POŠTNINA PLAČANA
IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA STE-VILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZA. LOZBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40— LIR.
Leto 11. št. 15
'Ir st 31. marca 1948
C^.pna lin
frlaške gospodarske kroge — ne Slede na njihova narodnost — je nejnovejši predlog treh zapadnih za rešitev triaškega vprašanja osupnil predvsem zaradi tega, ker ne upošteva gospodarske plati te-Sa kočljivega problema!
Po svoji zemljepisni legi, po svoji gospodarski funkciji in svor ie’m razvoju v moderno luko je Prst nerazdru“no povezan z usodo svojega zaledja - Podonavja. Zato je odvisen njegov gospodarski procvit °d gospodarskih vezi s tem zaledjem. Re-šitev triaškega vprašanja, ki ne bi upoštevala tega geograf-sko-ekonomskega in zgodovinskega imperativa in bi Trstu prerezala ~ile dovodnice, ki njegovemu gospodarstvu dovajajo Življenjske• sokove iz zaledja, bi obsodila mesto in njegovo prebivalstvo na neiz-°&ibno hiranje. In takšna bi bila rešitev,, ki bi jo s silo in s političnimi nameni narinili tržaškemu Prebivalstvu in neposredno prizadetim drl-avam v zaledju, zlasti Jugoslaviji, ki nadvladuje ekonomsko tn prometno najpomembnejši del triaškega zaledja. Tržaški gospodarski krogi se dobro zavedajo, da bt bila katastrofalna za Trst takšna Poteza politične strategije zapadnih sil, ki bi Tržačane oropala vsake iniciativnosti gospodarske in Politične avtonomije in bi vzne-voljila Jugoslavijo, ki poleg vsega 2Qvzem.a danes močnejše gospodarske postojanke v tržaškem zaledju kakor v preteklosti, ter bi iz Trsta napravila orodje politične in gospodarske ekspanzije v duhu Mussolinijevih koncepcij. Od tod tudi njihova zahteva, da se pri načrtih, ki gredo za tem, da se izpremeni stanje, ki ga je ustvarila mirovna Pogodba, čuje tudi njihov glas.
Živahnejši promet.
v nemških pristaniščih
Promet v nemških pristaniščih v zapadnem delu Nemčije, ki ie Pod upravo	An gl o-a merica n ov,
2. v Hamburgu, Bremenu, Empiii, Luebecku in Kielu ter v drugih manjših pristaniščih, je lartsko leto napredoval v prime-s prejšnji im. Čezmorski bla-8ovni promet v teh pristaniščih
v 11 mesecih lanskega leta do-^g'el 15,2 milijona ton; od tega °d-Pada na severna morska pristanišča 14,1 milijona ton (94%).
blagovni promet v nemških lukah v
(MILIJONIH T)
1938	1946	1947
Ì^Miiburg	25,7	4.2	5,4
etilen	8,9	3,8	4,5
fhiden	7,4	2,3	2,5
{^tobeck	2,0	0,4	0,8
^el	• o,6	—	0,1
Ladijski promet vseh nemških bcniorskih pristanišč je dosegel y enajstih mesecih preteklega le-s 11.44 mi'ijonov netto-reg. ton Pn odhodu in 11.85 milijonov ton Pri dohodu.
Po začasnih podatkih je bla-T>vhi promet v vsem letu 1947.
6 milijonov ton, t. j. pri-nzno 1/4 predvojnega prometa .fernet v drugem nemškem pri-
, anišču, ki prihaja v poštev kot °nkurent Trsta- t. j, v Breme--e dosegel v vsem letu 5 mi-* ^ Jonov ton, t. j. 50 odst v prime-ji s Predvojnim. Promet v Bre-enu se ugodneje razvija' zlasti,
ker
Američani oibskrbujejo svo-
i’j 6ete in Nemčijo z dovozom jiga čez Bremen. Hamburg po-,n° občuti zgubo prometa Iz ^•i°dne (sovjetske) zasedbene ki je v mirnem času znašal
50 odst.
°kolj
^-morski .promet v nemških Laže iste značilnosti kakor v s*19 /Uk v zapadni Evropi, ki VgjP^nuiem času y, prvi vnsti u--'n ori°	*e malo izvoza j o v čez-
dežele. 70 odst. celokup-niLl prometa v. nemških prista-in predstavlja uvoz in le 30 ™ izvoz.
Več premoga
na razpolago
Po. podatkih, ki so bili 'nedavno ob j avl leni v Ženevi, bo letos v evropskih državah, ‘tudi v pasivnih, na razpolago več premoga kakor lansko leto. V drugem tromesečju 1.	1948. bo glavnim
evropskim uvoznicam na1 razpolago 18,548.000 ten premoga (lansko leto v istem času 11,800.000, predlansko pa 16 milijonov ton). Posamezne države bodo prejele:
Belgija ................ 1,619.200 t
Češkoslovaška . .	430.000 t
Dahska	....	1,299.000 t
Finska .................. 322.800 t
Franc iia . . . . ' 6,241.500 t
Francoska Sev. Grčija .... Irska	.	.
Madžarska Italija . . Luksemburška Hoandija Norveška; .	.
Portugalska Švedska . . Syica • . .
Afrika '237.700 t .	.	150.100	t
.	.	806.000	t
.	.	80.000	t
.	.	2.465.000	t
690.100	t 1.382.600 t
447.800 t
211.100	t 1,610.800 t
544.200 t
Belgiji je bilo prvotnim dotacijam naknadno dodano 32.000 toin in Itajiji 37.000 ton predvsem za povečani e proizvodnje umetnih gnojil.. V gornje podatke ni vključena proizvodnja navedenih držav. Premog bodo dobavljale:
3.185.000 Poljska 1.959.500 Velika Britanija, okoli 9 miliionov ZDA in Porurje približno toliko kakor Po’jska.
IZVOZ POLJSKEGA PREMOGA
lz Danziga je 10 t. m. odplula v Bremen prva ladja s tovorom poljskega premoga, ki so ga naročile britanske zasedbene oblasti v Nemčiji. Istočasno je odplulo tudi 5 ladij z 21.000 tonami premoga namenjenega Danski.
ČEŠKOSLOVAŠKA KUPILA
AVSTRIJSKE VISOKE PECI
Železarna v Linzu se ie delj časa pogajala s predstavniki češkoslovaške industrije za prodajo dveh visokih peči. Končno ,se je pogodila za znesek 2,9 milijona dolarjev. Prvotno je računala, da bo izkupiček večii. Denar" bodo porabili predvsem za nakup premoga v inozemstvu in za moderniziranje valjarne. Avstrijci sc zdaj pogajajo za prodajo tretie peči s Svedi. Vse kaže, da je tudi ta kupčija zaključena. Avstrijci pravijo, da bodo Svedi bolje plačali tretjo peč.
PLOVNA POT LOKARNO - BENETKE
Svet tic inskega kantona je o-dobril' kredit 200.000 švicarlskih frankov za proučevanje projekta za gradnjo plovne poti med Lo-kamom in Benetkami.
Carinska zveza
med Francijo in Italijo?
Bidault in Sforza sta 20. marca v Turinu ob velikem pompu podpisala zapisnik o carinski zvezi med Francijo in Italijo. Neki rimski gospodarski list je poudaril, da gre za prvi korak k »gospodarskemu edinstvu med latinskima državama«, francoski zunanji minister Bidault pa usa-, njari o prostranem ozemlju, ki se razteza od • Severnega morja do Jadrana in obsega Benelux, Francijo in Italijo, ter bo sklenil z Anglijo vse sporazume, ki bodo tej po volj» za ohranitev tradicionalnih odnosov do dominionov — ozemlje, ki naj gotovo zajame tudi demokratično Nemčijo.* To so bile njegove besede v Turinu.
Gospodarsko edinstvo med roman skima sestrama? Kako se zlagajo gospodarske koristi obeh sester, vidimo na povsem konkretnem primeru L njunih gospodarskih stikov.
Predstavnik združenja italijanskih izvoznikov vina Valentino je izjavil italijanskim listom, da je francoski minister za prehrano sijajno izma, nevriral francoske vinogradnike in trgovce z vinom. Napovedal je uvoz poldrugega milijona hi vina iz Italije, in sicer do 15. marca. S tem je dosegel, da so cene vina padle v Franciji od 400 na 350 Irankov za stopnjo. Italijanskim izvoznikom ja seveda veselo zaigralo srce. Toda nastopil je 15. marec in naročil iz Francije še ni bilo. Francoski minister za prehrano pritiska zdaj na francoske gostilničarje in trgovce z vinom rajši z drugimi sredstvi kakor z dejanskim uvozom italijanskega vina. V istem času so cene italijanskega vina, ki so prej poskočile pod vplivom najavljenega izvoza v Francijo, zopet padle za 40-50 lir pri stopnji.
Valentino je dodal, da se zdaj^lta-lija pogaja s Francijo, da bi se določil takšen tečaj lire nasproti franku, da bi italijanska vina lahko konkurirala francoskim. Vprašanje je le, kateri minister bi z umetnim znižanjem vrednosti lastne .valute podpiral uvoz tujega blaga.
V Turinu sta se zunanja ministra samo obvezala, da bosta čim prej predložila- svojima parlamentoma zakon o carinski zvezi. Za zdaj je stvarnega pomena samo trgovinska pogodba, ki je bila ob tej priliki podpisana med Francijo in Italijo. V njej so določeni kontingenti blaga, ki prihaja v poštev za izmenjavo blaga med obema državama, seveda proti plačilu carine. Ta pogodba n-, predstavlja nikakšne novosti v vrsti doslej sklenjenih mednarodnih trgovinskih pogodb. Določen je bil tud* odnos med obema valutama, in sicei 10» frankov za 220 lir.
Kako naj si Francija in Italija medsebojno pomagata pri reševanju
gospodarske krize s pospešitvijo zamenjave blaga ali celo s carinsko zvezo, ko pa se njuna gospodarstva ne dopolnjujeta? Tako imata obe državi mnogo vina, avtomobilska industrija obeh držav dela za izvoz, z umetno in pravo svilo ne vesta kam, prav tako proizvajata dovolj strojev vseh vrst, imata tudi dovolj ladjedelnic; Francija lahko uvaža poma, ranče in limone iz svojih kolonij ali pa iz Španije.
Po vsem tem je jasno, da ima propaganda za sklenitev carinske zveze samo politično ozadje.
Češkoslovaška
prekoračila dvoletko
Podatki o dvoletnem gospodarskem načrtu Češkoslovaške ka-žeio v zadnjih dveh mesecih zelo lepe uspehe gradbene delavnosti. Tudi razvojna krivulja industrije /kamlenfiia in kenatrjike se stalno vzpenja: prvo četrtletje 86,3 odst. plana, drugo 87 odst., tretje 98,1 :.n četrto 132,2. tako da ie znašala povprečna proizvodnja za leto 1947 100,4 odst. Od panog industriie je na tretjem mestu steklo, ki ni vi prvem letu dvoletke doseglo predpisanega načrta.
Razvojna črta glavnih industrij je šla tako-ie (vedno v odstotkih);
-		dec.	lan.
	1947	1947	1948
rudniki	99,8	100,4	100.1
energetika	98.9	86,8	97 3
topilnice	111.0	121,3	108,7
železo in kovine	944	96,8	97,6
kemija	89,0	90.5	109,9
steklo	92,0	98.1	124.5
keraipika	100 4	172,6	139,6
papir	113,0	116,3	109,5
les	110,1	99,2	106,1
tekstil	99.4	100,7	91,5
koža in guma	106,8	104,3	103 2
Povprečna proizvodnja, ki je izračunana na podlagi števila zaposlenih delavcev vsake posamezne panoge. je znašala v januarju 103,6 odst. za vso češkoslovaško industrijo. Izvzeta je prehrani e valna industrija, ki se vodi samostojno vsakega četrt leta.
ČEŠKOSLOVAŠKA - AVSTRALIJA
V Avstraliji (Viktoriji) so pričeli graditi veliko tekstilno tovarno. Vso industrijsko tovarno je Avstralija kupila na Češkoslovaškem. Tovarna bo proizvajala mesečno 53 -60 milijonov jardov volnenih in bombažnih tkanin.
