Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja ftovo mesto Lastnik In izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna Številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, Četrtletna 120 din; plačljiva ]e vnaprej. Za inozemstvo 000 din ozir. 8 ameriške dolarje. — Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, ftt 60-KB-16-Z-24 Btev. 39 (393) Leto vTTJ NOVO MESTO, 25. SEPTEMBRA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30, Pošt pred. Novo mesto 89 Telefon uredništva In uprave: It 13?. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja F. ~>ve) I rt I FT nCI 71 S Se'° sekre,crriata okrajnega odbora Socialistične 2veze delovnega ljudstva S.",0,« OBETAMO SI DOBER USPEH Danes pred" desetimi leti so t) Novem mestu ustanovili komisijo za borbo proti tuberkulozi, tej nekdaj najbolj razširjeni in najnevarnejši zahrbtni bolezni. Po osvoboditvi se je pri nas ogromno spremenilo tudi na zdravstvenem področju. Na pobudo Centralnega odbora Rdečega križa so bili kmalu po vojni v vseh okrajih ustanovljeni odbori in komisije za boj proti tuberkulozi, ki so v zadnjem desetletju zmagali na področju, kjer je nekoč razsajala smrt in ialost. Tudi novomeška okrajna komisija za borbo proti jetiki je v teh kratkih 10 letih navzlic težkim pogojem dosegla razveseljivo pomembne uspehe. Sodelovala je — sama in prek občinskih komisij za borbo proti TBC — s protituberku-loznimi dispanzerji in z ostalo zdravniško operativo, pomapa* le je Rdečemu križu pri razdeljevanju pomoči jetičnim bolnikom, (dvigala Je zdravstveno prosveto na vasi, skrbela za otroke v manj premožnih družinah i. pd. Ogromno skritega, tihega dela je bilo opravljenega, za katerega vedo le socialno naj Šibke jši, fcl so dobili obleko, obutev, zdravila in pomoč v hrani. Ob tednih RK zbrani dinarji so prek komisije prihajali k najpotrebnejšim in jim vračali zdravje, prinašali vero v življenje. S pomočjo ljudske oblasti, o kakršni nekoč nismo niti sanjali, je. bila v Novem mestu zgrajena specialna bolnišnica za tuberkulozne bolnike. Opremljeni so biH dispanzerji, ponovno pregledani desettisoči odraslih (n otrok. Ogromni izdatki v denarju, zdravilih, filmih, nove stavbe in oprema, brezplačno zdravljenje tuberkuloznih, — vse to in še marsikaj je jetl-ko zajezilo in jo potiska čedalje bolj v vrsto tistih bolezni, ki niso več glavna narodova nesreča. Vsega seveda ni bilo moč narediti v teh kratkih 10 letih; kar pa je bilo opravljenega, je nadvse pomembno, veliko "in trajnega pomena. Da doseženih uspehov tn novih nalog ne bi pozabili, bomo desetletnico protituberku-loznega dela počastili z akademijo, ki bo nocoj v dvorani novomeškega Doma ljudske prosvete. Pridite/ V soboto dopoldne je sekretariat okrajnega odbora SZDL ob navzočnosti sekretarja Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Staneta Kavčiča in predsednikov občinskih odborov SZDL pregledal doslej opravljeno delo za volitve. Iz poročil občinskih odborov Socialistične zveze in razprave na seji povzemamo: Zbori volivcev so potekali v zadnjih tednih kaj različno. Povsod tam, kjer so organizacije Socialistične zveze skupno z ljudskimi odbori in sindikati zbore zares temeljito pripravile, je bila dobra udeležba in volivci so plodno razpravljali. Tam pa, kjer so se organizacije »zaležale« in pozabile na dolžnost nepretrganega političnega dela z ljudmi, so morali zbore sklicevati marsikje tudi po dvakrat. Na splošno je treba reči, da so volivci pokazali povsod največ zanimanja za razvoj občinskega gospodarstva, zlasti pa še za drobna komunalna vprašanja, kot so pota, ceste, vodovodi, perilča, stanovanjske zadeve, trgi in njihova slaba založenost ter podobno Ocena dosedanjega dela občinskih ljudskih odborov je bila marsikod ostra, a pravična. Dala je, kot je bilo pričakovati, niz dobrih predlogov za bodoče naloge, tako da novi odbori res ne bodo v zadregi, kako nadaljevati že zastavljene ali novo podčrtane naloge. Predlaganje kandidatov Je Prvo cepljenje v oktobru Začeli smo boj proti otroški ohromelosti (paralizi) Nevarnost obolevanja za otroško paralizo se Iz leta v leto veča. Ljudska oblast v naši republiki je ©odvzel« ukrepe, da bi se ta nevarna bolezen preprečila in jo organizirala cepljenje proti njej. Prvo cepljenje bo v oktobru letos, naslednje bo novembra, tretje cepljenje pa junija prihodnje leto. Ker so stroški za cepivo ln or-ganteacfjo cepljenja ogromni, saj bo v okviru LRS cepljeno približno 200.000 otrok, bodo morali tudi starši prispevati tn cepljenje malenkostno vsoto 600 dđnarjev, Ta prispevek je za vsakega otroka tn za trojno cepljenje. Torej velja posamezno cepljenje 200 dinarjev. Prispevka so oproščeni otroci staršev, ki so socialno ogroženi ln zaradi tega po odloku obč&n oproščeni vsakega plačila s« zdravstvene usluge. StarSi! Vi ste odgovorni za zdravje vaših otrok Gotovo želite, da bi vaši sinovi in hčere ostali zdravi. Nihče vam ne more v naprej povedati, če ne ho prav vaiš otrok zbolel za otroško paralizo, ki pušča težke posledice. Te dni vas bodo obl- Uratte in zavode vseli vrst vabimo k naročilu nove ilustrirane revije »Sodobna pisarna«, ki bo pri nas novost za propagando ln organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja, Revija bo v veliko korist vsem pisarniškim uslužbencem In tud! vodilnemu osebju. Ce niste dobil! prospekta, pišite na našo upravo, LJubljana Gosposka 12. skali aktivisti Rdečega križa to vam izročili pismo, naslovljeno na vas. Prečifcajte ga in dobro premislite. Pripeljite predšolske otroke na cepišča ob določeni uri. ki bo napisana na posebnem pozivu. CtoriM boste svojim otrokom dobro in izpolnili roddteljsko dolžnost. Dr. Božo Oblak pokazalo, da je zmagala demokratična politika pri izbiri in postavljanju, kot je med drugim dejal na seji tovariš Stane Kavčič. Izbranih je približno dva- do trikrat več kandidatov kot bomo volili novih odbornikov, tako da je izbira najde-lavnejsih in najbolj priljubljenih državljanov zares omogočena. Razveseljivo je, da kandidira sorazmerno veliko mlajših ljudi, ki prihajajo zdaj prvič v ljudske odbore, slabo pa smo se postavili s kandidaturami žena. Ponekod so same zavračale kandidature, drugod spet jih večina moških volivcev na zborih ni pustila do kandidatur. Kar je bilo tu zamujenega, bo treba vsekakor popraviti pri sestavljanju svetov. Ocena dosedanjega predvolilnega dela je med drugim pokazala, da ponekod, zlasti pa v občini Kostanjevica-PcKiboČ-Je, nekateri nedeiavni občinski odborniki z veseljem vztrajajo pri »zaplankanosti« posameznih krajev. Tu Je zaradi neza-nimanja za gospodarski napredek, demagoških gesel in skrivanja posameznikov za »ljudsko voljo« največ težav, ki so najbolj škodljive prav za državljane takih področij, saj ne prinašajo napredka in blagostanja, temveč tarnajoče vztrajanje