GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO X ŠTEVILKA 89 JULIJ 1982 lOdprto pismo ski Ni navada, da se v tej obliki in na takšen način obračam na občane, f '9 samoupravne in družbenopolitične organizacije in organe, na šnlruštva, na strokovne službe. V to me silijo težavne gospodarske ra-'»ere in zaostrene razmere v mednarodnih odnosih, o čemer nas ^Jopolno obveščajo vsa sredstva javnega obveščanja. K temu se silijo idi nekatere ugotovitve, pripombe in pobude iz aktivnosti in akcij, ki "!o jih v zadnjem obdobju vodili v občinifireko katerih socialistična veza, ki nadaljuje tradicije revolucionarne osvobodilne fronte, ne bo 's tiho. O tem, da bo dosledna do pripomb in pobud, je že mnogokrat ■arl Prejemala stališča in v občinski konferenci SZDL sedanjega manda-1 to tudi dosledno izvaja. O tem nam pričajo mnoge uspešno izvede-8 aktivnosti, med katerimi naj posebno poudarim zadnje delegatske olitve in referendum za samoprispevek za sanacijo preskrbe z vodo naši občini. K uspešni izvedbi letošnjih delegatskih volitev so prispevali demo-, Mični postopki in javnost dela, kar so delovni ljudje in občani poz->02 iravjij ng vseft razpravari jn konferencah in kar se je odrazilo tudi pri i$oki udeležbi na voliščih. . . 5 Na referendum za samoprispevek delovnih ljudi in občanov za iz-Vadnjo vzgojnoizobraževalnih objektov leta 1973 se je glasovanja v 'ajevnih skupnostih udeležilo 74,94 odstotka volilcev, za samopri-'Pevek jih je bilo 51,15 odstotka. Na letošnjem junijskem referendumu !e/e glasovanja udeležilo 90 odstotkov volilcev, za samoprispevek se h je izreklo 63,12 odstotka. Že sam podatek priča o razmerah v ob-. tl •("/' in o trdni volji in pripravljenosti delovnih ljudi in občanov, da v tež-[*i gospodarskih razmerah z lastnimi prispevki razrešujejo tista vpra-'anja, ki v vsakem primeru pomenijo pogoj za vsestranski osebni in hužbeni razvoj. Z odločitvijo za samoprispevek se je okrepilo zaupajte v samoupravna in politična vodstva ter v strokovne organizacije, "da predsedstvo občinske konference SZDbje v trenutku pozitivno z9o dovolilo nikakršnega odstopanja. Šele tedaj bo zaupanje popolno. ože*Ocialistična zveza bo in mora v vseh okoljih svojo ustavno vlogo zla-s" v družbeno kontrolnem pogledu izvrševati ne samo v odnosu do ^ganizacij in organov, ampak tudi do odgovornih posameznikov. posledice neodgovornega obnašanja se morajo odražati tudi v kadrovski politiki, s katero moramo doseči, da bodo na ne samo najodgovornejših dolžnostih, temveč tudi na vseh drugih mestih takšni Iju-ki bodo zaupane jim naloge izvrševali v interesu delovnih ljudi in fbčanov. Mnogo je nerazrešenih vprašanj, do katerih so delovni ljudje in obdani upravičeno kritični, vemo tudi, kdo jih mora uresničiti, več ali ")an/"so nam znane finančne in materialne možnosti, pa vendar so ^Prašanja nerazrešena, oziroma — v kolikor so iz katerihkoli vzrokov "^rešljiva — ljudje o tem niso informirani. Za posamezna družbena področja imamo interesne skupnosti, ki Morajo vsaka na svojem področju vprašanja razreševati na načelih ^obodne menjave dela, imamo upravne organe, ki morajo biti vedno °olj odprti do pobud delovnih ljudi in občanov ter iz svoje pristojnosti '^zreševati vprašanja mnogo hitreje. Imamo družbenopolitične organizacije, ki morajo vedno delovati s Pozicij interesov delovnih ljudi in