Kaj naj tržaške ladjedelnice
pričakujejo od Italije?
z — evropskim denarjem
Pred vojno so italijanske ladjedelnice (vštevšj tržaške) zgradile letno okrog 400.000 ton ladjevja. Vojne poškodbe so znižale njihovo delovno zmogljivost za okrog 50%, računajo, da znaše danes zmogljivost italijanskih ladjedelnic (brez tržaških) 280—300.000 br. reg. ton. letno.
Po najnovejših podatkih je v gradnji v italijanskih ladjedelnicah: Ladjedelnice število ladij tonaža
Ansaldo	33	74.000
Odero-Terni-Orlando	3	9.000
Cant.. Nav. Riun.	6	11.400
Breda	16	, 12.700
CRDA (Italia)	12	59.500
Skupaj Italija	59	196.600
GRADNJE V TRST:		
CRDA-TRST	6	19.000
Ti podatki ne upoštevajo popravila ne delo v zasebnih ladjedelnicah, ki izdelujejo manjše plovne enote.
Razdelitev dela in naročil med posamezne ladjedelnlške obrate od-visi od skupine IRI, v katero spadajo, kakor je vsem znano, tudi tri največje tržaške ladjedelnice.
Zanimivo je ugotoviti na podlagi omenjenih številk, v kakšni meri je italijanska vlada, ki nadzoruje IRI. upoštevala tržaške ladjedelnice v primeri z italijanskimi.
Predvojna zmogljivost tržaških ladjedelnic CRDA je znašala okrog 20% v primeri z vsemi ostalimi ladjedelnicami, ki so danes na ita. Ijanskemu ozemlju. Računa se, da se v povojni dtobi to sorazmerje ni bistveno spremenilo. Stvarno pa ni danes postavljena na tržaških bro-dogradiliščih niti 10% ladjevja, ki ga sedaj gradijo v Italiji. To razmerje se še poslabša, če upoštevamo vrsto in veličino plovnih enot Tako gradijo n. pr. v italijanskih ladjedelnicah 17 velikih ladlij, od tega tri 10.000.— = tonske, osem 9.000.—, štiri 8.509,— in dve 7.700,— tonskih. Istočasno gradijo v Trstu le 3 ladje srednje tonaže (6.250)!
Tem številkam ni potreben nikak. šen komentar.
IZVOZ POLJSKE CIKORIJE V ZDA
Po poročilu iz Varšave je bilo v G d in ji vkrcanih 50 ton cikorije. ki bo čez Goteborg prepeljana v New Orleans.
Evropske države, ki so pristale na Marshallov plan, imajo v ZDA okoli 13 milijonov dolarjev zamrznjenih kreditov, ki so jih praktični Američani dejansko zaplenili na diplomatski način kot jamstvo za povrnitev kreditov, ki bodo te države dolžne ZDA po izvedbi Marshallovega načrta. Vse to imetje ni bilo zaseženo neposredno, pač pa po ovinkih, ki zahtevajo nekoliko pojasnila za povprečnega čitatelja. T» zadeva je povzročila v nekaterih zapadnih državah, zlasti v Franciji in Svici, velik hrup.
L. 1941. je ameriška vlada blokirala imetje skoro vseh evropskih držav. Med evropskimi bankami so bile prizadete zlasti švicarske, ki so iz varnostnih razlogov nalagale v .ameriških bankah ne samo švicarski denar, pač pa tudi tujega, ki so jim ga zaupali tuji državljani in tuje banke. To imetje v dolarjih so imenovali na borzah »finance dol-lar«. Tečaj tega dolarja je bil vedno nekoliko nižji In je te dni kvo-tiral v Svici 4,24 šv. fr. za dolar, medtem ko je uradni tečaj dolarja 4,28 fr.
Ko je Trumanova vlada zadela na
ČEŠKOSLOVAŠKA IZVAŽA AVTOMOBILE
Leta 1947. je Češkoslovaška izvozila v Belgijo okrog 2.000 avtomobilov raznih tipov. Na prvem mestu so bili avtomobili «Skoda», sledila so vozla «Taira» in «Aero-Miri or». S tem se je Češkoslovaška povzpela na prvo mesto pri uvozu avtomobilov v Belgijo. ZDA so bile na drugem in' V. Britanija na tretjem mestu.
Promet med Madžarsko in Italijo
Med madžarskimi in italijanskimi obastmi se vršijo pogajanja za pospešitev blagovnega prometa med obema državama. Sporazumeli so se med drugim, da bodo ustanovili posebne avtomobilske proge za prevoz blaga med Budimpešto, Benetkami, Milanom in Genovo. Te proge bodo verjetno vzdrževale madžarske državne železnice.
težave v ameriški javnosti zaradi Marshallovega plana, se je iz notranje političnih razlogov odločila za »skrajno težak korak«, kakor ugotavlja finančni komentator švicarskega lista »Gazette de Lausanne«. To je tako imenovani »Snyderjev načrt«, imenovan po ameriškem finančnem ministru, po katerem naj tudi same evropske države s svojimi krediti, naloženimi v ZDA, pripomorejo k financiranju Marshallovega načrta. Finančni minister je odredil, da si mora vsak evropski vlagatelj, ki pripada eni izmed 16 evropskih držav, v teku 3 mesecev (od 1 marca — 1 jufiija) pioskrbeti posebno potrdilo, iz katerega bo razvidno koliko znaša njegova vloga v Ameriki, v smislu te odredbe se mora vsak vlagatelj zglasiti pri ameriški banki in v :sttm času prijaviti svojo vlogo tudi divizne-mu uradu v svoji državi. Ako bi" tega ne storil sam vlagatelj, bo po-• seben ameriški urad (Aiiien pro-sperity Custodian« prijavi! njegovo vlogo deviznemu uradu njegove države. Vse imetje državljanov »Marshallovih držav«, ki ne bodo do I, junija 1948. uredili svojih listin Kakor predpisuje nova upeclja, pojde jo v upravo tega urada (Alien Pro-sperity Custodian). Po preteku dveh let pa ga bo ta urad kratko zaplenil v korist sklada za financiranje Marshallovega načrta. Edino vloge izpod 5.000 dolarjev se lahko deblokirajo.
Sodeč po komentarjih švicarskih listov, so Švicarji kar iz sebe. Švicarske banke so naložile v Ameriki 250—300 milijonov dolarjev; ta denar so jim zaupali tujci, predvsem Francozi. Zdaj bi banke morale javiti ameriškim oblastem imena vseh teh vlagateljev in te bi jih zoper prijavile oblastem držav, katerim pripadajo. Ce to store, potem zapadejo te vloge visokim davkom, v Franciji n. pr. prisilnemu posojilu, oziroma odvzemu imetja. Ce tega ne store, potem zapade to imetje in z njim bo financiran Marshallov načrt.
Posebna švicarska delegacija se že dei j časa pogaja z ameriškim finančnim ministrstvom, da bi rešila te kredite, toda doslej še ni poročil o uspehu teh pogajanj.
Za ZDA ima Sovjetska zveza
največ zlata
Veliko pozornost v mednarodnem finančnem svetu je zbudilo poročilo švedskega lista »Afton-bladet« o zlatih rezervah in zlatih rudnikih, s katerimi razpolagajo posamezne države. G'ede same proizvodnje zlata je na prvem mestu Južna Afrika, na drugem Kanada, na tretjem pa Sovjetska zveza. Omenjeni list pripominja, da splošno opažajo, da Sovjeti tudi prodajajo več zlata kakor druge države. Uradnih podatkov o stanju sovjetskih rudnikov in o njihovi zemljepisni legi ni. Kljub temu domnevajo v mednarodnem svetu, da so Sovjeti odkri’i nova ležišča zlata v Sibiriji v pokrajinah okoli reke Ko lime. Ameriška revija »Fortune« poroča, da ni. sovjetska znanstvena ekspedicija odkrila v teh pokrajinah samo velikih ležišč zlata, temveč tudi petroleja, premoga. grafita, fosfata, že’eza. bakra. ginka, svinca, cina', srebra platine in dragih kamnov.
Izkoriševčanje je bilo v začetku združeno z veikimi tehničnimi težavami. Pozimi pade temperatura na 60 stopenj pod ničlo, celo poleti ostanejo tla zamrznjena. Sovjeti so privlekli v te kraje najpopolnejše aparate in stroje in zgradi i novo mesto Magadan, ki leži južno odi Ko’iime in izi njega napravili upravno središče pokrajine. Mesto je bilo zgrajeno 1933 in šteje danes 70.000 prebivalcev. Med drugimi ustanovam; so v njem tehnična šola, znan,
stveni institut, muzej za raziskovanja, V mestu izhaja več listov; v njem je tudi za ložniško podjetje. Sovjeti so zgradili tudi več tovarn za konserviranj e rib. Iz Magadana pelje nova ces*a na sever do reke Kolime. ki je odda^ ljena 320 km. Rudo na’agajo na ladje in jih po reki odvažajo v pristanišče Ambaršik. Iz tega pristanišča prepeljejo z ato rudo na posebnih ladjah do Vladivostoka, ki je oddaljeni 4.000 km ali do Arhangelska, ki je 6.400 km zapadno od Ambaršika,
V tej pokrajini kjer se pridobiva zlato, živi okoli pol milijona ljudi. Življenje se je tu tako naglo razvilo; da je nastalo okoli 10.000 novih naselbin.
Švedski listi domnevajo da proizvajajo Sov leti okoli 400.000 kigi zlata na leto, medtem ko znaša svetovna proizvodnja 1,200.000 ton (brez sovjetskega zlata). Po vsem tem je jasno, da zavzema Sovjetska zveza na mednarodnem tržišču zlata zelo važno mesto.
Po poročilu gospodarskega posvetovalnega komiteja o mednarodnih valutnih in finančnih vprašanjih ie Sovjetska zveza glede posesti zla'a prva za ZDA. Poi stanju z dne 30* junija 1947 je Sovjetska zveza imela zlata v vrednosti 2.500 milijonov do ar-jev, medtem ko posedujejo ZDA 22.789 milijonov dolar.ev. Za Sovjetsko zvezo ie Velika Britanija s 2.360 milijoni, dalje Svica s 1.355 milijoni, Južnoafriška zveza s ,757, Francija in njene ko'o-nije s 700 m iliioni in Argentina s 630 milijoni dolarjev. Sovjetska zveza ima poleg tega v ZDA 50
milijonov drugega imetja. 16 evropskih držav, ki so sprejele Mar-shal ov plan, iej 30 junija lanskega leta imelo skupno za 6.568 dolarjev zlata in imetja v dolarjih za 7.001 dolar.
Za Benetkami Bari
Trgovinska zbornica v Bariju je pred ožila italijanski vladi zahtevo, da tudi Bari dobi »prosto luko.« V spomenici poudarja, da je zemljepisni položaj Barija ugoden za ustanovitev svobodnega pasu. Ta us,'lanova bi pospešila mednarodni promet Barija z balkanskimi državami in Bližnjim vzhodom. Bari je 100 milj odda'ien od Splita, 165 milj od Šibenika, 194 mille od Zadra in 177 milj od Krfa, 248 milj od Pa-trasa, 537 milj od Pireja, 637 od Roda, 695 od Smirne, 850 milj od Carigrada, ter ima srečno lego za posredovanje z državami Bližnjega vzhoda, kakor z Libanom, Palestino, Egiptom, in pristanišči Aleksandri, o in P ort Saldom. Spomenica tudi naglasa, da bo sisltem centralizirane zunanje trgovine, kakor je bila vpeljana v Jugoslaviji, Albaniji, Bolgariji in na Madžarskem omogočil odpravljanje velikih pošiljk čez Bari, ki ima ugodno zemljepisno lego.
PREKOP ODRA-DONAVA
Poljska vlada je določila kredit 1 milijarde zlotov za pripravljalna dela, ki so v zvezj z gradnjo novega velikega prekopa Odra-Donava.