v stari nerazgledanostL Moralo pa bi biti vsakomur jasno, da vsak, ki danes stoji ob strani, nujno zaostaja. Na volitve ne gremo zato, da bi zbirali glasove, temveč zato, da izvolimo v občinska vodstva delavoljne, napredne, sposobne in poštene ljudi, katerim bomo zaupali štiriletni bodoči gospodarski, kulturni in ves drugi razvoj naših občini Nihče ne bo prosjačil okoli takih vasi in volivcev za glasove, kot si nekateri predstavljajo. Ce še kje mislijo, da lahko shajajo brez sodelovanja s skupnostjo in brez njene pomoči, jih bo prav delo novih občinskih ljudskih odborov kmalu prepričalo o nasprotnem. Seveda pa s predloženimi kandidaturami novih odbornikov delo do volitev še ni zaključeno. Prav zdaj Je treba temeljito Izkoristiti Čas, da se volivci na široko pogovore o dejanskem pomenu občine im njenih nalogah. Na občino prehaja čedaljt več pristojnosti, tu se bo krojilo in usmerjalo življenje z vsemi neštetimi našimi željami, načrti, težavami in problemi. Zato moramo izkoristiti nadaljnje predvolilne priprave za političen seminar, za razgovore z državljani o vsem, kar jih zanima in česar o občini še ne vedo. Nadaljnja aktivizacija je zato glavna naloga do volitev. Elektriko v slednjo vas LETOS 5*0 NOVIH PRIKLJUČKOV IN 42 KILOMETROV VODOV — PO VOJNI SMO DOSEGLI V OKRAJU NAJVEČJE USPEHE PRAV V ELEKTRIFIKACIJI PODEŽELJA — ZA DOBRIH 23 MILIJONOV DINARJEV BO LETOS ZAGORELA LUC V 70 VASEH IN ZASELKIH - ZNATEN PRISPEVEK PODJETIJ, Ki SO IZ DELA VRNJENEGA POSOJILA ZA HIDROCENTRALO VUHRED PODARILA ELEKTRIFIKACIJSKIM ODBOROM SKORAJ DVA MILIJONA 400.000 DINARJEV RazveelJ ivo Je, da prav v elektrifikaciji po vojni dosegli največji napredek. Ni več daleč čas, ko bo elektrika ra&vetila v poslednji vasi našega okraja. To nam jamči velika skrb ljudske oblasti, ld daje v ta namen znatna sredstva, ket pripravljenost ljudi, da pri tem sami prispevajo čimvečji delež. Veliki nspehl pri elektrifikaciji podeželja «m navzlic velikim težavam tn številnim dnteim potrebam našega gospodarstva v povojnih letih plod skupnih naporov In sredstev družbo, korlstnlkov in naših podjetij. Ti skupni napori bodo tudii letos pripomogli mnogim vasem do -»lektr.ke. Povsod, kjer si pripravljajo elektriko, vodijo vsa dela elek-trifikacijskl odbori z« posamezna območja. Okrajni ljudski cdbor skrbi za načrte ln material, elektro podjetja pa izvršujejo strokovna dela. Tako bomo letos elektrificirali sedemnajst sektorjev, ki zajemajo skupno nad 70 vasi ln naselij. Ponekod so dela že končana, drugod bodo pred koncem leta. Novih priključkov bo to leto nad 500, letos napeljani vodi pa so dolgi okoli 42 km {računano brez novomeške občine). Na območju elektrifikacijske-ga odbora Celevc—Spodnje La-kence pri Zburah bo leto« v petih vaseh tega sektorja 92 novih 2Votranjepolttični teHen&ki pregled Dohodki in gospodarjenje Pred dneui Je bil dan v javno razpravo predlog zakona o novem načinu delitve dohodka gospodarskih organizacij. Pomen tega zakona je težko oceniti v kratkem komentarju, nedvomno pa bo zakon — pa četudi po jaimi razpravi, ki bo trajala do 15, oktobra še spremenjen — pomenil novo materialno vzpodbudo za boljše gospodarjenje v podjetjih, kmetijstvu in v občini h -t celoti. Zakon naj bi ustvaril med podjetji vn občinami take odnose, da se bodo oboji zelo zanimali za uspehe poslovanja. Zakon bo postal osnova našega gospodarskega delovanja, določil bo pravice delavca kot posameznika in soupravljalca v skladu z novim sistemom družbenega samoupravljanja. Morda je poleg vseh novosti prav sedaj, ko se zbiramo na predvolilne sestanke važno omeniti, kako bodo v prihodnje odvisni dohodki občin za splošno potrošnjo ali za proračun prav od bolj ali manj uspešne dejavnosti v proizvodnji. V skladu s komunalnim sistemom predvideva predlog samostojno zbiranje dohodkov za proračune vseh politično teritorialnih enot. Potem, ko bo podjetje izpolnilo vse obveznosti do družbe, bo z ostankom razpolagalo popolnoma samostojno, tako kakor so to predlagali delavci, delegati na letošnjem kongresu delavskih svetov v Beogradu. Preostali dohodek bo delilo podjetje na plače in sklade. Potem, ko bo vsota tmdeljena bo moral kolektiv od vseh ptmmemih osebnih dohodkov plačati določen del za potrebe splošne potrošnje oziroma v proračun ljudskih odborov. Obdavčitev za te namene bo progresivna, kar pomeni, da bo imela občina večje dohodke, če bodo prejemki posameznika večji. Na ta način bo dohodek občin neposredno odvisen od števila zaposlenih na njenem področju, oziroma, kar bo še bolj važno, od uspešnega gospodarjenja kolektiva. Tako bodo imele lahko občine, v katerih sicer ni veliko tovarn — morda ena sama, prav tolikšne dohodke kot občina z večjim številom tovarn in večjim številom zaposlenih, toda manjšo produktivnostjo na posameznega delavca in uslužbenca. Z drugo besedo, tam kjer bodo delati slabo, kjer proizvodov ne bodo dobro prodali zaradi slabe kakovosti in kjer bo storilnost dela nizka, bodo tudi plače bolj nizke in zato tudi dohodki občine. Seveda velja stvar tudi narobe: od podjetij, ki bodo imela visoko storilnost dela in bodo uspešno prodajala svoje proizvode, bo imela tudi občinska skupnost več. Tako se bodo zares oboji, podjetja in občina, predvsem pa zbor proizvajalcev, hočeš nočeš prizadevali za boljše gospodarjenje in večjo storilnost dela v podjetju, kot smo omenili že v uvodu. Zato pa, ker govorimo le o podjetjih ne mislimo samo na tovarned), češ občine v katerih stoje tovarne bodo poslej dobro živele — vse ostale pa kakor bodo vedele in znale. Ne, kajti zakon bo veljal za vse gospodarske dejavnosti torej tudi za gostinstvo, turizem, obrt, trgovino tn tako naprej. Od vseh teh dejavnosti bo imela lahko občina prav takšne, če ne še večje koristi kot od tovarn. Končno moramo omeniti, da nikakor ne kaže podcenjevati kmetijstva, čeprav se bodo sredstva iz te gospodarske dejavnosti stekala v proračun prav tako kot dostej. Na predvolilnih sestankih se izplača, pomeniti tudi o tem novem načinu stekanja dohodkov v občinske proračune, to je v tiste blagajne, iz katere naj bi finansirali tudi tako imenovane negospodarske investicije: to pa so gradnje šol, zdravstvenih domov, vodovodov, cest in vseh drugih komunalnih naprav. O dveh stvareh bi se bilo treba pomeniti na predvolilnih sestankih: Prvič o tem, kako dvigniti produktivnost dela v podjetjih, ki jih že imamo, pa naj si bo to gostinstvo, turizem ali industrija, in drugič, dogovoriti se bo treba, katere gospodarske dejavnosti bi kazalo v prihodnjih štirih letih pospeševati v prid občine in občanov. Ker bodo sredstva za proračun (v primeru, da bo predlog zakona sprejet) veliko bolj neposredno .prispevali vsi zaposleni delavci in nameščenci, se bodo zato tudi veliko bolj zanimali, kako bodo sredstva uporabljena. Potem bi volivcu pač ne bilo vseeno, če bi porabili 2a gradnjo te ali druge komunalne naprave milijon dinarjev več ali manj. Volivci bodo prav gotovo zahtevali točne in veliko bolj pogoste obračune kot doslej. Zato smo prepričani, da bi tak način delitve dohodka prispeval k temu, da bi bolj skrbno uporabljali sredstva. V pregledih bodo novosti o delitvi dohodka morare še nekajkrat priti na vrsto. Gospodarske organizacije in vsi nri?