Gospodarska depresija v ItaiiiiZapodu nedostaia „človeške surovin®,,
•	•	Francoski gospodarstveniki, ki nje se. je danes sicer, nekolikq zboljšalo danes se rodi okoli
Nlekako sredi marca je depresija na italijanskih borzah dosegla najnižjo točko. Teden dni pred veliko nočjo so se tečaji papirjev italijanskih industrij ustalili okoli doseženih točk na najnižji ravni, morda pod vplivom umetno insceniranega optimizma v zvezi z zunanje-politično akcijo zapad-nih sil v korist De Gasperijeve Ithlije. Prav to velja tudi za kvcr tiranje italijanske valute.
Depresija industrijskih papirjev je pač v zvezi s splošno krizo, ki jo preživlja italijanska industrija zaradi pomanjkanja kreditov in obratnega kapitala sploh; te krize je z ene strani; kriva kreditna politika, ki je pod vodstvom ministra Einaudija dovedla, do strogega omejevanja kreditov; z druge strani pa tudi o kalnost, dal. se italijanski izvoz mora boriti s čedalje večjimi težavami. Kot tretji razlog lahko navedemo mrzlično razpoloženje po vsej Italiji, ki je nastopilo na pragu volitev.
Trgovcev, potrošnikov in indu-strijcev kakor tudi vlagateljev' se je polotil splošen pesimizem in nevarna pasivnost. Borze so poplavljene z vrednostnimi papirji, kar je povzročilo splošno nazadovanje tečajev. Tuji nevtralni listi poročajo o paničnem stanju. Padec tečajev je bil tako obsežen, da je zbudil spomine na strmoglavljenje tečajev za časa splošne
gospodarske krize l. 1930. Delnice podjetja Montecatini so na pr. padle od 298 na 225, Assicurazioni Generali od 12.200 na 9.500, Adriatica di Elettricità od 725 na 560 itd.
Na delničarje je negativno vplivala tudi splošna težnja podjetij, da si pomagajo iz denarne stiske s povišanjem delniške glavnice; na ta način so trg poplavila z novimi delnicami. Ze n prejšnjem letu je bila delniška glavnica italijanskih podjetij skupno povišana Za 104,8 milijarde lir.
Kriza se je odražala prav Inko na valutnem, tržišču. Nastal je lov na zlatpi valuto. Z’ati funt je skočil od 9.050 na 10.400 in marengo od 6.350 na 7.350 lir; na svobodnem trgu je lira padla od 1.450 na 1.500 za funt šterling, od 625 na 660 Za dolar in od 146 na 162 za švicarski frank.
Pred prazniki se je stanje trenutno nekoliko popravilo, toda tečaji nekaterih podjetij so celo nazadovali. Tako so kvotirale Mon tecatini (22. marca) 219, Assicurazioni Generali (24. marca) 9 935, Adriatica di Elettricità 580; dan poprej so bile Assicurazioni Generali na 10.100 lir. Zlate valute (24. mhrca): funt 10.000 lir, mai rengo 7.100; devize na svobodnem, trgu: dolar 645 do 655, funt 1.515 do 1.525 in švicarski frank 159 do 163 lir.
KRIZA V INDUSTRIJI
Iz podatkov, ki jih je objavilo j italijansko industrijsko združe- j nje, je razvidno, da je industrijska j proizvodnja v Italiji v obdobju I
Rudarstvo .	.	.
Metalurgija .	.	.
Gradbeni material Kemična industrija Elektriška industrija Splošni indeks ,	.
splošnega nazadovanja. Indeks industrijske proizvodnje v razdobju november 1947 - januar 1948 je naslednji:
1938	XI-1947	XII-1947	1-1948
. . 100	50	47	48
1Q0	69	65	61
, . 100	55	53.■	50
. . 100	63,45	57,1	49,78
. . "100	97,52	101,292	102,61
. . 100	68	64	61
V kritičnem položaju so skoraj vse panoge italijanske industrije.
TEKSTILNA INDUSTRIJA
Ko se je vojna končala, so se ■obetali italijanski tekstilni industriji, ki je izšla iz vojnega razdobja skoraj nepoškodovana, zelo ugodni pogoji za njen razvoj. Veliko povpraševanje za tkanine r,a notranjem in mednarodnem trgu je dobro zaposlilo to važno panogo italijanske industrijske proizvodnje. V leta 1947 pa se je položaj za tekstilno industrijo znatno izpremenil. Dejstvo je, da se danes ta industrija bori z velikimi težavami, ki ne ovirajo samo njenega razvoja, temveč ogrožajo v nekaterih panogah sam njen obstoj.
Industrija bomba žast ih tkanin dela danes za okrog 65% svoje polne zmogljivosti. Težave obstajajo posebno pri uvozu surovin. Egipčansko tržišče bombaža ni za Italijo skoraj več dostopno zaradi previsokih cen, medtem ko Indija pa tudi Amerika nudi zaenkrat le še bombaž slabe in za industrijsko predelavo neprimerne vrste. Na drugi strani izvoz italijanskih bombažnih izdelkov v stalno nazaduje in se bo lahko povečal le, če bo italijanska industrija znala obvladati hudo mednarodno konkurenco in če bo znala posvetiti pozornost onim trgom, ki so bili od nekdaj dobri odjemalci italijanskih izdelkov. Približno v istem položaju se nahaja tudi italijanska industrija volnenih tkanin, ki pa poleg tega stoji pred letno sezono, ko se povpraševanje tega blaga običajno zniža. Uvoz volne predstavlja še vedno težko oviro. Veliki nakupi volne s strani Francije, Anglije, posebno pa ZDA krepijo cene na mednarodnem trgu in preprečujejo dostop italijanski industriji.
Naraščajoče število brezposelnih je vidno znamenje hude krize na tem sektorju. Samo v tekstilnem središču Prato (Toskana) se je n. pr. število brezposelnih zvišalo v preteklih tednih od 500 na 2.000. Skoraj vsa podjetja so na istem področju zmanjšala delovni urnik.
Sorazmerno boljši je trenutno položaj industrije umetne svile. Pripomniti pa je, da izgublja Italija tudi na tem polju svoje tradicionalne odjemalce. Mnoge dežele, ki razpolagajo s potrebno surovino, si ustvarjajo svojo industrijo rajona. Med temi so ZDA, le so bile glavni kunoi italijanskega rajona. Prebudila pa se je tudi nemška industrija rajona v francoski zasedbeni coni in prihajajo vesti, da so njeni produkti cenejši od italijanskih.
Industrija lana, jute in brnistre tudi nazaduje. V zadnjih časih je prenehalo obratovati mnogo malih podjetij, ki so se bavila s predelavo omenjenih vlaken. Izjemo tvorijo le konopljarne, ki so sorazmerno dobro zaposlene.
RUDARSKA INDUSTRIJA
Kljub skoraj neznatnemu pomenu italijanske rudarske proizvodnje prihajajo vesti, da so sko-ro vsi italijanski rudniki v hudih stiskah.
Proizvodnja svinčene rude je na primer dosegla leta 1947. skoraj predvojno višino, ki se je sukala okrog 40.000 ton letno. V zadnjih časih pa se je s strani italijanske industrije povpraševanje po svincu znatno znižalo. Svinčenim rudnikom grozi zaradi tega nepričakovana kriza. Kljub temu da je cena svinca precej padla, ni opažati večjega povpra- , sevanja, kar povzroča vedno več- ! ja v skladiščenja, ki obremenjujejo finančno zmogljivost italijanske industrije svinca.
Sicilske žveplarne so proizvedle v letu 1947 okrog 150.000 ton žvepla. Notranji konsum je v istem letu znašal okrog 80.000 ton. Ta tipična italijanska industrija išče sedaj kupce na svetovnih tržiščih in upa predvsem v Francijo in v Bližnji vzhod, ki so že od nekdaj uvažali velike količine italijanskega žvepla. Sorazmerno visoka cena - v Italiji stane 1 tona žvepla 30.000 lir - ne odpira na domačem in na tujih tržiščih večje možnosti konsuma. Kljub temu pa trdijo industrije!, da bodo morali zaradi prenizke cene skrčiti proizvodnjo žvepla, in zahtevajo, da bi se cena dvignila na najmanj 31.500 lir za tono.
Vodstvo italijanske družbe «Monte Armata» je obravnavalo pretekle dni s prefektom Siene o kritičnem položaju, v katero je prišlo edino italijansko podjetje za proizvodnjo živega srebra.
V rudniku «M. Amiata» je zdaj zaposlenih okrog 1.150 rudarjev. Družba trdi, da bo primorana odpustiti vsaj 200 delavcev, medtem ko bodo ostali delali le 24 ur na teden. Industrije! opravičujejo svoje namene s trditvijo, da domači in tuji trg ne moreta absorbirati vso količino živega srebra, ki ga sedaj rudnik proizvaja, finančno stanje družbe pa ne dopušča, da bi se ruda kopičila v skladiščih in da bi s tem krčila njene likvidne rezerve.
Spričo odločnega nastopa delavstva so zaenkrat odgodili vsak nadaljnji ukrep.
ITALIJA BO PROIZVAJALA
DOVOLJ LITEGA 2ELEZA?
Po izjavah predsednika italijanske družbe «Campfond» bodo v Italiji verjetno proizvedli letos toliko litega železa, da bo skoraj popolnoma zadostovalo italijanskim livarnam. Spričo tega so sedaj ustavili vsa naročila v tujini. V kolikor bi litina ne zadostovala, bodo uvažali surovo železo iz Avstrije, tako da bo vsekakor italijanski industriji na razpolago zadostna količina te važne surovine.	|
Vse kaže torej, da v načrtih italijanske industrije ne bodo upoštevali obnovo tržaške železarne «Uve».
ZLATE VALUTE NA ITALIJANSKIH BORZAH?
Gospodarska in finančna agencija (Agenzia Economica e Finanziaria) sporoča, da bo italijanska vlada dovolila javno trgovanje i zlatimi valutami, funtom in maren-gom, na italijanskih borzah, da ol na ta način zadavila črno borzo z zlatimi valutami.
1 V pojasnilo dodajamo, da je bila že z dekretom 26. aprila 1946. dovoljena svobodna trgovina z zlatom in srebrom; pač pa je ostala še vedno v veljavi prepoved trgovine z zlatimi in srebrnimi valutami. Z dekretom 28. februarja t. 1. (objavlje nim v Gazzeta Ufficiale 11 marcai je bila dovoljena svobodna trgovina z zlatimi in srebrnimi valutami. — Po najnovejšem poročilu nekega rimskega gospodarskega lista je si cer res, da vlada preučuje nov odlok, ki bi dovoljeval uradno kvotiranj« zlatih in srebrnih valut na italijanskih borzah, vendar ni verjetno, da bi bil takšen odlok objavljen v krat-, kem času. Znano je namreč, da uradno ne kvotira niti zlato, pa je logičen zaključek, da ne more vlada dovoliti kvotiranja zlatim valutam, ki so 'enako vredne zlatu, oziroma srebru; sicer pa je na razpolago malo zlatih valut.
VSAJ TISKARNA JE ZASLUZILA
Med redkimi državnimi podjetji v Italiji, ki so z aktivo zaključila poslovno leto 1946-47, navajajo državno tiskamo. V veliki meri pripisujejo to aktivo naročilu Italijanske narodne banke za natis novega denarja. Kakor znano je italijanska vlada nameravala zamenjati sedanji denar, vendar ni tega sklepa izvršila. Znano je tudi, da so bili originalni klišeji za ta denar ukradeni.
delajo načrte za povečanje proizvodnje, so zadeli na težko oviro; Ne dela jim preglavic samo vprašanje nabave surovin, ker nimajo deviz, t- j. v prvi vrsti dolarjev, in se na dlnugi strani obotavljajo vzpostaviti čvrstejše trgovinske odnose z vzhodnimi državami, ki bi jim dobavljal^ surovine v zameno za industrijske izdelke. Neprimerno težje je zanje vprašanje nabave »človeške surovine«, kakor je neki zapadn-i gospodar j stvenik označil delovno silo.