/idefi noi bi sporočali svoje pripombe na predlog :ohona, priključkov, omrežje pa Je dolgo nad 9 km. Na sektorju Kle-vevž—Dole bo v štirih vaseh ln na državnem posestvu 37 priključkov in nad 5.75 km voda;' sektor Klenovnik— Male Dole obsega 4 vasi, kjer bo 33 priključkov in 2.7 km voda. Za elektrifikacijo vasi Dalnje njive, Speharji, Hrib, Gorica ln Selca v Bell krajini Jo bilo treba 5.84 km voda, novih priključkov pa bo 3». Pribinci— Bedenj so že dolgo čakali na priključek, ki so ga dobili letos. V teh vaseh je 41 priključkov in 5.65 km voda. Vasi Preloka— Zuniči so deloma že imele elektriko, le vod je bilo treba okrepiti. Tudi to bo lebos gotovo. Na ta vod je priključenih nad 90 domačij, V območju Zbure— Zalog je bilo treba letos dokončati elektrifikacijo in poravnati dolgove iz prejšnjih let. Elek-trfiko so dobile letos tudi Stare žage, kjer Je 10 novih priključkov in 1.8 km voda. Elektrifikacija Trebelnega zajema 22 vasi bi zaselkov. Vs« te vasi bodo letos imele elektriko, odnosno ponekod jo že imajo. Prav tako zajema elektrifikacija številne vasi pod Gorjanci v občini Kostanjevica—Podbočje, o karteri srno že pisali. V letošnjem načrtu elektrifikacije j« tudi Mariindol v Beli krajini, vas Finki pri Tan-61 gori, daljnovod P rezek—Mihovo za pogon črpalke za novi vodovod v Mihovem, izboljšave omrežja na sektorju Praprei, elektrifikacija vasi DoJJnJi Su-hor pri DragstuSu in vrsta manjših ln večjih elektrifikacij skih ded, ki bodo, v kolikor še niso, vsa končana še letos. (Nadaljevanje na 2. strani) Dolenjska rojakinja VILMA BUKOVEC bo na Dolenj-ikem kulturnem festivalu v Kostanjevici na Krk j pela naslovno vlogo Marinke v »Prodani nevesti«. Predstava bo v nedeljo 29. septembra ob 14. uri na dvorišču kosta-njeviškega gradu, v primeru slabega vremena pa v kostanjevi ikem Domu kulture. S tem se začenja letošnji Dolenjski kulturni festival, ki nadaljuje tradicionalne kestanjevlške kulturne tedne. Tako se bodo letos Dolenjski predstavile stvaritve najvišjih slovenskih umetniških savodov In ustanov: Opere in Drame SNG ix LJubljane, obiskali nas bodo vodilni slovenski književniki, upodabljajoči umetniki, Celjsko gledališče in folklorna skupina •France Marolt« it Ljubljane, nastopili pa bodo seveda tudi domači kulturni delavci iz Bršljlna in Kostanjevice. Letošnji kulturni festival ima poseben poudarek v propagandi za razmah domačega turizma v Kostanjevici tn drugod po Dolenjskem. Iskreno Selimo, da bi širša slovenska javnost tudi prek kulturnih prireditev spoznala Dolenjsko, njene čudovite naravne lepote ln znamenitosti, pa seveda tudi težave, Iz katerih si naši kraji Iz leta v leto prlzadevneje pomagajo. Zato oblSčlte v tednih festivala Dolenjsko ln njene ljudi, naše vinograde, Krko ln njeno romantično okolje. Gorjance ln kraje pod njimi, ki so v nastopajoči jeseni iz dneva v dan lepši! Dragim gostom umetnikom ln vsem, ki so pomagali na kakršenkoli način pripraviti pomembne kulturne manifestacije v starodavni Kostanjevici, iskrena hvala! Vsem, kj boste te dn{ prišli k nam, pa prisrčno voščimo prijeten oddih ln vesele urice med našimi gostoljubnimi ljudmi! Škodljiva neučakanost Komaj se »mehčajo prve Jagode na grozdju,* že postanejo nekateri vinogradniki silno nestrpni. Radi bd čimprej poizkusili novi pridelek, seveda v tekočem stanju. V naših vinorodnih predelih nekateri vinogradniki že nekaj dni poskušajo letošnji pridelek, Povečanje Doma pri Gospodični Planinsko društvo Novo mesto dela na povečanju zmogljivosti planinskega doma »Vinko PadenšiČ« pri Gospodični na Gorjancih. Nadnidujejo klet, kjer bodo pridobili dve sobi s petimi ležišči, v bližini pa grade tudi hlev. Ker imajo dovolj krme in paše, bodo imeli pri domu v bodoče kravo mlekari-co. Obisk doma je čedalje večji. V izdelavi je tudi načrt za napeljavo elektrike do doma. Ne pozabite: od 28. septembra do 21. oktobra DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL V KOSTANJEVICI! pa ne samo mošt Portugalke, temveč t udu. drugih, poznejših sort. V vinograde odhajajo kar skrivaj, tu in tam odtrgajo grozd, za katerega menijo, da hI bil primeren, da bo morda pričel gniti in pod. Tako predčasno trgatev imenujejo podbu-ranje, ki pa je včasih precej raztegnjeno. V Podbočju in okolici so prejšnjjd teden odhajali v vinograde na tako podbiranje, češ da grozdje gnije, da ga napadajo ose, čebele ln ptice, da gr«. v nič ter s podobnimi izgovori. Kdor pa Je te dni hodil med vinogradi, je videl, da tako zdravega grozdja kot je letos, že dolgo ni bilo. Zakaj ne bi počakali, da bi popolnoma dozorelo, saj je vreme tako ugodno! OBVESTILO NAROČNIKOM Prihodnji teden se bodo oglasili pri vseh naročnikih, ki še niso plačali naročnine za drugo polletje 1957, pismonoše & položnicami naše uprave. Prosimo vse naročnike, da zapadlo naročnino takoj poravnajo. Uprav« Dolenjskega lista. Z modernim] stroji asfaltirajo cesto Novo mesto—Smednfk VREME ZA CAS OD 27. SEPTEMBRA DO 6. OKTOBRA Okoli 27. septembra padavine z nenavadno močno ohladitvijo, sneg možen do nižin. V nadaljnjem poteku razjasnitev, sprva nevarnost slane, pozneje topleje. Okoli 1. oktobra kratkotrajne padavine, nato zopet nekaj fasnih dni. {V. M.) Stran »DOLENJSKI LIST« Štev. 39 (393) Z nrdnje saf« okrajnsga ljudskega odbora Novo mesto Proizvodnja zadovoljiva dohodki pa ne 1 Pregled tapolnjevanJa okrajnega družbenega plana v letošnjem L polletju je bil glavnatock* Xvi. redne skupne seje oŽMsh zborov OLO Novo me«to 17, septembra. Seji, ki je bila hkrati zaključna teja sedanjega okrajnega ljudskega odbora, so prisostvovali tudi nekateri ljudski poslanoi. Iz poročala, ki ga je na «eji prebral predsednik sveta za plan in finance Tone Pjrc je razvidno« da nekatera podjetja v redu izpolnjujejo planske obveznosti ali so le malo v zaostanku, medtem-ko so nekatera precej pod planom. Velik vzrok za nedoseganje obveznosti po količini je ponekod premajhna storilnost- To potrjujejo razlike v odstotku izplačanih plač nasproti doseženi proizvodnji. Tako je bil ta odstotek v prvem polletju pri Keramiki večji »a 13.2 odstotka, pri Motomontaži za 14-2, v Tovarni Šivalnih strojev Mirna za 7,4, v Telekomunikacijah Šentjernej za 11.9, v Telekomunikacijah Semič za 24,4, v NOVOLESU za 2, pri ZORI za 8,2, v Industriji perila za 6-6, v BETI za '-2 in v BORU za 16.7 odstotka. Ntžji odstotek plač pa imajo podjetja »Krka«, NOVOTEKS, Tkalnica, Industrija