Francija je v prvi svetovni voj- j ni zgubila 1,300.000 ljudi in posledice te ogromne zgube človeške delovne sile se čutijo še danes, posebno v državi, katere naravni prirastek je med najmanjšimi v Evropi Demografsko sta-
Zgled za škedenjsito Železarno
Med Romunijo in Jugoslavijo so v teku razgovori, ki odpirajo velike možnosti za zaposlitev romunske črne metalurgije. Jugoslavija bo dobavila romunski industriji železno rudo in tudi manjše količine surovega železa- železne in jeklene .izdelke bo Romunija zopet izvažala v Jugoslavijo. Del proizvodov pa bo ostal Romuniji kot protiusluga za industrijsko predelavo jugoslovanskih surovin. Vrednost surovin, ki jih bo v ta namen Jugoslavija poslala v Romunijo, bo znašala okrog 4 milijarde lejev.
RAZSTAVA PERUTNINE V ZAGREBU
Od 3.—12. apri1 * a bo v Zagrebu razstava perutnine. Na prireditvi bodo razkazali čistokrvne kokoši, purane, gosi, race in golobe. Na razstavi bode prikazali tudi sodobne tehnične pridobitve pri reli perutnine (umetno valjenje, higiena, prehrana itd.) Razstava je pcmem-na za splošen dvig' perutninstva v okviru jugoslovanskega petletnega plana, po katerem se bo perutnina pomnožila od1 22 milijonov (1939) na 31 milijonov! komadov (1951), t. i. ea 140 odst., pridobivanje jajc pa, od 882 milijonov na 1 milijardo in pol komadov letno.
600.000	Francozi v predvojnem času — toda to zboljšanje se bo, čutilo na delovnem trgu šele čez nekaj let. Francija črpa nove delovne sile iz priseljencev,, toda danes teh ni dovolj. Predvojno je bilo samo v dveh departmanih okoli Pariza, Séme in Se ine ■— et Oise. 400.000 tujcev, kar pomeni, da je vsak deseti prebivalec bil tuiec. Tedai je bilo' v Franciji čez 2 milijona tujcev in vsaki 17 prebivalec je bil tujec. Toda danes Francija niti zdaleč ni več tako privlačna dčžela za tujce. Prehrana j è slaba in tudi za stanovanje ni dovolj preskrbljeno.. Rudbrjev, kmetijiskih dè'avcev in tudi specializiranih delavcev v gradbeni industrijski stroki primanjkuje. Poljska rab: ljudi za obnovo svoje iastne domovine ln naselitev novih področij. Poljski rudarji so odšli, iz francoskih’ premogovnikov domov. Se manj pridejo v poštev češkoslovaški delavci, saj jih niti doma ni d ovoj. Skandinavci ostajajo rajši doma. Vse kaže. da se pribegH Spanci lahko asimilirajo in da jih Fran-etozi radi sprejemajo, toda ni jih dovolj. Zatb vabijo razseljence. ki še živijo po raznih taboriščih v Nemčiji, Avstriji in Ita'iji ne-glede na njihovo narodnost
Izmed raznih narodnosti so danes poleg Spancev na razpolago1 še Nemci in Italijani. V Franciji dela še vedno 430.000 nemških ujetnikov. Tem so Francozi ponudili po'ožai svobodnih delavcev pod določenimi pogoji. Morali bi skleniti delovno pogodbo za eno leto in po dveh letih bi lahko prejeli francosko državljanstvo, ako se res izkažejo. Takšna ponudba je bila stavljena 200.000 j ujetnikom. Doslej jo je sprejelo
90.000	Nemcev. Mnogo nemških ujetnikov se je v Franciji udomačilo in navezalo stike s Francozinjami in Francozi.
Italijanov se je po vojni naselilo v Franciji okoli pol milijona. Italijanski delavci se tudi tajno selijo v. Francijo ih na meji se je razvilo pravo tihotapstvo z njimi. Pravijo, dà mešetaril m
850.000	otrok, letno v primeri s-tihotapci dobijo 6,000 frankov nagrade za vsakega ital delavca
T.udi Angleži vabijo razseljence
V Veliki Britaniji je danes na delu 200—300.000 razseljencev. Angleži, ki. nimajo dovo:j. delovne sile,, za opravljanje težkih del pospešujejo pr ise. j e vanj e razseljen' cev iz Nemčije in Italije. Lansko leto j.e akcija za doseljevanje 'Uspela in priselilo se je okoli
40.000	novih razseljencev. Okoli
15.000	razseljencev dela v kmetijstvu, 4.000 v, rudnikih, 7,00(1 v industrijskih podjetjih, 6.000 jih opravlja hišna dela itd.
Na Angleškem nedostaje predvsem kmetijskih delavcev. Ministrstvo za kmetijstvo si pomaga z organiziranjem. kmetijskih, prostovoljcev iz mesta,!, j, meščanov,, ki so pripravlje-ni -delati po 8 do 10 dni na deželi, Navadno so "nastanjeni, v zasilnih taboriščih (v šotorih, šolah itd.)j ki jih je doslej že kakšnih sto. Računajo, da se bo priglasilo okoli
200.000	prostovoljcev. Izmed 34.009 nemških, ujetnikov,, ki • so ostali šena Angleškem, bo 16.000 prevzetih za kmetijska dela; delali bodo kot svobodni delavci pod policijskim nadzorstvom. Na deželi je zaposlena tudi «ženska podeželska vojska», ki šteje okoli 25.000 žen. Po stati-. stičnih podatkih je danes na Angleškem okoli 529.000 kmetijskih delavcev, t, j, 6,000 manj kakor lansko leto. 104'—106.000' specializiranih kmetijskih delavcev roma od kraja , do kraja in se: zaposli tam, kjer naj- ’ de delo. Strokovnjaki cenijo,, da pri- i manjkuje danes, 25—30.000 kmetij- I skih delavcev..
Razseljene! delajo, tudi v Belgiji» Kanadi, Braziliji in Argentini. Skupno število razseljencev znaša danes okoli 1.500.000. Samo v Avstriji jih še danes živi 601.317. ZT vprašanjem vzdrževanja, preskrbe, dela, evidence in repatriacije se bavi Mednarodna organizacija za razseljence (International' Refuge Organisation — IRO), ki razpolaga s kreditom I 115:000.000 dolarjev. 617.000 razseljencev prejema podporo.
JUGOSLOVANSKA PETLETKA
V PRVEM LETU POPOLN USPEH
Diagram prikazuje, koliko, odstotkov so dosegle posamez« gospodarske panoge, v primeru z načrtom za leto 19.47.
OBNOVA JUGOSLOVANSKIH JADRANSKIH PRISTANIŠČ Vojna je prizadela težke, poškodbe 93% dolžine operativna obale sušaško-reškega pristanišča. 73% šibeniškega in nad 60% splitskega. Popolnoma je bilo porušeno pristanišče v Kraljeviči, Ma-karski, Baru in Ulcinju. Ze v prvem letu jugoslovanske petletke so v sušaško-reškem pristanišču obnovili več pomolov in omogočili pristajanje čezoceanskim ladjam. V šibeniškem pristanišču so obnovili pomol «Vrulje» in velik del obale. V Splitu so začeli vzporedno z obnovo starega pristanišča graditi novo obalo v severni luki. V Pločah so usposobili operativno obalo in lesni pristan za potniške ladje. Znatna i pristaniška dela so že izvršena tudi v vseh drugih manjših pristaniščih.
PRIDELOVANJE BOMBAŽA V JUGOSLAVIJI
Pred vojno so, gojili bombaž v Jugoslaviji v manjšem obsegu le v južni Makedoniji. Povprečna proizvodnja bombaža je znašala takrat 15.009 stotov. Po planu bodo zvišali proizvodnjo bombaža do leta 1951 na 75.000 stotov.
Bombaž bodo gojili sedaj na vseh področjih, ki imajo ugodno podnebje za to kulturo.
Gojenje bombaža so že razširili v ^Crno goro z velikim uspehom posebno na področju Skadrs^ega jezera pri Titogradu in med Barom do Ulcinja. Dobre uspehe so beležili pri kulturi bombaža ob spodnjem toku Neretve in na Mostarskem blatu.
Kmetijske znanstvene ustanove proučujejo sedaj možnost pridelovanja bombaža v severnih področjih Jugoslavije; Kmetje iz
Okolice Novega Sada so na primer lani. pridelali prve plodove bombaža s setvijo selekcioniranega semena, ki je znatno skrajšal čas zorenja. Zanimivo je tudi, da bodo gojitev bombaža razširili tudi na Istro. Prvi izvršeni poskusi v okraju Pazin in Pulj so dali v tem pogledu zadovoljive uspehe.
Kmetijske ustanove ‘pa so posvetile veliko pozornost tudi drugim novim kulturam, n. pr. obdelovanju riža. Z uporabo selekcioniranega semena so' v Makedoniji pridelali v nekaterih predelih nad 50 stotov riža na hektar. Poskusi, ki so jih izvedli v Slavoniji, so pokazali, da je tudi na tem področju možno pridelovanje riža. V tem pogledu so pričeti proučevati sovjetske metode istočasne gojitve rib in riža na isti površini. ker zavzemajo ribniki v L. R. Hrvàtski nad 6.0,0(j 1\& pov-ršjne.
Pažnjo posvečajo tudi gojit'-’ ; rastlinam, iz katerih se proizvaja -, gumi. Dobri rezultati so bili doseženi v Hrvatski in Slavoniji z uporabo azijatsKe rastline koksa- j giza. Gojiti poskušajo pa tudi čaj' juto, bombajsko konopljo in dn’( ge rastline subtropskih krajev, k' bi se lahko prilagodile jugosl0-'tonskemu podnebju.
ZRAČNA PROGA LJUBLJANA ZAGREB - BEOGRAD, Pričela je zopet obratovat'
zračna linija Ljubljana-Zagreb' Beograd. Na progi uporabljaj0 dvomotčrnike tipa DC-3. ki l3 * 5*1'
ko sprejmejo 21 potnikov pole?
5 članov posadke. Od Ljubi j ah6 * * * *
do Zagreba rabi a v ion 30 min11*'
od Zagreba do Beograda pa 1 ur°
45 minut. Iz Ljubljane odpotvi®
avion ob 7 zjutraj, iz Beograd"
pa ob 15 ur.L Vožnja iz Ljubija'1"
do Beogpacjča st.ane 1.100 dinarieV'
Si. MARCA 1948.
oydov arzenal naj dela za zaledje !
T prvem desetletju obstoja Tr-ŽaSkega Lloyda (1836—46) sd ladie te plovne družbe prevozile letno Povprečno 162.000 milj in prepeljale pol milijona ton blaga in pol milijon®: oseb. V desetletju 1901-1910 se je blagovni premet povzpel na . '13 milijonov ton,, in prevožena razdalja na 3 milijone mi’'j, medtem i ko se le število potnikov znižalo na 300.000. Vprašanje naraščajoče Potrebe po ladjevju ie iplovna družba rešila s tem, da si je ustvarila svojo lastno močno pomorsko industrij*. 20 let po ustanovitvi Lloyda ie tako pričel obratovati Lloydov arzenal, ki si je že v prvih letih svojega življenja pridobil s’oves v svetovnih pomorskih krogih. L. 186] i e ar zenal, razpolagal že z dvema dokoma. Skupna investicija, -•a to industrijo je znašal takrat Pad 5 milijonov, goldinarjev.
V tržaškemu arzena’u so bile do 1. 1912 zgrajene vse Lloydove ladie °d Tnalih do naivečjih. Med zadnjici graditvami beležijo ladji »Dunaj« in »Heluan«, ki so, ju do zadnje vojne 7i velikim uspehom upodabljali na progah med Trstom in bližnjim vzhodom. Pod Italijo so arzenal zaposlili v. glavnem le za Pnpraviia ladij. Arzenal je lahko sPrejemal v napravilo istočasno tri 10-12.000 tonske ladje. Obrat je razpolagal tudi s potrebnimi napravami za gradnjo novih pomorskih Plovnih enoti do 7.000 ton. Gradnja manjših plovnih objektov kakor vlačilcev, plovnih žerjavov, brzih in rešilnih čolnov in popravila strojev na je že stara, posebnosti tržaškega arzenala. Pomenben je , bii tudi mizarski in mehanični oddelek '-a ladijske opreme.
V zadnjih mesecih druge svetovje vojne ie arzenal utrpel pri značnih napadih veliko škodo; rabina se, da je škoda znašala nad 200 milijonov lir po valutni vrednosti iz 1. 1946. Arzenali -se obnov-!ia počasi in danes znaša njegova hnogljivost največ 70 odst. predvojne. Glavno delo, izvršeno v arenah]. po vojni, je popravilo in objava dveh 10.000-tonskih ladij »Cherca« in »Toscana«, poleg predelave kurilnih sistemov na treh 'odjah na račun inozemskih brodarjev. Trenutno nima zdaj arze-nap večjih naročil. Tudi per spekle za bodočnost niso ugodne, ker *jazna popravila manjših motornih colnnv pač ne bodo rešila obrat napovedano hudo krizo. Sam Tržaški Lloyd na ne daje več na. f°Gl industriji, ki sd 'o je sam u-^waril.
Težave, s katerimi se bori dandanes tržaški arzenal, so podobne težavam, na katere zadeva v,sa tr-'aška pomorska in ostala industrL ;a- Na ena strani se pojavlja vpra-sanie naročil, na drugi pa- vpraša-: nie nabave potrebnih surovin in
Polizdelkov.
Glede naroči! prevladuje na za-°st še vedno popolna pasivnost. Izdatnejša naročila iz Italije so izključena, ker se italijanska poinor-ska industrija bori z velikimi tež-, d^atni ini se sama trgŽ za naroči-,ti iz inozemstva. Popravila največ-l.d' italijanskih ladij (»Conte Gran-.f-<< in »Conte Biancamana«) bodo ‘Zvršili v italijanskih ladjedelnicah ' pomenom da bi vsaj trenutno o-"dkli njihovo krizo.
Tukajšnji industriici radi pou-ar3ajo, da je ena izmed g’avnih o-'lr za razvoj tržaške industrije pomanjkanje naročil iz inozemstva za ^ustriiske izdelke, ki zahtevajo °'gOr°čne pogodbe in velike i.nve-' 1C)ie. Vprašanje naročil iz ino-emstva je za tržaški arzenal laže j':Sjiivo, ker je arzenal specia-Zlran v gradnji manjših plovnih mol in -pomorskih objektov. To j. ebnost bi morali vodstvo arzena-^«rabiti in, prilagodili obrat tre-hniin zahtevam mednarodnega Zjsča. Pravočasna preusmeritev j,^oizvajalne delavnosti je že večje Z* resl'a iz težke krize nazadu-i- V industrije., Naravno je, da mo-D<> ,l zaaka industrija obrniti svojo ki °:'nost predvisem na področia ny Prenasičena- z industrijski-v	ln ki zahtevajo z dneva
, an vse večje količine proizvoJ k ’ Bri tem bi prišlo v poštev, ka-ložr .s‘n.° ze naglasili ob drugih pri-s>n‘°Stih’ v Prvi vrsti ju-goslovan-n<- pomorstvo. Ni pa izključeno, da
‘ Prav tržaški arzenal uspel no are": na doslei še neizkorišče. da,& Pndročje:	k izgradnji rečnih
riflvt- Zr\ vse Podonavje. Iz Podo-1()	Podjetje lahko nabavlja-
^ako- SUrovine. Jasno pa ie vse-stivo r-i . -e 1;a tržaško gospodaric; npG^^’-ivo stališče, ki ga brani--teri tržaški i-ndustrijci, da bi Ur, corali naročniki v zame ke, > av'.'ati industrijske polizdei-tržak'. 0l’ n' pr- pločevino, ki jih ‘žvap3 jndustriia lahko sama pro-izpiPn Sli,čna rešitev bi pomeni a delniy^H^i tvornost tržaških ladge-liran, v nekakšna podjetja za mon-
Zara,rii tort« n V»«-» V, ; 1- „ I 1
Ta
eveč
Zaradi tega ne bo nikoli
tnžašk,
Poudarjeno dejstvo, da mo-
2agat,
a industrija iskati izhod
e te v splošnem potencira-
nju vse industrije, ker so vsi njem sektorji medse,boj tesno povezani.
Vodstvo IRI-ja, ki nadizira Lloydov arzenal (55 odst. akcije v lokah Finsider-ia, 45 odst. Finmare-ja) je zanemarila vsa vprašanja tega tipičnega tržaškega podjetja. IRI sili v- zapadno gospodarstvo, ki ne nudi in ne bo, tudi v bodoče nudilo večjih, možnosti, posebno ne za pomorsko industrijo. Pot k go-
spodarskemu proevitu. Trsta pelje nujno v njegovo naravno zaledje.
L'oydov arzenali je bil nekdaj sijajen primer harmoničnega razvo. ia tržaške trgovinske in industrijske dejavnosti v širokem okviru gospodarske povezave Trsta z zaledjem; danes pa je le tipičen primer neplodne in nazadujoče industrije, ki so ji oželi njeno) naravno vlogo.
Orienl-acija avstrijskega gospodarstva
Dunaj prosta luka
Avstrijska zunanja trgovina z vzhodnimi in jugovzhodnimi evropskimi državami, to je s Češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo je znašala po vrednosti 450 milijonov šilingov, to je 22,3';;. in še ni dosegla predvojnih 40%. Vrednost avstrijske zunanje trgovine z ZDA, Anglijo, Francijo, Belgijo. Luksemburško in Holandijo je dosegla 372 milijonov šilingov, — Avstrijska trgovinska zbornica dela zdaj na to, da bi pospešila trgovino z jugovzhodnimi državami in je sklenila v ta namen odpreti trgovinska zastopstva v Sofiji in Bukarešti.
Poleg tega obstoji načrt, da se iz Dunaja napravi mednarodno trgovinsko posredovalno središče. Dunajsko pristanišče naj bi dobilo pravico proste luke. Dunaj naj bi tudi izkoristil nove konjunkture, ki mu jo bo nudila nameravana izgraditev novega prekopa Donava-Odra.
Avstrijski «dumping»
Indeks avstrijske industrijske proizvodnje se je od julija 1947. do januarja 1948 dvignil od 55 na 61% v primeru z letom 1937.
Cene izdelkov tekstine industrije
so danes 10—335% nad cenami na svetovnem trgu, to se pravi, da ta avstrijska industrija ne more konkurirati inozemskim. Avstrija prodaja papir v inozemstvo po nižjih cenah, kakor so doma. Prav tako izvaja Austrija «dumping» pri prodaji koles in motornih koles v inozemstvu in prodaja te izdelke, ki so 40—50% nižje kakor domače cene. Proizvajalni stroški radiotehničnih in telefonskih izdelkov pa so kar za 100% višji kakor v inozemstvu.
PROIZVAJALNOST AVSTRIJSKE INDUSTRIJE
Zanimivi so podatki o proizvajalni sili avstrijske industrije in avstrijskih rudnikov, Ce postavimo število zaposlenih v avstrijskih rudnikih v 1. 1937. na 100, potem je lansko leto znašal indeks zaposlenosti 169, indeks proizvodnje pa samo 100; pri magnezitu je znašal indeks zaposlenosti 145, indeks proizvodnje pa komaj 77, v industriji orodja za rudnike indeks zaposlenosti 140, proizvodnja pa 69, v industriji vozil prvi indeks 129, drugi 61, v industriji stekla prvi 110, drugi 104, na žagah 9k in 72. Samo v proizvodnji kos, srpov in kladiv je razmerje bolje, in sicer 131:114. Te podatke navaja glasilo Instituta za proučevanje gospodarstva (Institut fuer Wirtschaftfar-schung).
Padec cen surove volne
Nedavno je trgovina s-surovo volno na mednarodnem trgu doživela iznenadenje. Na mednarodni dražbi v Londonu je namreč cena surove volne padla povprečno za 7,5 do 15 odst., pri nekaterih vrstah znaša padec 15 odst., pri srednjih in slabših vrstah celo 15—25 odst. S tem so se cene vrnile nekako na raven, ki je veljala na \koncu preteklega leta Jenuarja so cene namreč poskočile prav toliko, kolikor so zdaj nazadovale, Morda se bodo na doseženi ravni ustalile za določen čas. Kljub temu je ta nenaden padec značilen in na trgu so mogoča nova presenečenja.
Povpraševanje po finejših vrstah volne je še vedno veliko. Na zadnjih dražbah v Londonu so Angleži kupili skoro 3/5 ponujenih količin. Prav tako potrebujejo ZDA in Fran cija še velike količine surove volne.
Težko je napovedati nadaljnji razvoj trga. Sedanje nazadovanje cen se spravlja tudi v zvezo z nedavnim senzacionalnim podcem cen kmetijskih izdelkov v ZDA. V sami Ameriki je lansko leto nazadovala potrošnja surove volne za 40 milijonov funtov (od 738 na 698 mil. funtov) v primeri z letom 1946 in proizvodnja volnenih tkanin je bila manjša za 17 odst. Proizvodnja pre je je nazadovala za 14 odst. in je znašala 789 funtov, proizvodnja tkanin pa 501 mil. jardov. Potrošnja volnenih tkanin za obleko se je zmanjšala za 84 mil. funtov v primeri z letom 1946.
Na drugi strani so angioameriSxa podjetja (v U. K. Dominion Wool Disposato Ltd. — Družba za promet za vblno ,— in »Commodity Credit Corporation« v ZDA — nakopičila velike količine volne, da bi še nadalje ohranila v svojih rokah oblast na svetovnem trgu Tako n. pr. U. K. Dominion Wool Disposato Ltd., ki je pod nadzorstvom vlad Velike Britanije, Avstralije, Južne Afrike Tn Nove Zelandije, pokupi volno, ki prihaja na trg, vsakrat ko jo pridelovalci ponujajo po nižjih cenah, kakor je bila določena, z namenom, da bi preprečila nadaljnje padanje cen, in jo pozneje stavi \ prodajo, ko je konjuktura ugodnejša. Po vsem tem je pričakovati, da
Meinarolna razstava krzna
Na mednarodni razstavi krzna v Bazlu so se letos prvič po vojni pojavili izdelki Sovjetske zveze, ki uživajo svetovni glas. Švicarski listi so zadovoljni z uspehom sejma. Pri otvoritveni svečanosti je govoril tudi G. H. Morison, dopisnik «New York Times-a», ki je podal zgodovinsko-kulturni pregled o mednarodni trgovini s krznom od časa, ko so trgovci nemške «Hanse» pripeljali v zapadno Evropo prve pošiljke dragocenega krzna iz Novgoroda.
bodo trusti poskušali z vsemi sredstvi zadržati nadaljnje padanje cen; vendar se že tudi v angloameriškem svetu oglašajo gospodarstveniki, ki svarijo truste pred nepreračunlji-vimi dogodki na tržišču z volno. Tudi sedanje cene so nenavadne in zdaleč previsoke. Vprašanje je, kako dolgo se bodo dale umetno vzdrževati na tej višini. Kupčija z volne doživlja čedalje hujšo konkurenco bombaža in umetnih vlaken.
Treba omeniti tudi okolnost, da so poleg vsakoletne proizvodnje v rezervi še velike količine volne iz vojnega časa. Lanski pridelek (sezona za" volno gre od 1. julija do 30. junija) naslednjega leta, je znašal 3 milijone bal (1,642.000 ton), Kakor navaja angleški strokovni letopis Annual Wool Review for Australia and New Zealand for 1946— 1947). Ta pridelek je bil prodan po tako visokih cenah, kakor ni bila prodana še nobena striža v dosedanji zgodovini trgovine z volno. Povprečna cena tega pridelka je znašala 40 penijev za funt, nekaterih finejših vrst. celo 150. Najnovejši padec cen dokazuje, da tako ne pojde dalje. Ob začetku tekoče sezone (v začetku julija lanskega leta) s» zaloge surove volne zn"ašale 4,42 milijarde funtov, leto poprej pà 4,99 milijarde funtov. Okoli polovico teh zalog (2,40 milijarde funtov) je v rokah trgovine " in predelovalcev, ostanek pa (2,02 milijarde funtov) v rokah angleške družbe za promet z volno in ameriškega podjetja Com-modìty Credit Corporation. Mnenje strokovnjakov je, da bi te zaloge ob začetku sezone lahko krile 16 mesečno svetovno potrošnjo. Po poročilu mednarodnega tajništva za pro-me. z volno v Londonu so znašale, zaloge sredi januarja še 4,2 milijarde funtov. Za kritje potreb v vsej tekoči sezoni (do 30. junija tega leta) bo treba okoli 3,40 milijarde funtov, tako da bo sezona zaključena š preostankom iz prejšnjih let. Računajo da prekaša ta potrošnja predvojno ž"a 10 odst.