obutve, Destilacija Mirna, Kmetijsko gozdno gospodarstvo ln Podjetje za vzdrževanje prog. Po količini to podjetja, ki ugotavljajo dobiček izpolnila svcje dolžnosti skupno s 44,9 odstotka, dobiček pa v višini 43.3 odst. nasproti obveznostim po družbenem planu. Tu sta na zadnjem mestu Telekomunikacije Semič s 2fl,4 odstotka ln BELT s 38,8 odstotka, po ustvarjenem dobičku pa tudi BELT s 4,8 odstotka in Destilacija Mirna z 8,4 odst. Količinski plan so v prvem polletju presegli: Tovarna zdravil Krka 73,2 odstotka, Tovarna šivalnih strojev Mirna 75,4, Motumentaia 68 odstotkov, Destilacij* Dana na Mirni 63,8, Industrija perila 56,7, Tkalnica 54,7 in Keramika z 52 odstotki. Pri podjetjih s proizvodnjo sezonskega značaja Je zaostanek v izpolnjevanju plana po količini v prvem polletju opravičljiv. Pri ustvarjenem dobičku so dosegli nad 30 odstotkov po planu predvidenega dobička: Tovarna zdravil Krka. 142, Mo-tomontaža 132, Pepravljalnica želez- voa: v Straži 86,8, Telekomunikacij* Šentjernej 59.1, Te-lekotmmifkaelja Semič 58.1, Industrija perila 64.8, Industrija obutve 64,4, PodjetJe ta vzdrževanje prog 57 in promet 57 odstotkov. Večja proizvodnja kot lani Nasproti vrednost) celotne proizvodnje v lanskem letu v istem času se je leto« v prvem polletju dvignil bruto produkt za 32 odstotkov, v primerjavi z dobičkom pa za 18 odstotkov. Na tak dvig proizvodnje Je vplivalo tudi ugodno vreme v prvi polovici leta, zadostna dobava elektrike in boljša preskrba s surovinami. Podjetja druge skupine — ki ugotavljajo dohodek — so presegla polletne naloge p© količini za 4,3 odstotka in po dohodku za 3 odstotke. Zlasti so plan visoko prekoračila gradbena podjetja, gostinska podjetja, projektivno podjetje in Avfco-promet Gorjanci. Sodeč po uspehih v prvem polletju bodo podjetja, ki ugotavljajo dohodek, letos znatno presegla plr.nske naloge. Izterjavo dohodkov Je treba zaostriti Precej »labše »o dotekali v prvem polletju proračunski dohodki. Kmečke dohodnine je bilo plačane do konca junija 1« 35 odstotkov, doklade na kmečko dohodnino komaj 27 odstotkov dohodnine, od ostalih poklicev 37 odstotkov, taks na delovno živino in pse 33 odstotkov, na vprežna voaila 33, na kmetijske stroje »1 in na hibridne trte 33 odstotkov. Pro- Elektriko v slednjo vas (Prenos s 1. otrani) Uspeh skupnih naporov kaže, kaj zmoremo z združenimi silami Stroški letošnje elektrifikacije podeželja so preračunani na 23 milijonov 333 tisoč din. Več kot tretjino tega znaša prispevek prebivalcev. Ti so obljubili, da bodo prispevali z delom, vožnjami in materialom 8,454.713 dm! Okrajni ljudski odbor prispeva 14,878.000 din, podjetja pa nad 2,378.000 din. Tu je trebi posebej pohvaliti številna podjetja, ki so razumela potrebo naših vasi po elektriki lin v ta namen dala tako lep delež. Ne bo odveč, če jih naštejemo: Podjetje NOVOLES 600.00 din; Knjigarna ln papirnica Novo mesto 50.000 din; Splošno trgovsko podjetje Črnomelj 90.000 din; M užarska zadruga Črnomelj 30.000 din; BELT Črnomelj 214.000 din; trgovsko podjetje POTROŠNIK Črnomelj 40.000 din; Belokranjsko gradbeno podjetje 100.000 din; ZORA Črnomelj 200.000ydin; P«* karlja Trebnje 54.000 din; Trgovina NOVOTEKS Novo mesto 25.000 din; tovarna NOVOTEKS 101.000 din; Zadružno trgovsko podjetje »LE8« Novo mesto 350.000 din; Zdravilišče Šmarješke toplice 14.000 din, Projektivno podjetje Novo mesto 20.000 din ln Kmetijsko gozdar- sko posestvo Novo mesto 450.000 din I Pri elektrifikaciji podeželja Ima velika zasluge tudi Elektro Novo mest«, ki skuša a polnim raizumevanjem potreb našega podeželja vedno ustreči vsem ter skrbi za strokovna dela. Korlatniki in odbori za elektrifikacijo posameznih sektorjev, ki se čestokrat obračajo na podjetje Elektro, se pohvalno izražajo o kolektivu tega podjetja ln o njegovih uslugah, Pohvali «a tudi tajništvo za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora. Tako pomemben napredek pri elektrifikaciji podeželja je sad skupnega dela in naporov vseh Kaže nam, kaj je možno doseči, če združimo vse napore v*.m Molekom znašla pred občinskim avtom, ki so mu neznane, v temi z nožem prebodli gumijasta plašča ln zračnici na obeh zadnjih kolesih. Naj je že bilo to zadnje pobalinstvo de]0 kakih zlikovcev ali pa političnih nasprotnikov — upajmo, da bo to kmalu pojasnjeno — poleta delovnih množic pa taka in podobna nizkotna dejanja ne bodo zavrla. Pred nami vsemi je jasna, točno začrtana pot!« Zbirajte koruzno ličje! Predsednik ObLO Franc Jakljevle volivci zanimali, kaj bo z njihovim gradom, ki že dolgo stoji prazen. Svoj čas jim je bilo obljubljeno, da bo v njem namestilo svoj obrat podjetje Telekomunikacije, do uresničitve pa ni prišlo. Zdaj čakajo, da bi dobili kakršnokoli industrijo, ki naj bi dvignila njihov in splošni občinski dohodek. Približuje m Čas, k« bomo pobrali koruzo. Tudi letos opozarjamo na zbiranje ličja, ki je postalo prav pomembna suro vina pri pletenju raznih cekar-jer, preprog, predpražnikov Itd. Te vrste pletarski izdelki se vedno bolj udomačujnjo in jih *udl vedno več izvažamo v ino-remstvo, kar ima svoj gospodarski pomen. Največ cekarjev delajo v Prekmurju ln Medjimurju, potem v Hrv. Zagorju, v okolici Dobrega polja, malo manj v Rell krajini, kjer bi se ta domača obrt lahko prav lepo razširila. Tudi na Krškem polju v Šentjerneju je dana velika možnost, da bi postalo pletarstvo važen gospodarski činitelj. C«s zimo lahko zasluži pridna pletarka vsaj 30.000 dinarjev, za kar se lahko že kar primerno obleče In obuje. To je važno zlasti za tiste kraje, kjer nI drugih dohodkov, zlasti ne pozimi, ko počiva poljsko delo in lahko pletejo lene lepo doma za pečjo. Ličje, ali kakor ga ponekod Imenujejo tudi »lickanje«, »sla-Cevje« ali »perušina«, moramo takoj po lomljenju koruze pripraviti, da ne gre v kvar. Notranje bele liste iztrgamo in jih čimprej posušimo na soncu, kar traja dva do tri dni. Ličje de-ramo na suha tla in ga čez dan večkrat obrnemo. Sušimo ga zunaj le ob sončnih dnevih In ga spravljamo vsak dan sproti pred večerom pod streho na snh prostor, da ne pade čez noč rosa nanj. Ko je popolnoma suho, ga denemo v velike vreče in ga spravimo v suhi shrambi, kjer počaka do pozne jeseni na prid. ne roke ali na kupca. Prav bi Lilo, če bi naše kmetijske zadruge na deželi opozorile prebivalstvo na korist pridobivanja koruznega ličja, ker gre v denar. Ponavljamo pa, da mora biti ličje lepo belo ln ne sme postati Dopolnilo k poročilu s sodišča V zadnji številki našega lista je bila v rubriki »Izpred sodišča« vest o obsodb; Jožeta Primca zaradi neplačevanja preživnine za nezakonskega otroka. To vest dopolnjujemo s tem, da je Jože Prime doma Iz Koroške vasi. V našem okraju je namreč več rodbinskih imen Prime. MAKS VALE, predsednik občinskega ljudskega odbora Novo mesto: Uspehi nam kažejo pot Ocena dela