Glede razvoja svetovne proizvod-naj omenimo, da je proizvodnja v sezoni 1946—1947 znašala 1,642.000 ton, medtem ko je bila proizvodnja 1945—46 večja in je znašala 1.715.000 ton. V sezoni 1946—48 računajo ud pridelek 1.687.000 ton. V nekaterih pokrajinah Avstralije kakor v New South Victoria in Queensland bo proizvodnja presegla vse proizvodnje zadnjih 50 let. Težnja gre za tem, da se proizvajajo čim finejše vrste, predvsem, vrsta »merino«. Poročila o stanju sedanje sezone si nasprotujejo, ker jih ustanove prikrojijo v svojo ’ korist, tendenciozna, da bi vplivala na stanje cen.
Po poročilu angleškega letopisa znaša danes zaloga volne okoli 5 milijard funtov (2,250.000 ton) medtem ko je po mnenju londonskega tajništva za trgovino z volno nekoliko manjša.
' KOMBINACIJE
med Svico inGenovo
Po poročilu švicarskih listov je bila sredi marca y Wengenu švicar-sko-italijanska konferenca glede švicarskega prometa skozi pristanišče Genovo. Italijansko delegacijo je vodil senator Potto; v njej so bile zastopane italijanske železnice, mesto Genova in pokrajina, trgovinska zbornica v Genovi in italijanska trgovinska zbornica v Zuerichu.
Stalni italijansko-švicarski odbor za genovsko pristanišče je na sestanku v Wengenu preučil vprašanje zboljšanja prometnih zvez med Genovo in Svico. Preučeno je bilo vprašanje elektrifikacije železnic Alessandria—Novara, Novara—Arena in Novara—Luino in vprašanje gradnje delnice Tortona—Mortara, ki bi zmanjšala razdaljo Genova— Simplon za 18 km. Odbor je poleij tega priporočil izgraditev vzpenjače Genova—Arquata.
NAČRT ZA AVTOMOBILSKO CESTO SVICA-GENOVA
Neko švicarsko podjetje v Lu-ganu je predložilo italijanski vladi načrt za graditev nove. 16 m široke avtomobilske ceste, ki bi skrajšala dosedanjo razdaljo med švicarsko mejo in Genovo (km 160) za 23 km. Novo prometno žilo bi deloma vkliučiLi v že obstoječe omrežje avtomobilskih cest (Genova-Serravalle in Gron-date-Lainate). Izvedba načrta bi stala okrog 200 milijonov švicarskih frankov t. j. 16,5 milijard lupo sedanjem kur-su. Družba bi mogla financirati četrtino stro škov, ostalo pa bi morali prispevati italijanska in švicarska vlada.
POŠILJKE SOVJETSKEGA ZITA ZA ČEŠKOSLOVAŠKO
V smislu češkoslovaško-soviet-ske trgovinske pogodbe ie Sovjetska zveza dobavila Češkoslovaški do konca meseca februarja 100.961 ton navadne pšenice, 4,834 ton pšenice za spomladansko setev, 72.766 ton rži, 29.407 ječmena, 19.934 ovsa, 77.076 koruze skupno, 304.978 to,n žitaric.
S tem je bila dobava sovjetskih žitaric izpolnjena za 51 odst. Do konca aprila bo zato Sovietska zveza lahko izpolnila vse obveznosti in dobavila 600.000 ton žitaric za potrebe češkoslovaškega prebivalstva.
Razvoj openskega tramvaja
Spričo naglega razvoja Trsta kot trgovinskega in tranzitnega centra podkraj preteklega stoletja se ie pokazala potreba po zgraditvi ne samo tržaške cestne železnice, temveč tudi cestne žetznice na Opčine. Tako je bila ustanovljena leta 1902. »Tržaška delniška družba malih cestnih železnic« s sedežem v Trstu (Società anonima delle piccole ferrovie di Trieste) z namenom, da se zgradi openska tramvajska proga. Začetni kapital Tržaške delniške družbe je znašal 1.000.000, —
Sovielsko-šviearsla pogana
zaključena
Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Svico so bila srečno zaključena 17. marca s podpisom nove pogodbe. V smislu te pogodbe bo Sovjetska postavila v Bernu svoje trgovinsko zastopstvo. Poseben seznam vsebuje blago, ki bo izmenjano med obema državama v teku prvega leta. Sovjeti bodo dobavljali Svici predvsem žito, les, tekoče gorivo, surovine za kemično industrijo in razne, druge izdelke. Švicarji bodo izvažali v Sovjetsko zvezo stroje in opremo za sovjetsko industrijo, prav tako stroje za izdelavo orodja, kakor razne instrumente, aparate, ure, kemične proizvode, določene vrste tekstilnih tkanin, čevlje in plemensko živino. Obračuni se bodo vršili v švicarskih frankih ali v valuti, ki se da svobodno menjati. V smislu trgovinske pogodbe bo Švica izvršila sovjetska naročila od konca tega leta do 1951, leta. Pogodba začne veljati 1. apri, la t. 1. Švicarski listi pripominjajo, da je bila s to pogodbo ustvarjena podlaga za ugodno izmenjavo blaga in ugoden razvoj ostalega prometa med obema državama. Neko poročilo iz Berna izrecno poudarja, da ni Sovjetska zveza pri pogajanjih zahtevala nikakšnega kredita kakor šo to razširile nekatere časopisne agen. cije na zapadu,
a
ŠVICA — ČEŠKOSLOVAŠKA Dne 18. marca na »Švicarski dan«, ki je bil prirejen v okviru praškega velesejma, se je pojavilo nad Prago švicarsko letalo tipa »Swissair DC 3«, ki je priletelo iz Zuerieha. da bi bilo na razpolago švicarskim gostom, ki bi si radi ogledali Prago iz zračnih višav.
! kron in je bil razdeljen v delnice po ■ 200 kron. Najmočneje sta bila zastopana dunajski in tržaški kapital.; največ delnic je vpisala Union Elektrische Gesellschaft z. Duna a. i ki ie tudi gradila progo. Po razpa-I du Austroogrske je dunajski kapital, ki je bil močno zastopan pri j eksploataciji tržaških cestnih železnic, prišel v last belgijskih delničarjev. Ti so leta 1922 prodali svoje delnice tržaški občini za znesek 5,000.000.— lir. Tega leta ie kupila Tržaška delniška družba ma’ih železnic vse tiste delnice, ki so bile last inozemskih delničarjev, predvsem belgijskih. Ko je fašistična v’ada v dobi finančne krize hotela subvencionirati Tržaško delniško družbo malih železnic, je to ponudbo odklonila, ker se je bala državne kontrole in p-održav!jenja pod-ietja. Iz tega se vidi, da ie podjetje delalo tudi v letih gospodarske krize z dobičkom. Se danes njegove akcije razmeroma visoko notirajo na borzi (1000 lir).
Proga je dolga 5.175 m in je bila 'eta 1927 predelana v dolžini 900 m iz zobovne v vzpenjačo, ki se dvigne do višine 177 m nad morsko gladino. Celotna nadmorska višina znaša pri'Obelisku, 343 . m. Vso progo od Trsta do Opčin napravi cestna železnica vi 25 minutah. Do leta 1935. ie podietje imelo stare vozove (50 konjskih sil), tega leta pa je stavilo v promet 7 novih voz (po 175 konjskih sil), ki jih je nabavilo v1 Padovi ppi 126.000.— lir za vsakega. Pred vojno so nabavliali mnogo strojnega maleria'a iz Nem- ' čije, V zadnjem času pa ga nafoav-ljajoypredvsem iz Anglije. Nedavno so meniali kabel na vzpenjač;. Danes stane kabel okoli 2 milijona lir.
Do prve svetovne volne ie bila proga turističnega značaja, ker so Opčine služile kot turistično mesto za oddih Tržačanom. Vzporedno s spremembo socialnih razmer po prvi svetovni vojni je nastopila, tudi sprememba značaja' openske proge. Opčine so namreč postala predmestja Trsta, kjer stanuje predvsem delavstvo in uradništvo, ki je zapos’eno v mestu. Ob nedeljah in praznikih pa so Opčine vabljiva izletna točka za Tržačane. Promet potnikov doseže čez tisoč oseb na dan, ob praznikih se podvoji. Po cestni železnici s posebnimi vozili prevaža tudi blago. Vse to povečava rentabilnost podjetja.
Pri podjetiu je zaposleno fianes 70 de avcev in nameščencev, ki so pu večini domačini.
Uspeh valutne reforme v SZ
Moskovski dopisnik angleške revije «New Statesman and Nation» je svojemu časopisu poslal poročilo o rezultatu najnovejše valutne reforme v Sovjetski zvezi, kolikor ga je bilo mogoče presoditi dober mesec po izvedbi reforme.
Tuji dopisniki v Moskvi so bili radovedni, piše dopisnik, v kakšni meri bo vlada z reformo dosegla svoj namen. Bilo je vsem takoj jasno, da bo reforma zadela predvsem špekulante. Konverzija rublja je morala zadeti predvsem tiste, ki so izkoristili povojno stisko in si napolnili žepe z izkupički, ki jih je predstavljala razlika med cenami racioniranega blaga in cenami na črni borzi. Kdor si je na kakršen koli način nakopičil denar, ta je bil prizadet. Res je, reforma je prizadela občuten udarec imetnikov državnih obveznic — samo državne obveznice iz 1. 1947. so ostale nedotaknjene — toda vlada je takoj poudarila ,da je to «zadnja žrtev»; poleg tega so sovjetski državljani podpisovali državne obveznice med vojno, ko je bila valuta razvrednotena. Reforma je merila predvsem na imetnike obveznic iz 1. 1938., ki so postale predvsem predmet špekulacije.
Nasproti vsem tem zgubam so pridobitve, ki jih je prinesla reforma. Mali vlagatelji so ohranili svoje vloge v bankah na prejšnji višini in s tem pridobili, v kolikor je kupna moč večja. Ker so delavske plače ostale neizpremenjene, odvisi gospodarski položaj delavca od bodočega razvoja cen, kakor tudi od možnosti nabave blaga. Toda že po dobrem mesecu po izvedbi valutne reforme se je pokazalo, da je prinesla precejšnje ugodnosti delavcem, predvsem v mestih. V Moskvi je po odpravi racioniranja nastal razumljiv naval na blago, ki je prišlo v svobodno prodajo, toda do danes se je naval že popolnoma poie-legel. Družina, ki povprečno zasluži 1500—2000 rubljev na mesec in tudi delavci, ki imajo najnižje določene plače, so danes v boljšem položaju kakor za časa racioniranja. Nekatera osnovna živila kakor n. pr. krompir, ki je stal 1 rubelj kg in kruh, ki se je prodajal po 3 rub-*je1 kg, predstavljajo danes prav majhno postavko v družinskem pro-
računu. Danes lahko kupiš meso po 30 rubljev kg in ribe po 12-20 rubljev kg; pa tudi sladkor je danes mnogo cenejši.
Prodaja blaga se je naglo uravnovesila. Tako n. pr. so morale zadruge, ki so poprej prodajale blago 50 odstotno draže nego državni ma-gacini, prilagoditi svoje cene cenam teh, ker so izgubile svoje odjemalce. (Zadruge so prve dni dokaj zaslužile, ker so se zatekli k njim odjemalci, ki sicer niso prišli na vrsto v državnih magacinih. Danes ti lahko že vsem ustrežejo). Cene blaga na deželi so se morale prilagoditi državnim cenam. Izkoriščevalci, ki so to zimo lahko prodajali krompir po visokih cenah, so zdaj prišli ob konjunkturo, ker gospodinje lahko kupujejo blago po cenah, ki so za malenkost višje kakor v državnih magacinih.
Kolhozi so si danes vsekakor na boljšem. Zdaj je kmet plačan v denarju in s tem svojim denarjem lahko kupi v mestu, kar mu je po volji. Med vojno ni bilo lahko dobiti | blaga, ali pa je bilo predrago. Danes lahko kupiš bombažaste tkanine po 10 rubljev meter in volnene plahte po 50 rubljev; prav tako je na razpolago jedilnega in drugega kuhinjskega pribora ter stekla, ki ga je med vojno primanjkovalo v ogromnih skladiščih.
Vse kaže, da bo proizvodnja kon-sumnega blaga ostala na doseženi višini. Trg se je z valutno relormo osvobodil pritiska, ki ga je nanj izvajala masa denarja v obtoku, natiskanega med . vojno za časa nemške zasedbe. Po vsej deželi je bilo ustanovljenih na tisoče in tisoče maga-cinov in podružnic. Trenutno še ni bilo mogoče dvigniti ravni konsuma, toda Rusi so prepričani, da bodo to storili v teku enega ali dveh let. zrr: bo letos dovolj in stanje bi se bilo že poprej zboljšalo. Živeža bo letos v izobilju, edino tako huda suša, kakor je bila predlanskem bi utegnila poslabšati položaj.
Na koncu svojega članka dopisnik ugotavlja, da je Sovj. zveza uspela rešiti zelo hitro dve povojni osnovni vprašanji, to je vprašanje prehrane in cen. Tretje vprašanje, ki ga mora še rešiti, t. j. stanovanjsko vprašanje, bo zahtevalo več časa. Ne
gre za podeželje, kjer je bilo vedno dovolj stanovanj, temveč za velika mesta.
Proizvodnja v SZ
prekoračila načrt
Po podatkih Biltena za statistiko, ki ga izdaja OZN, se je industrijska proizvodnja v Sovjetski zvezi v letu 1947 povečala za 22 odst. v primeri z letom 1946 in prekosila za 3.5 odst. plan za leto 1947. Po tem po ročilu je 24 ministrstev SZ, ki imajo različne gospodarske naloge, izvršilo ali prekoračilo načrt o proizvodnji za leto 1947; samo 6 jih ni prekoračilo načrta. Štirinajst od 16 republik ZV je prekoračilo plan. edino Ukrajina je izpolnila plan za 99 odst. in Karelsko-finska za 86%.
Proizvodnja kovin je bila v 1. 1941 mnogo večja kakor 1. 1946, plav-žarska proizvodnja se je povečala za 18 odst. v primeri z letom 1946, medtem ko se je proizvodnja jekla povečala za 9 odst. Proizvodnja pre moga, petroleja, nafte in električne energije — je narasla od 12 odst. na 22 odst.
Proizvodnja kmetijskih strojev se je 1. 1947 podvojila in proizvodnja živilske industrije, je prekoračila za 35 odst. proizvodnjo iz 1. 1946. Bombažna in lanena proizvodnja, je za eno tretjino večja kakor I. 1946 Proizvodnja kmetijske industrije je bila za 32 odst. večja, donos žetve pa za 48 odst. V letu 1947 je bil donos žita po "hektaru enak predvojnemu stanju.
V letu 1947. je država investirala za obnovo krajev, ki so bili uničeni med vojno, 18 milijard rubljev.
V ta znesek niso vračunane inve sticije, ki so jih izvršile posamezni» republike ali pa krajevne oblasti. V teh krajih se je celotna brutto proizvodnja povečala za 33 odst. V primerih z letom 1946. Obnovljenih je bilo več kot 5 mil. kv. m. mestnih in 370.000 kmečkih stanovanj.
SOVJETSKO-HOLANDSKA TRGOVINSKA POGAJANJA Po poročilu iz Haaga bo te dn! odpotovala iz Holandije posebna delegacija v Moskvo in se bo pogajala za sklenitev "trgovinskega sporazuma med obema državama.

VESTNIK
Slovenskega gospodarskega združenja
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE V TRSTU
Upravni odbor Slovenskega gospodarskega združenja V Trstu sklicuje redni odčni zbor združenja na: nedeljo 4. aprila 1948 ob 9. uri dopo'd'ne. v dvorani .kult. krožka tiskarjev (Poligrafici) v Trstu, ulica Trento 2, II. nadstropje.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika ustanovnega občnega zbora.
2.	Poročilo predsedstva, tajnika m blagajnika.
3.	Poročilo: nadzornega odbora.
4 Razrešnica dosedanjim odborom .
5. Sprememba pravil.
n Proračun za prihodnje u-»vavno lete.
7. Določitev pristopnine in č!a, nanne.
8 Volitve izvršnega, upravnega m nadzornega odbora.
u. Smernice za bodoče delovali le in slučajnosti.
Ce bi občni zbor ne bil sklepčen ' O prvem sklicanju, bo v smislu čl. 12. pravi! sklepčen uro pozneje, to je ob 10. uri dopoldne, ob vsakem številu navzočih.
Člani se smejo dati zastopati po drugih članih, a jim morajo v tem primeru izdati pismeno pooblastilo, kakor to zahtevajo pravila; vendar ne sane noben pcob'aščenec imeti več kot pet pooblastil
Vsem redno vpisanim članom pošljemo pismena vabila, ki bodo služila kot legitimacija za u-deležbo na občnem zboru.
NOVI STROKOVNI ODBORI
Med 10. in 22. marcem so se vršile na sedežu združenja strokovne skupščine. Zanimanje zanje je bilo znatno, in udeležba celo večja od lanskega leta; saj je znašala pri večini strok okrog 60 odret., pri dveh strokah pa celo okrog 75 odst. Samo dve skupščini sta bili sklepčni šele pri drugem sklicanju, ker je bila u-deležba nekaj manjša 'od polovice.
Na vseh skupščinah je prišla do izraza želja članstva, da bi se delovanje združenja poživilo in da bi uspešno zastopalo interese svojih članov.
Izvoljeni so bili novi strokovni odbori. Gotovo tolmačimo želje vseh članov, če jim želimo pri njihovem delu kar največjih uspehov.
IZ URADNEGA LISTA ZVU ST. 18
Uradni list ZVU z dne 11. marza 1948 prinaša:
a)	ukaz št. 126 o zvišanju taks za izkrcanje blaga, uvoženega iz inozemstva in izkrcanega v pristaniščih te cone (10 lir od tone za fosfate in nitrate razen nitrata sode ter za gradbeni material, za gradnjo zidovi in 30 lir od tone za drugo blago);
b)	ukaz št. 157 o reševanju sporov o skupnih služnostih;
c)	ukaz št. 164 o spremembi nalog in pravic ozemeljskega konzorcija za varstvo ribolova;
č) ukaz št. 175 o ustanovitvi strokovne ribiške šole v Trstu.
Tovarna za konservirahje rib
v Izoli
Kakor znano, -je lansko izredno, slabo leto pri .donosu ribolova predstavljalo težko oviro za delovanje znane tovarne za konservi-ranje rib v Izoli. Za prihodnjo sezono so zdaj tamkajšnje oblasti podvzele potrebne ukrepe za čim večjo bodočo zaposlitev te važne istrske prehrambene industrije. Jugoslavija bo po že sklenjenih pogodbah dobavila 56 vagonov bele pločevine. Vršijo se pogajanja za nakup večjih količin svežih rib iz Jugoslavije. Prav tako upajo, da se bodo uspešno končala pogajanja z nekaterimi tržaškimi podjetji za obskrbo tovarne z raznimi drugimi potrebnimi surovinami.
V Izoli bodo pospeševali tudi proizvodnjo konserviranega sadja, in marmelade z uporabo sadja lokalnega in jugoslovanskega izvora.
STEKLA JE DOVOLJ
Na italijanskem trgu je stekla več kot dovolj. Zato so cene na milanskem trgu nazadovale zadnje dni za okoli 10%. Nazadovanje cen spravlja v zadrego tovarnarje. V zadnjih dveh letih so proizvedli v Italiji okoli 10 milijonov kv, m stekla za sipe. Obnovljene so bile vsé tovarne. Poleg tega se je pojavilo češkoslovaško steklo, katerega so v preteklem letu uvozili 1 milijon kv m. To je izzvalo precejšnjo depresijo na trgu in italijanski tovarnarji zahtevajo, da se uvoz češkoslovaškega stekla ustavi. V Milanu se cena stekla za šipe giblje med 550 in 600 lir.
INOZEMSKIH VELESEJMIH Spomladanskega vzorčnega velese ima v Milanu, ki bo v drugi polovici aprila, se bo udeležilo okrog 100 nemških podjetij. Tako se bodo nemške tvrdke prvič po končani voi ni udeležile inozemskega velesejma. Tudi jesenskega velesejma v Stockholmu se bo udeležilo več nemških tvrdk.
DUNAJSKI
MEDNARODNI SEJEM Površina dunajskega mednarodnega sejma, ki je bil odprt med 14. in 21. marcem, je bila letos povečana za 10 odst. na 55.000 kv m. Tulih razstavlialcev je bilo okoli 160. Njihovi izde kt so bili razstavljeni po stroki v posameznih paviljonih, le italijanski razstavljale! so imeli lasten skupen paviljon.
VSE VEČJI POMEN VELESEJMA V LIPSKEM Po poročilih švicarskih listov je letošnji spomladanski velesejem v Lipskem povsem uspel. Prostori so bili razširjeni in danes zavzemajo površino že 86.000 kv. m. Med 6.000 ra-zstavljalci jih
NOV STROKOVNI KMEČKI LIST V . Zagrebu jei pričel izhajati nov strokovni kmečki lisi »Mali sfocar«, ki ga izdaja zagrebško »Ma-lostočarsko društvo.« Vsebina prve števi. ke lista je ze’o zanimiva in prinaša številne članke o vseh raznih vprašanjih, ki so v zvezi z- rejo malih domačih, živali. List bo izhajal 1. vsakega meseca. (Uprava: Zagreb, Gunduličeva 26. Letna naročnina 100 din.)
AVTOPODJETJE GAHARIJA
VOZNI RED
Odhod: Pulj 6; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00: Ljubljana 7.30; Postojna 7.30; Portorož 12.30 — 19.45; Umag 16.30.
Prihod: Pulj 19.30; Novigrad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00.
Odgovorni urednik:
Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu
vjetskega) pasu, iz zapadnih con pa 1.800. Tudi inozemstvo je bilo bolje zastopano kakor lansko leto, predvsem podjetja iz Holandije in jugovzhodnih držav. Sejem je obiskalo 3.600 tujcev in 170.000 Nemcev. Razstavljenega je bilo mnogo več blaga, ki je bilo tudi po kakovosti bolje kakor 'lansko leto. Sejem je bil prirejen pod geslom vsenemškega velesejma. Kupčij je bilo sklenjenih za Skoro 44 milijonov mark in v inozemstvo prodanega več blaga kakor 1. 1939.