občinskega ljudskega odbora pred volitvami novih odbornikov Volitve ljudskih odbornikov vseh delovnih sil za čim večjo pri nadaljnjem razvoju našega občin so neposredno pred na- proizvodnjo, od katere je odv-- gospodarstva kot na vseh dru-mi. Za nadaljnje izpopolnjeva- sen dvig življenjske ravni de- gih področjih. nje socialističnih odnosov in za bodoči razvoj komunalnega sistema Je delovanje občinskih ljudskih odborov izredne važnosti, predvsem še zaradi skorajšnjega povečanja pravic tn povečanja pravic in dolžnosti občin. Brez dvoma 1e dosedanje delo ljudskih odborov in organov delavskega in družbenega samoupravljano a prineslo velike uspehe tako na področju gospodarstva, kakor na ostalih področjih. Potrdilo Je pravilnost našega sistema upravljanja. Ker se pripravljajo predpisi o novih pristojnostih ljudskih odborov, ki bodo še bolj učvrstili položaj občine, je prav, da ocenimo dosedanje delo ljudskega odbora, dosežene uspehe ln pomanjkljivosti na vseh področjih in na podlagi take ocene postavimo smernice za delo pri nadaljnjem razvoju obrtne na vseh področjih. To lovnih ljudi. Vse to bo zahtevalo od ljudskega odbora veliko iznajdljivosti in naporov pri vodenju gospodarstva in pametno uporabo sredstev. Navedene naloge zahtevajo od odbora kot celote in od posameznega odbornika široko razgledanost v gospodarstvu in na drugih področjih, kar mora biti povezano z osebno privrženostjo našemu družbenemu »istemu. Zato pri izbiri kandidatov ne smemo pozabiti predvsem na delavce, kmete — člane KZ, ki se strinjajo z razvojem socialističnih odnosov na vasi, na žene ln mlade ljudi iz vrst Ljudske mladine. Dosedanje uspešno delo marsikaterega tovariša ali tovarlšice v organih delavskega ln družbenega upravljanja, v komunalni samoupravi, v zadružništvu, v SZDL, družbenih organizacijah itd., nam dokazuje, da imamo dovolj kadrov, ki delo naj temelji na mobilizaciji so sposobni in voljni sodelovati Komunalno samouprava Nova ureditev občin v letu 1955 je kljub težavam v materialnem in kadrovskem pogledu v praksi dokazala pravilnost njene uveljavitve. Delen prenos pristojnosti in nalog iz okrajnega ljudskega odbora je mobiliziral občinski ljudski odbor za širše reševanje gospodarskih, zdravstvenih, kulturno-prosvet. nih. komunalnih in drugih vprašanj. Veliko bolj kot prej, je bil ljudski odbor ostro postavljen pred reševanje perečih problemov na vseh področjih, ki jih je moral rešiti. Tako je moral odbor začeti temeljito reševati vprašanje adaptacij Šolskih poslopij, oprem* in ureditve Šolskih vrtov. Vse bivše občine (7) so imele v letu 1953-1955 skupno 15,520.000 din za materialne izdatke, nova občina pa Je porabila v te svrhe v letu 1956 že 11,069.000 din, letos pa je predvidenih 23,380.000 din. Slične primer* imamo pri reševanju komunalnih problemov (voda, pota, elektrifikacija itd.), obrti, kulturnih In drugih problemov, ki .smo jih na sejah ljudskega odbora Širše obravnavali in tudi po možnosti rešili. Tako reševanje je imelo ugodne posledice, saj Je odbor reševal važna vprašanja kot kolektivni organ, ne pa posamezni vodilni odborniki ali uslužben-ski aparat. Sodelovanje odbornikov pri reševanju navedenih problemov je bilo različno. Del odbornikov, kije poznal probleme svoje volilne enote, je konstruktivno sodeloval v razpravi. Nekateri, ki teh problemov niso poznali, ker se za nje niso zanimali, so ostalih nezainteresirani, kar kaže včasih tudi neodgovornost do volivcev ali pa na premajhno splošno razgledanost odbornikov. Tak način dela ljudskega odbora bo treba nujno le še bolj poglobiti, uvest! sistematike v njegovo delo, odbornike pa podrobneje predhodno seznanjati z dnevnim redom oz. pismenim materialom. Nekatere upravne pristojnosti bo treba prenesti m upravne organe na podlagi predpisov in navodil ljudskega odbora oz, svetov. Sveti ljudskega odbora, katerih število se je povečalo 0EZ*T« Btev. S9 (39S) nT T1 dneh od 28. septembra do 21. oktobra bo v yf Kostanjevici na Krki Dolenjski kulturni festival pod pokroviteljstvom narodnega heroja Jožeta Boršt-narja. S festivalom prerašča tradicija dosedanjega kostanje-vlškega kulturnega tedna v široko zasnovano kulturno manifestacijo, ki prinaša letos od kulturnih središč odmaknjenemu prebivalstvu umetniške stvaritve osrednjih ustanov slovenskega kulturnega ln javnega življenja. Dolenjski kulturni festival pa je hkrati tudi propaganda za kar največji razmah domačega turizma in želi posredovati lepote in znamenitosti Dolenjske širši slovenski javnosti. Spored festivala je takle: SOBOTA 28. SEPTEMBRA: Ob 19.30 bo prižgran festivalni ogenj pred Domom kulture v Kostanjevici. Ob 20.00: PLATON: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA. Gostuje Eksperimentalno gledališče lz Ljubljane. V naslovni vlogi Lojze Po-tokar. NEDELJA, 29. SEPTEMBRA: OB 14.00 SMETANA: PRODANA NEVESTA. — Gostuje ljubljanska Opera. V glavnih vlogah nastopajo: Vilma Bu- Dolenjski Kulturni Festivai v Kostanjevici* kovčeva, Miro Brajnlk, Janez Lipušček in Ladko Korošec. — Dirigent Rado Simonitti. Predstava bo na prostem v arkadnem dvorišču kostanjeviškega Bradu. Nastopi 210 ljudi. Po predstavi: DOLENJSKA TRGATEV in ljudsko veselje. SOBOTA, 5. OKTOBRA: Ob 20.00 VEČER VODILNIH SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV. Nastopijo: Josip Vidmar, Matej Bor, dr. Alojzij Gradnik, Cene Vipotnik, France Bevk, Anton Ingolič in Miško Kranjec. NEDELJA, 6. OKTOBRA: Ob 10.00 odkritje spominske plošče slikarju in kiparju JOŽETU GORJUPU. Govori akademik Božidar Jakac. — Ob 11.00 bo odprta RAZSTAVA SLOVENSKIH SLIKARJEV IN KIPARJEV. Razstavljajo: Ba- tič Stojan, Borci r Bogdan, duha Jože, Debenjak Riko, Dl-dek Zoran, Gerlovič Alenka, Godec France, Jakac Božidar, Justin Elko, Kalin Boris, Kalin Zdenko, Klemenčič Dore, Kralj France, Kralj Tone, Krajne Slavko, Kugler Mirko, Lamut Vlado, Majar Ferdo, Mihelič France, Mole Izidor, Pavlovec France, Perko Lojze, potokar Cita, Pregelj Marij, Seljak Ive-Copič, Smerdu Frančišek, Spacal Lojze, Stipiovšek Franjo, Stoviček Vladimir ln Tršar Drago. Ob 1500 PREZIH: FERNJA-KOVI. Premiera domačega gledališča. SOBOTA, 12. OKTOBRA: Ob 20.00 SMREK AR: KLO- STRSKI ZOLN1R. — Izvajajo domaČi igralci. lil**' NEDELJA, 13. OKTOBRA: Ob 15.00 F. Goodrich-Hak-kett: DNEVNIK ANE FRANK v izvedbi Celjskega gledališča. SOBOTA, 19. OKTOBRA: Ob 20.00 VEČER JUGOSLOVANSKIH LJUDSKIH PLESOV. Gostuje Maroltova akademska folklorna skupina, iz Ljubljane. PONEDELJEK, 21. OKTOBRA: Ob 10.00 Akademija v počastitev občinskega ljudskega praznika. Sodeluje pevski zbor DPD Svoboda Bršljin. Pevo-vodja Ernest Jazbec. — Okrilje spominske plošče pesniku JOŽETU CVELBARJU, Govori univ. prof. dr, Anton Slodnjak. x V festivalskih dneh bo imela pošta v Kostanjevici poseben spominski žig. Telefonska služIla bo £8. in 29. septembra delovala ves dan do 21. ure. — Po predstavi Prodane neveste bo v nedeljo Vinarska zadruga priredila DOLENJSKO TRGATEV, Kmetijska zadruga bo poskrbela za pečene prašičke, ribiči za ribjo večerjo, presenečenj e pa pripravljajo tudi lovci. V vseh gostiščih bo na razpolago nova Portugalka. Rezervacije za vse prireditve sprejema festivalska pisarna. Telefon: Kostanjevica na Krki štev. 19. Prednost pri rezervacijah imajo skupinski izleti. Ves čas festivala je odprta Stalna, umetniška galerija v kostanjeviški šoli. Delovni kolektivi, društva in ustanove: organizirajte v festivalskih dneh izlete v Kostanjevico in druge dolenjske kraje, obiščite festivalske prireditve! Vabi PRIPRAVLJALNI ODBOR KOSTANJEVICA NA KRKI VAS VABI' Marjan Potre 184 cm! Z odličnim skokom in močno zboljšano tehniko je Marjan Potrč prejšnji teden dosegel nov slovenski rekord v skoku v višino za starejše mladince. (Foto: Mikec) Ljudska univerza v Novem mestu pripravlja v šolskem letu 1057/58 tele tečaje tujih jezikov: Angleški Jezik: zaoetnlškl, nadaljevalni ln konver-zacijskl tečaj. Pričetek pouka v novembru, ko se vrne profesor angleščine iz Londona, Nemški jezik: zacetniškl, nadaljevalni in kon-verzacijsko-dopisni tečaj. Pričetek pouka 1. oktobra. Francoski Jezik: zacetniškl tečatj. Pričetek oktobra. Vpisovanje v vse tečaje v gimnaziji, I. nadstropje, govorilnica, vsak dan od 8,—12. Vpišete se lahko tudi pismeno aLi po telefonu. Pouk bo ob večernih urah v gimnaziijl, enkrat na teden po dve uri. Mesečna ukovina 300 din, razen tega enkratni prispevek 50 din za režijske stroške — Dnevi in ure pouka bodo določeni sporazumno s slušatelji na skupnem sestanku, ki bo 30. septembra, ob 7. uri zvečer v gimnaziji, pritličje, učilnica II. B. Kdo bo novi prvak? Pred največjim atletskim tekmovanjem Dolenjske Prizorišče V. atletskega prvenstva Dolenjske bo letos Črnomelj, kjer se bodo v soboto in nedeljo 28. in 29. septembra zbrali vsi. ki v dolenjski atletiki nekaj pomenijo. Letos je razmerje sil med Kočevcl ln Novomeščani še bolj Izenačeno kot pretekla leta, zato Je težko reči, kdo bo moštvenl prvak, kdo bo osvojil pokal Atletske zveze Slovenije. Crno-maljeani se trudijo, da bi bila organizacija letošnjega prvenstva čim boljša, sami pa bodo postavili moško in celo žensko ekipo, čeprav Imajo s sestavljanjem dosti težav. Na I. zasedanju AVNOJ v Bl-haču leta 1942 Je med drugimi važnimi organizacijskimi in vojaškimi sklepi bil sprejet tudi sklep, da se osnuje pionirska organizacija, ki naj sodeluje s partizani in OF. Ustanovitev te organizacije ni zajela vse do-^ movine, vendar smo v Sloveniji že takrat imeli male četice pionirjev, ob italijanski kapitulacij pa zasledimo na osvobojenem ozemlju že Številne pionirske odrede. Da bi poudarili ta jubilej, ki ga slavijo naši pionirji, je zvezni odbor Društva prijateljev mladine Jugoslavije odločil, naj bi pionirski praznik čim svečaneje proslavili v vseh odredih od srede septembra do 29- novembra 195'. Zvezni odbor DPM je z vsemi republiškimi .odbori kot prvo akcijo tega slavja organiziral pionirski pobr>d po partizanskih poteh po vsej državi. Tako je te dni odšlo na pionirski pohod v Srbijo, (skupno s Celjani) tudi 5 pionirjev lz našega okraja. Novomeški okrajni odbor DPM je sprejel vrsto sklepov in nalog, ki morajo biti izvršene v času pionirskega jubileja. Med drugim bomo ustanovili v okviru občinskih odborov DPM komisije za pionirje, ki bodo pri vseh pionirskih odredih izbrali starešinske svete. Vaj ti odbori in sveti bodo vključili v organizacije, ki delajo z mladino (taborniki, Partizan, gasilci, planinci, šah, Ljudska tehnika, Ljudska prosveta) čimveč pionirjev. Vsi pionirski odredi bodo imeli partizanske pionirske pohode, združene z obiskom partizanskih krajev in starih borcev. Pionirji bodo okrasili grobove, prirejali prireditve itd. Pionirji bodo obi- ju itd. Ob tej priložnosti bodo tudi cicibani postali pionirji. Vsem pionirjem želimo, da bi v delu In učenju dosegli čimveč uspehov in jim čestitamo ob 15-letnemu jubileju pionirske organizacije 1 J. T. Le trije dnevi nas Se ločijo od vsakoletnega največjega atletskega dogodka Dolenjske — od V. atletskega prvenstva Dolenjske, ki bo tokrat prvič v Črnomlju, v obeh največjih centrih dolenjske atletike — v Kočevju in v Novem mestu teko zadnje priprave. Mrzlično sestavljajo ekipe, kajti letos bodo moči obeh glavnih preten-dentov za moštvenl naslov še bolj izenačene in le majhna napaka pri sestavi ekip lahko odloči zmago v korist nasprotnika. Tudi v Črnomlju imajo skrbi več ko preveč. Skrbi jih organizacija, ker bi radi tekmovanje čtmbolje pripravili, skrbi jih sestava ekip, kaltl Izbira atletov Je majhna, njihova želja pa Je, da bi pred domačo publiko nastopili kot enakopravni partnerji Kočevcem in Novomeščanom. Prireditelji — TVD Partizan Črnomelj — so že sestavili urnik Nekaj odličnih uspehov skali tudi naše narodne heroje. O delu in akcijah dolenjskih pionirjev v NOB bodo zbrali skupno z Zvezo, borcev in Solo podatke in z njimi pomnožili pripovedovanja iz NOB. Zaključek jubilejnega slavja bo na državni praznik 29. novembra, ko bodo pionirji s svečanimi proslavami pokazali svoje spretnosti v fizkulturl, pet- Izredno ugodno vreme Je omogočilo atletom, ki so sodelovali na L atletskem prvenstvu Novega mesta, da so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Največji uspeh Je dosegel Potrč, ki Je s skokom v višino 184 cm postavil nov rekord Slovenije za starejše mladince. Skupno s Koncilljo iz Kočevja, ki je skočil tudi 184 cm, sta postavila nov dolenjski rekord. Tudi Tor-kar v teku na 100 m z rezultatom 11,1 in Vldmarjeva v metu kopja 31,18 m sta postavila nove dolenjske rekorde. Izboljšanih pa Je bilo tudi nekaj društvenih rekordov. . Rezultati ostalih tekmovalcev: 100 m moški: 1. Torkar (Kočevje) 31,1, 2. Bižal (Kočevje) 11,2, 3. Vidmar (Novo mesto) 11,7. 60 m ženske: 1. Kotnik (Novo mesto) 8,6, 2. Errath (Kočevje) 8,6, 3. Po-lenšek (Novo mesto) 8,8; 400 m ženske: 1. Bačnlk (Novo mesto) 71.3; 400 m moški: 1. Grmovšek (Novo mesto) 55.2 1500 m moški: 1. Bregar Ivan (Kočevje) 4:21,1, 2. BregarB. (Kočevje) 4:44,6, 3. Koc-Jančič (Kočevje) 4:97,5. Skok v daljino — moški: l. Spiler (Novo mesto) 6,55. 2. Zurc (Novo mesto) 6,38. Grmovšek (Novo mesto) 6,20. Daljina — Ženske. 1 Errath (Kočevje) 4,11, 2. Krizman (Kočevje) 4,08, 3. Mikec (Novo mesto) 3,96. Skok v višino — ženske: l. Kotnik (Novo mesto) 1,30, 2. Gan- ter (Novo mesto) 1,20, S. Mikec (Novo mesto) 1,10. Skok v višino — moški: 1. Potrč (Novo mesto) I, 84, 2. KonclHJa (Kočevje) 1,84. 3 Bavdek (Novo mesto) 1,70. Troskok moški: 1. Gabrijelčlč (Novo mesto) 32,77, 2. Cihal (Kočevje) 12,37, 3. Spiler (Novo mesto) 12,04. Tu preseneča zmaga mlađega Gabrl-jelčiča. Met diska — moSki: l. Dolenc (Novo mesto) 38,58 . 