MILIJON TON POLJSKEGA PREMOGA! ZA ŠVICO V St. Margrethenu v Svici so pri-
redili posebno slavje ob priliki, ko ton.
sklenitvi trgovinskega sporazuma (v marcu 1946) dosegla 1 milijon ton. Tvrdka za uvoz poljskega premoga Impolco je ob tej priliki zanikala londonsko vest, da bo Sovjetska zveza onemogočila izvoz poljskega premoga v Svico, ako Švica ne bi ugodila sovjetskim zahtevam postavljenim med trgovinskimi pogajanji,
POLJSKA-FRANCIJA
Na podlagi dogovora, ki so ga Sklenili 19. marca v Parizu, bo Poljska povečala postopno izvoz premoga v Francijo. Med 1948 in 1952 se bodo pošiljke premoga zvišale od 1,5 milijona na 2,5 miliona
NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU				
NEW JORK	8-1H	12-1H	19-1H	26-IH
Bombaž	(stot. dol za funt)	33,98	33,50	35,—	35,73
Volna	(	»	»	»	»	)	181,—	185,50	186,50	182,—
Juta	( »	»	»	» )	19,50	20,50	19,50	16,85
Baker	( »	>'	»	» )	21,50	21,50	21,50	21,50
Cin	(	•	»	»	» )	94,—	94,—	94,—	94 —
Aluminij (	»	»	»	»	) CHICAGO	15,—	15,—	15,—	15,—
Zito (stot za bušel)	244,375	245,125	265,375	249,625
Koruza (stot. dol za bušel)	222,—	221,—	230,—	234,375
Kava Santos ' (stot dol za funt)	26,30	26,75	26,25	26,625
Surovo železo (dol za tono)	40,50	40,50	40,50	40,50
		B	O ]H.	3E 23V				
	VALUTE V	MILANU		VREDNOSTNI	PAPIRJI V		TRSTU	
	12-1II	29-111	Min.	Maks.		12-III	29-III		
Funt šterling	zl.	9.800	9.700	9.700	10.100					
Napoleon	7.000	6.900	6.900	7.150	Južna železnica	1.610	2.150	1.550	2.150
Dolar	640	640	640	650	Splošne zavarovalnice	8.900	12.800	8.550	12.800
Francoski frank	170		170	170	170	Assicuratrice	1.030	1.450	950	1.450
Švicarski frank	157		157	157	157					
Funt št. papir	1.450	1.500	1.450	1.515	Riun. Adr. Sic.	3.650	4.500	3.520	4.500
Zlato	1.000	950	/ 950	1.000	Jerolimic	750	790	750	790
				«Istra-Trst»	740	740	740	740
				«Lošinj»	3.700	3.900	3.700	3.900
BANKOVCI		V BAZLU		Martinolic	1.000	1.150	1.000	1.150
				Premuda	3.500	3.500	3.500	3.500
	dne 24. marca 1948.			Tripkovic	3.550	3.850	3.500	3.850
				Openski tram	1.020 ■	1.020	1.020	1.020
Anglija	9.75	Portugalska	16.20	Terni	230	310	222	310
ZDA	4.11	Avstrija	6.25	ILVA	179	205	169	205
Belgija	7.20	Češkoslovaška	1.50	Zd. Jad. ladjedeln.	200	240	200	240
Francija	1.16	Danska	40.—	Ampelea	300	300	300	300
Argentina	89,—	Egipt	10.20	Arrigoni	320	320	320	320
Italija	0.65	Norveška	51,—	Soške cementarne	135	135	135	135
NEMŠKE TVRDKE PRVIČ		NA je bilo	4.300 iz vzhodnega (so- je poljska dobava				premoga	Svici po
TRZNI PREGLED
SRS*fc*LB»ei«aE i
Pod neposrednim vplivom italijanskih tržišč, poteka tržaški trg še vedno v znamenju negotovosti in neodločnosti. Pri no\mal-nih prilikah so prvi pomladanski tedni ugodni krepkejšim. cenam, posebno glede kmetijskih proizvodov, katerim pa sledijo po navadi tudi industrijski izdelki. Stvarno so cene na debelo na splošno v drugi polovici marca, razen nekaterih izjem, na splošno napredovale, vendar pa tendenca po naraščanju ni dcsegla večiega obsega, zaradi protiuteže d agih tržnih in izventržnih čir..cel jev. Italijanska vlada je n. pr., brez dvoma tudi iz političnih, razlogov, dovolila uvoz izrednih kontingentov mlečnih in mesnih izdelkov, z namenom, da bi zajezila naraščajoče cene na: najobčutljivejših sektorjih. Na drugi strani pa so bili' trgovci prisiljeni 'k razprodaji večjih količin vskladiščenega blaga, da bi jim večja likvidna razpoložljivost omogočila zadostiti številnim obveznostim, ki so v vezi .s pomladansko sezono (davki, novi nakupi itd). Iz tega vidika je razumljiva neobičajna pocenitev nekaterih industrijskih in drugih proizvodov. i Pred. velikonočnimi prazniki je trg nekoliko oživel, vendar pa ugotavljajo, da v Trstu, kakor tudi v Italiji, ni blagovni promet dosegel pričakovanega razmaha in splošno mnenje je, da je bila potrošnja manjša, kakor ob isti pruiki v preteklem letu.
ŽIVINA
V	zadnjem tednu marca so cene goveje živine zopet napredovale. Šibkejši je postal trg prašičev, medtem ko so perutnina in drobne domače živali pridobile precej točk. Najnovejše cene na nekaterih tržiščih severne in srednje Italije so naslednje:
Cremona:	za kg žive teže f.co
proizvajalec: Voli I 310, II 250; krave I 260, II 210, HI 170; Teleta
I	420, II 360. Prašiči do 150 kg teže lir 460, od 150 naprej lir 480-490.
Rovigo: voli I (50%) lir 280-310,
II	(46%) 220-250, III (38%) 160-180: krave I (46%) lir 280-310, II (42%) 220-250: III (38%) 160-180; teleta I 360-380, II 340-360. Prašiči od 160 do 200 kg teže lir 460-490, do kg 160 lir 440-470. Prašički od 10 do 20 kg teže lir 600-650 za kg.
OLIVNO OLJE
Srednja Italija: za kg: I lir 500, H 420, III 350. V južni Italiji povprečno: 400—450. V Siciliji 400.
MLEČNI IZDELKI
V	Trstu za kg f.co skladišče grosista: maslo lir 1.300—1350; sir gorgonzola I 680—700; parmezan 1946
1.250—	1.380; ementhal 800—880.
V	Reggio Emilia:	maslo 1.250—
1.300; parmezan 1946	1.000—1.050,
1947/48 lir 650—720.
MESNI IZDELKI
V	Trstu za kg. f.co grosist: slanina prekajena 700; običajna 580— 620; gnjat tipa «Praga» 1.200; salama furlanska 1.450; ogrska 1.560; Mortadela I 810, H 680, III 520.
V	Modeni: slanina lir 530—560; salama 1.2Ó0—1.250; gnjat 1947/48
1.250—	1.280; mast 480—500.
KAVA
V	Trstu f.co grosist za kg: Brazil
lir 720; Santos ekstra 880—920; Kostarika 960—1.000:	San Domingo
880—900.
GRADBENI MATERIAL
F.co skladišče v Trstu: opeka za komad lir 12—14; votla opeka 6x13x 26 lir 10,50; strešniki cm 45 lir 17. Živo apno lir 950 za q.; gašeno apno lir 5.700—6.800 za kub.meter; Cement na bon lir 1.250 za q.; jugoslovanski cement v prosti prodaji
\
:b
"C&n.Piai4ped„
CENTRALA:
TRST - Viale Muamare, 3 Tel. 32-08
TRŽAŠKA SPED1CIJSKA DRUŽBA
PODRUŽNICE :
MU AN - Via Valtellina 32, Telefon 696-458
BENETKE - S. Polo - Calle della Laca 2455/B, Tel. 25-562
RIM - Via Stazione S. Pietro 31, Tel. 51-416
lir 1.500 za q. Rečni pesek lir 1.300 za k.m.f.co pristanišče. Siv kamen ■ za zidanje lir 2.300 za k.m.
GNOJILA
V	Trstu f.co skladišče grosista: žveplo lir 56 za kg; modra galica 14; superfosfat 16/18 lir 23; amonijev sulfat 54; kalijeva sol 40; čilski soliter 65.
AVTOMOBILI
Lancia 3 RO II 2.000.000-2.200.000; Lancia RO ■ 800.000—1.000.000; Fiat 634	108	1.300.000—1.400.000; Fiat
634 105 900.000—1.100.000; Fiat 626 N. L. 1.600.000—1.750.000; Fiat 660 št. 2.400.000—2.500.000. O. M. 187 C. V. «Titano» 2.100.000—2.300.000; O. M. 110 C. V. «Ursus» 1.300.000— 1.500.000; O.M. «Taurus» 1.400.000— 1.500.000; Bianchi «Miles» 1.100.000— 1.200.000; «Bianchi Mediolanum»
900.000—	1.000.000; Bianchi Med-Civis
1946 1.600.000—1.700.000; Isotta Braschini D 80 1.900.000—2.000.000; I-sotta Fraschini D 65	1.100.000—
1.200.000; Alfa Romeo T 430
2.200.000—	2.300.000; Alfa Romeo T 500 1 ..400.000—1.700.000; Alfa Romeo T 500 III serijska izdelava 1.900.000-2.100.000; SPA 36 R 400.000— 6OC.000.
BARVILA
F.co grosist: surovo laneno olje lir 725; kuhana laneno olje 750 za liter. Svinčena belina za kg lir 370— 400.. Lak običajen 485—600, ekstra 1.030. Cementit lir 440. Barve v prahu 155—210. Kit lir 70 za kg.
ARGENTINSKO ZMRZLO MESO
V	genovsko pristanišče je prispelo pred kratkim 90.000 ton zmrzlega argentinskega mesa. Meso je, kot poročajo, slabe ka-
kovosti in ne ugaja zaradi tega potrošnikom. Dejstvo je, da se jej v zadnjih časih konsum. zmrzlega-mesa znatno skrčil, velike količi-': ne blaga pa se kopičijo v hladilnicah. Nekateri industrijci so predlagali- italijanski vladi, naj jim nakažejo vso količino zmrzlega-mesa, ki bi jo na trgu ne proda'L Industrija mesnih izdelkov bi izrabila uporabljivo meso za razne mesne izdelke, medtem ko bi mast uporabljali za industrijske namene.
UVOZ MASLA V ITALIJO
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino izdaja dovoljenja za uvoz masla v vrednosti 1 milijona dolarjev. Pred vojno je Italija proizvajala povprečno okrog pol milijona stotov masla, v letu 1947. pa ni proizvodnja prekosila 350.000 stotov. Uvoženo maslo bo verjetno stalo na debelo okrog 800 lir za kg, kar bo znatno pocenilo ta mlečni izdelek domačega izvora.
CENA ZITA SE NEDOLOČENA V ITALIJI
V Italiji še niso določili ceno žita, po kateri bodo morali proizvajalci prodajati svoj pridelek državnim žitnicam. Do zadevnega končnega sklepa ni prišlo verjetno zaradi nazadovanja cen žitaric na ameriškem trgu. Kmetovalci pa zahtevajo takojšnjo rešitev zadeve in izjavljajo, da bi vsako odlašanje le škodilo proizvodnji pšenice in drugih žitaric. Od višine prodajne cene bo na primer odvisno, v kakšni meri bodo proizvajalci gnojili posevke z dušičnimi gnojili, ki so se. kakor, znano, nedavno znatno podražila.

T0UARM POHIŠTVA ULICA M. D’ AZESLI0 18 TELEFON 90182
IZDELUJE : po naročilih in načrtih vsakovrstno pohištvo, okna, vrata, trgovske in pisarniške opreme itd. SOLIDNA IZDELAVA!	CENE ZMERNE!
. L. PMG0S	TRST
MIZARJI POZORI
TRGOV/M MIZARSKIH POTREBIŠČIN - DL. BATTERI 34 TEL. 93 682
VAM NUDI najsolidnejše blago. Po izbiri vse vrste vezanih plošč, panel-plošč, lesonita, furnirja, kleja, trdega in mehnega lesa
CENE ZMERNE	CENE ZMERNE
Zadruga
prodajalcev kuriva
Uradi : Trst, ulica Mazzini 6 Centralno skladišče Via delle Milizie
FRANJO RUPENA & Ci
d. z o. z.
Uvoz - Izvoz
TRST — VIA UDINE 15 - TEL. 86-48
Trgovina na debelo z vsakovrstnim lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo
Zaloga vina
Avtoprevozništvo
Zadruga trgovcev z živili
na Tržaškem ozemlju
ul. Torrebianca 27 z. z o. z. '- Tel. 3206
IMA IM ZALOGI MSLEDME BLAGU:
Suhe slive v zabojih :
po 25, - 100 komadov na kg „ 25.- - 90	.......
oo 12.50 - 80 komadov na kg
.. 12.50 - 70	..........
„ 20.- - 60 ...................
Kavin nadomestek ,,Frank1' Zagreb, zavojčki po ljlO in zav. po i/6. Knaipova sladna kava zav. po. II5.
Mešanica „Divka" zav. po ljlO in zav. po 1)4
Krompir „Ida ‘ in „Rosa" - Naravni gonški med- Miner, voda „Radenci" steki, po V2 in 11