2. Potrč (Novo mesto) 36,82, 3. Clhal (Kn-čevle) 36,08. Met krogle — moški: 1 Potrč (Novo mesto) 12,30, 2. Clhal (Kočevje) 1(2,»4. 3. Pribllič (Kočevje) 7,37. Krogla (3 kg) — ženske: 3. Kotnik (Novo rfleStO) 12,99, 2. Vidmar (Novo mesto) II. 62. Kotnikova Je s tem metom postavila najboljši rezultat Slovenije v letošnjem letu. Met kopja —• mošktt 1. 2agar (Novo mesto) 44,57, 2. Spiler (Novo mesto) 41,34. Met kopja — Jenske: 1. Vidmar (Novo mesto) 30,19. Po končanem tekmovanju so bili najboljši atleti obdarjeni s praktičnimi nagradami. Od tekmovalcev iz Kočevja sta prejela nagrado Errathova in Koncllija, od Novomeščanov pa Kotnikova ln Potrč. J. G. Od 28. septembre- do 21. oktobra DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL V KOSTANJEVICI tekmovanja. V soboto se bo prvenstvo pričelo že ob 15. uri, nadaljevalo pa se bo zvečer ob pol osmih pod reflektorji na telo-vadišču črnomaljske gimnazije. Tretji del tekmovanja se bo začel v nedeljo ob pol devetih. Računajo, da bo vse končano že do 11. ure dopoldne. Po letošnjih rezultatih sodeč so najboljši atleti Dolenjske letos v zelo dobri formi, glavna privlačnost tekmovanja pa bo nastop mladih, perspektivnih atletov — republiških mladinskih reprezen-tantov, ki že sedaj sestavljajo ogrodje obeh glavnih ekip iz Kočevja Jn Novega mesta. Brez dvoma bn konkurenca v posameznih disciplinah letos še močnejša kot prejšnja le'ta, glavna privlačnost bo pa moštveni troboj oziroma pravilneje dvoboj med kočevskim in novomeškim Partizanom, kajti vse kaže, da Crnomaljci vseeno ne bodo močil konkurirati obema glavnima ekipama zaradi spanja v zadnjih letih, ko Je atletika v Novem mestu in Kočevju napravila velik korak naprej. Kako se bo končal dvoboj T Bo morda tudi tokrat romal pokal AZS v Kočevje? Na to naj odgovori V. atletsko prvenstvo Dolenjske čez tri dni! F. M Goršinova (desno) je prva dolenjska atletinja, ki bo nastopila v državni reprezentanci na tekmah t Romuni. Skupaj s Kot-nlkovo (levo) je glavna opora novomeške ženske atletske vrste Naš inženirski' bataljon je bil nameščen v malem rudarskem mestecu Olovjanu. Večkrat smo šli na ogled proge, da smo vedeli, če je sposobna za prevoz. Nekoč sem šel s komandantom po progi. Naproti nam pride star možiček ter nas opozori, da so v bližini belogardisti. Bili smo brez orožja in smo se morali umakniti. Bila je že zima, ko smo odšli proti zapadu, ne vedoč, kam gremo. Znašli smo se že Izven ruskega ozemlja, med ljudmi, v katerih smo spoznali Mongole, ki prebivajo v šotorih iz kož. Hiš niso imeli. V Šotorih gori ogenj in jih brani hude zime. Imeli smo kožuhe, toda niso nas mogli obvarovati pred ozeblinami. Tu in tam smo našli rusko naselbino, kjer smo se ustavili, odpočili in najedli. Hoteli smo na vsak način ujeti generala von Ungerna, ki se je umaknil k Mongolom. Ujela ga je neka konjeniška divizija in mi smo se spet vrnili na rusko ozemlje. Ko smo prišli nazaj, smo zvedeli, da so se bežeči belogardisti z ženami in otroci vred hoteli zateči na kitajsko ozemlje. Vlak, s katerim so potovali, se je na nekem mestu odtrgal od lokomotive in se z veliko brzino pomikal nazaj. Vseh 100 vagonov se je prevrnilo im lahko sd predstavljamo strašen položaj teh ljudi v sibirskem mrazu. Hodili smo po zamrzlih rekah proti Nerčinsku ln se nastanili po kasarnah. Deset -internacionalistov se nas je namestilo v neki židovski trgovini z imenom Kunst Albert. Hodili smo v okolico na lov. Treba pa je bilo tudi kopati skupni grob vsem padlim partizanom. Zemlja je bila zmrznjena in smo morali uporabljati razstrelivo. Ljudje so nam povedali, da so beli mnogo naših ljudi po vaseh pobili in jih skozi luknje v ledu potiskali v reko. Ce je bil mrlič prevelik, so ga sesekali in ga potisnili pod led. V Nerčmsku smo ostali do marca 1922. Kdor je hotel, je lahko izstopil iz armade in začel živeti po svoje. Mi smo se z velikimi zamudami vlakov vozili počasi nazaj proti evropski Rusiji in šele po treh mesecih prisili v Ukrajino. Seznanil sem se z nekim Ukrajincem, ki me je zvabil na njegov dom. Bila pa je ob Povolžju leta 1921 velika suša in so pobrali ves živež z Ukrajine za stradajoče, tako da je tudi pri njih bilo težko za hrano. Nekaj časa sem bil pri njem, nato pa sem se odpravil proti Poltavskd gubemiji, kjer sem leta 1918 nekaj'časa delal. Pri naporni hoji po dežju in snegu, s težkim bremenom, sem zbolel za pegastim legarjem. Začasno sem našel zavetje v nekem bivšem dvorcu graščaka Vorobijevskega, ki so mu zaplenili vse premoženje, dvema njegovima hčerkama pa odkazali manjše stanovanje v vasi. Po enem tednu so me odpeljali v občinsko bolnico, kjer je bio več sto ljudi obolelih za tifusom. Uprava bolnice je imela precej skrbi zaradi nabave drv za kurjavo, ker v Ukrajini drv povsod manjka. Ker ni bilo druge možnosti, so klestili veje jagmjedi ob cesti ali železniški progi. Tudi za hrano je bilo težko, sicer pa mi tako nismo mogli jesti. Po osemnajstih dnevih sem bil izpuščen iz bolnice kot zdrav, ker so vsak dan prihajali novi bolniki in ni bilo prostora. Kljub temu sem Še ostal tam in popravljal razne stvari, hodil na lov in se tako preživljal. Z ene od bližnjih železniških postaj je prišel načelnik in vprašal, če sem jaz tisti Avstrijec, ki zna vse popraviti. Odgovorim mu, da sem pravi. Nato me je vprašal, če bi znal popraviti postajno tehtnico, ki so jo za časa revolucije pokvarili. Ogledal sem si okvaro im obljubil, da to uredim. Ko so me vprašali za ceno, sem zahteval 25 pudov pšenice (400 kg). Bili so zadovoljni, ker je pred menoj nekdo zahteval 30 pudov. Tako sem popravljal v okolici puške, revolverje, razne hišne in kuhinjske potrebščine- in dobro služil. Ker so ljudje hoteli priti do »vodke* so me prosili, naj jim naredim kotel za žganjekuho. Ko sem jim ga naredil, so me često vabili na razne pojedine. Iz vaškega sovjeta in občinskega komiteja so radi prihajali k meni na razgovor, ker so me upoštevali kot zanesljivega človeka in komunista. O kakih ostankih bele garde ni bilo ne duha ne sluha. Ljudje so pravili, da so pred mojim prihodom v vas prišli rdečearmejci in pobrali cerkveno zlatnino in srebrnino, ker jo je država potrebovala za kritje potreb. Oglasili so se pni popu, ki je takoj pristal na lizrooitev, toda našle so se vaške tercijalke, ki bi rade to preprečile. Toda naglo so jo skupile. Neki vojak je potegnil sabljo ter jih a plosko stranjo namahal po zadnjicah, da so se hitro razibežale domov. Sicer pa niso vzeli najpotrebnejšega, kar je duhovnik uporabljal pri opra vi jam ju verskih obredov. Rad bi izvedel, kako je doma, ker nisem vseh asem let prejel nobenega glasu ne z doma, niti ne od brata lz Amerike. Neko noč se mi je sanjalo, da je poleg mene nekdo ustrelil iz puške. To sem pravil dvema sestrama, ki sta živeli v vasi in starejša mi je re^da: »Vi dobite v kratkem pismo!« Res, še isti dan sem dobil po osmih letih bivanja v Rusiji prvo pismo ta rojstnega kraja. Nato sem tovarišem omenil, da bom šel domov. Odsvetovali so' mi, češ pri vas je na vladi kapitalistični režim, pri nas pa je svoboda in socializem. Zelo so me imeli radi in jim je bilo resnično težko, če bi odšel, i ŠTEFAN ZWEIG: Zapečateni železniški voz 197 Švica, otoček miru, od vseh plati obdan z viharjem in neurjem svetovne vojne, je bila tista leta: 1914—1918 nepretrgoma prizorišče razburljivega detektivskega romana. V razkošnih hotelih hodijo hladno drug mimo drugega, kakor da se nikoli še niso videli, poslaniki sovražnih si sil, ki so še pred letom dni skupaj prijateljsko igrali bridž in se obiskovali. Tz njihovih sob prihaja pravcati roj sumljivih ljudi; konzuli, sekretarji, atašeji, poslovni možje, dame, zastrte s tančico, ali brez nje, sleherni pa ima svojo zaupno nalogo. Pred hoteli se ustavljajo elegantni avtomobili s tablicami inozemskih držav, te njih pa' izstopajo industrijalci, novinarji, virtuozi in, na pogled, priložnostni turisti. Toda malone vsak ima taisto dolžnost: nekaj zvedeti, nekaj izvohati; tudi vratar, ki jih pelje v sobe, tudi postrež-nica, ki sobe pometa, oba morata prav tako opazovati, vohati. Povsod organizacije rovarijo ena proti drugi, v gostilnah, penzionih, na poštah, v kavarnah. Vse, kar se imenuje propaganda, je na pol špijonaža, kwr se kaže kot ljubezen, je izdaja, in sleherni javni posel teh nestrpnih prišlekov skriva v ozadju neki drugi in tretji po- sel. Vse je javljeno, vse nadzirano. Komaj je kak Nemec, kakršnega bodi čina, prišel v Zurich, to že zve sovražno poslaništvo v Bernu, uro kasneje pa Pariz. Debele svežnje resničnih in izmišljenih poročil pošiljajo iz dneva v dan majhni in veliki agenti atašejem, ti pa spet naprej svojim višjim. Vsi zidovi so stekleni, prisluškujejo se telefonski pogovori, lz košev za papir in s pivnikom se obnovi vsako dopisovanje, in naposled postane ta peklenska igra tako zmedena, da mnogi sami ne vedo, kaj so: lovci ali divjad, vohuni ali zasledovarici, izdajalci ali izda-janci. Stanovalec pri čevljarju krpaču Le o nekom iz teh dni je malo poročil, nemara zato, ker je bil premalo opazi j iv, ker ni stanoval v razkošnih hotelih ne posedoval v kavarnah, ne prisostvoval propagandnim predstavam, ampak je s svojo Ženo povsem odi j udno stanoval pri nekem čevljarju krpaču. Takoj za Liniatom v ozki, stari in vegasti Spiegelgasse je stanoval v drugem nadstropju v eni tistih čvrsto zidanih hiš starega mesta z obo- kano streho, ki je potemnela nekaj od časa, nekaj pa od tovamice klobas, ki je obratovala spodaj na dvorišču. Ker ni bil bogve kako zgovoren, so njegovi sosedi vedeli o njem komaj kaj več, kakor da je Rus in da mu težko izgovorijo ime. Da je pred več leti pobegnil iz svoje domovine, da nima posebnega premoženja in da se ne ukvarja z nobenim dobičkonosnim poslom, najbolje v© gostilničarka, sodeč po skromnih obedih in oguljeni garderobi obeh; ta garderoba bi z vsemi sobnimi predmeti skupaj komaj napolnila majhno košaro, ki sta jo prinesla s seboj ob prihodu. Ta nizki, čokati mož vzbuja tako malo pozornosti in živi tako skromno, kolikor je le mogoče. Izogiblje se družbe in 'stanovalci hiše le poredko vidijo oster, resen pogled njegovih ozko izrezanih oči, in le redkokdaj ga kdo obišče. Toda stanovitno, iz dneva v dan, gre sleherno jutro ob devetih v knjižnico in sedi notri do dvanajstih, ko jo zapro. Natanko deset minut čez poldan je spet doma, deset minut pred eno vnovič odide zdoma, da bo prvi v knjižnici, kjer presodi do šestih zvečer. Ogleduhi so pač pozorni na ljudi, ki veliko govorijo, toda ogleduhi ne vedo, da so prav osamljeni ljudje, ki veliko bero in se učijo, vedno nevarnejši za vsako revolucioniranje sveta, zato ne pišejo nobenih poročil o tihem človeku, ki stanuje pri nekem čevljarju krpaču. V socialističnih krogih spet vedo o njem le, da je v Londonu urejeval skromen radikalen časopis ruskih emigrantov, in da ga imajo v Fetrogradu za voditelja neke posebne partije, katere ime jo težko izgovorljivo; ker pa trpko in prezirno govori o najbolj znanih ljudih socialistične partije in' razglaša njihove metode za napačne in ker je tako nepristopen in venomer nepomirljiv, se ljudje malo zmenijo zanj. Na sestanke, ki jih je včasih sklical v neki majhni proletarski kavarni, j« prišlo največ petnajst do dvajset ljudi, zato tudi na tega posebneža gledajo enako kot na tiste Ruse emigrante, katerih glave so razgrete od številnih čajev in številnih debat. Toda nihče nima tega-majhnega človeka s strogim čelom za kaj posebnega in v Zu-richu ni niti tri tucate ljudi, ki menijo, da si je vredno zapomniti ime tega Vladimira Iljiča Uljanova, človeka, ki stanuje pri čevljarju krpaču. In če bi se bilo takrat zgodilo, da je kateri od elegantnih avtomobilov, ki so naglo brenčali od poslaništva do poslaništva, po nesreči podrl in ubil na ulici tega človeka, ga ne bi svet poznal ne pod imenom Uljanov ne pod imenom Lenin. Izpolnitev. •. Nekega dne, bilo je to 15. marca 1917. leta, je bibliotekar zimske knjižnice začudeno gledal. Kazalec kaže deveto uro, toda prostor, ha katerem iz dneva V dan sedi ta najtočnejši od vseh izposojevalcev knjig, je prazen. Sedaj je pol desetih, deset, toda neutrudnega bralca ni in ga nikoli več ne bo. Kajti na poti v knjižnico mu je neki prijatelj Rus sporočil, oziro- ma ga napadel z novico, da je v Rusiji izbruhnila revolucija. Prvi trenutek Lenin ni hotel verjeti. Kakor okamenel je ob tej novici, Potem je pa pohitel s svojim kratkim, ostrim korakom do kioska na obali jezera in sedaj tu, pred uredništvi časnikov, čaka ure in ure, dneve in dneve. Res je. Novica je resnična in sleherni dan postaja zanj vse bolj čudovito resnična. Najprej le novica o nekakšni dvorni revoluciji, verjetno samo kaka sprememba ministrstva, potem pa strmoglavljenje carja in formiranje neke začasne vlade; Duma, ruska svoboda, amnestija političnih zapornikov — vse, o čemer je sanjal dolga leta, vse, za kar je delal dvajset let v tajnih organizacijah, v ječi, v Sibiriji, v izgnanstvu, vse se je izpolnilo. In nenadoma mu postane jasno, da milijoni mrtvih, ki Jih je požrla vojna, niso umrli zaman. Nič več se mu ne zdi, da so padli brez smisla, ampak kot mu-čenci za novo carstvo svobode in pravice In večnega miru, ki se sedaj poraja. Ta ledeno jasen in računsko hladni sanjač se počuti kot pijan. In kako so sedaj razburjeni in razigrani tisoči drugih, ki V Ženevi, v Lozani ln Bernu sede v svojih emigrantskih sobicah, z novicami, katere jih osrečujejo: lahko se bodo vrnili domov, v Rusijo! Lahko se bodo vrnili ne z lažnimi potnimi listi, ne pod tujimi imeni in v smrtni nevarnosti v carjevo državo, temveč kot svobodni državljani v svobodno deželo. (Se nadaljuje) 0637