odkrivati napake ter jih s političnimi ^edstvi odpravljati. Nerazrešena vprašanja niso nerešljiva, gospodarske in druge težave niso nepremagljive, samo vsakdo naj opravi S|,o/e delo dosledno in odgovorno. PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL VRHNIKA TOMAŽ GROM Ob dnevu civilne zaščite In v okviru programa akcije NNNP 82 Je Občinski štab CZ organiziral tekmovanje specializiranih gasilskih 'kip, ki so vključene v enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Na tem tekmovanju so se preizkusili obvezniki, ki so letos Obiskovali tečaj. Največjo usposobljenost je pokazala ekipa iz KS ^■gojna, druga Je bila ekipa KS Borovnica, tretji pa so bili gasilci iz *S Verd. Gasilci pa skrbe tudi za svoj naraščaj. V okviru Zveze prostovoljnih gasilskih društev naše občine deluje tudi pionirski odsek. ■Udi ta dela sistematično, da bo nekoč lahko nadomestil svoje starejše kolege. To tekmovanje, čeprav je manjkalo nekaj ekip, je Pokazalo, da z rednimi tekmovanji in preverjanji sledimo na $ Dredku In krepimo usposobljenost gasilskih ekip In tako tudi enot nji c'vilne zaščite. Šestnajstega julija praznujejo tankisti 38-letnico ustanovi-fVe 1. oklopne enote JLA. Vsem pripadnikom oklopnih enot ob prazniku iskreno česf/'-*»o. (Obširnejši zapis o delu njihovega življenja in dela are* <*nte na strani 4.) SAMOPRISPEVEK IZGLASOVAN 63,12 ODSTOTNO — KOMISIJA PREDLAGALA IZVAJALCA: VGP HIDROTEHNIK TOZD HIDROGRADNJE_ Odločno izglasovali samoprispevek Referenduma za uvedbo 1-odstotnega samoprispevka za sofinanciranje programa sanacije oskrbe z vodo v občini, ki je bil v nedeljo, 20. junija, se je udeležilo 10.858 občanov oziroma 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Za samoprispevek Je glasovalo 7.616 občanov oziroma 63,12 odstotka. Negativno pa se Je izjasnilo 3.094 občanov ali 25,6 odstotka. Neveljavnih Je bilo 148 glasovnic ali 1,2 odstotka. Lahko rečemo, da te številke govore o kar odločnem »za«. Tudi sama udeležba je skoraj tolikšna, kot ob zadnjih volitvah. Še najbolje so se »odrezali« krajani iz KS Vrhnika, saj je na volišče prišlo 92,2 odstotka volilnih upravičencev. Za uvedbo samoprispevka'pa jih je glasovalo kar 79,7 odstotka. Skratka ne samo pri njih, tudi še v drugih krajevnih skupnostih, se je razsodnost občanov, predvsem pa resnična potreba po zdravi pitni vodi, nagnila v prid oskrbe z zdravo vodo. Tudi v krajevnih skupnostih, kjer se sicer večina volilcev ni pozitivno izjasnila, je pri posameznih občanih le zmagal razum in pri marsikaterem tudi solidarnost. Ravno na solidarnosti pa moramo graditi tudi vnaprej, saj bomo morali čez tri leta zopet tako odločno kot sedaj pristaviti svoj glas, da bodo dobili vodd tudi občani, ki je z izgradnjo I. faze še ne bodo dobili — to je predvsem v višje ležečih predelih naše občine. Vse aktivnosti od katerih je odvisen pravočasen začetek gradnje, dobro tečejo. Strokovne službe Zavoda za načrtovanje in Samoupravne komunalne interesne skupnosti imajo v teh dneh polno dela, da prijavijo investicijo in jo dajo še enkrat v potrditev republiški komisiji za oceno investicij. Občinska skupščina je na seji 24. junija ob obravnavi in sprejemu odloka o uvedbi samoprispevka namreč zadolžila Samoupravno komunalno interesno skupnost, da izdela rokovnik za izvedbo pripravljalnih del do pri-četka gradnje vodovoda s poimenskimi zadolžitvami in roki za izvedbo posameznih nalog. Vsake tri mesece pa mora posredovati zborom občinske skupščine poročilo o poteku del pri sanaciji oskrbe z vodo. Delegati so tudi zahtevali, da naj SKIS od izvajalca del zahteva terminski plan izvajanja posameznih del in da z njim seznani občane. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi odbora za nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev. V odboru bo en predstavnik vsake krajevne skupnosti, en predstavnik vsake družbenopolitične organizacije in pet predstavnikov organizacij združenega dela, imenovanih izmed delegatov zbora združenega dela. Imenovanja v odbor bo po prehodni obravnavi v skupščini SKIS sprejela občinska skupščina na seji v avgustu. Naloge in pooblastila odbora pa bodo določene s posebnim poslovnikom. Komisija za spremljanje in izvajanje I. etape sanacije oskrbe z vodo v občini Vrhnika pri Temeljni enoti individualna komunalna raba je na svoji 5. redni seji, 30.6.1982, obravnavala prispele kompletne ponudbe izvajalcev. Pri tem je upoštevala sprejete sklepe 3. redne seje skupščine Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika, z dne 25. 5.1982 o pogojih za oddajo del najugodnejšemu in sposobnejšemu izvajalcu del I. etape sanacije vodooskrbe. Komisija za spremljanje in izvajanje I. etapa sanacije vodooskrbf je potrdila predlog strokovne službe Zavoda za načrtovanje Vrhnika in predlagala Temeljni enoti individualna komunalna raba, da za najugodnejšega izvajalca del izbere VGP Hidrotehnik Ljubljana, ker izpolnjuje zahtevane razpisne pogoje in je ponudil najnižjo ceno v skupni vrednosti 75.089.008,35 din ter garancijo za dogovorjeni rok izvedbe. Komisija pa priporoča glavnemu izvajalcu del, da kooperantska dela odda domačemu izvajalcu del po potrjenih ponudbenih cenah (jaški, črpališči, vodohran, temelji mostov in montaža dela). Ocenjujejo, da bo do 15. julija z VGP — TOZD Hidrogradnje izdelana pogodba, v kateri bo opredeljeno, kot so zahtevali člani temeljne enote komunalna raba, da izvajalec takoj dobavi gradbeni material. Vsem podražitvam se izognemo le tako, da bo ta material takoj kupljen. Lahko pritrdimo ugotovitvi, da gredo priprave po predvidenem načrtu, zato na Zavodu za načrtovanje ocenjujejo, da bodo dela na trasi vodovoda stekla že v drugi polovici septembra. Velja še povedati, da so tudi sredstva Območne vodne skupnosti — gre za 25 milijonov dinarjev (2,5 stare milijarde) — zagotovljena. 1. julija je bil v sejni sobi občinske skupščine podpisan z njimi samou- pravni sporazum. Kaj še lahko rečemo? Da so se doslej vse aktivnosti odvijale temeljito in izredno hitro. Od pobude SKIS 1. 3. 1982, nato sklepa občinske skupščine o razpisu referenduma 27. 5. 1982 in nato referenduma 20. 6. 82 je bilo veliko napravljenega. Tik pred dodelavo je sedaj podroben terminski plan izvajanja del, ki opredeljuje, da bo gradnja, zaključena in nov vodovod pripravljen za tehnični prevzem jeseni prihodnje leto. To je izredno kratek rok, vendar je glede na celotno dosedanje delo in prizadevanje organov SKIS in Zavoda za načrtovanje ta rok tudi realno uresničljiv. 22. julija na tradicionalno srečanje v Razorsko dolino Vse občane vabijo Občinski odbor ZZB, Občinska konferenca ZRVS in Lovska družina Vrhnika na tradicionalno srečanje v Razorsko dolino na dan vstaje — 22. julija. Zjutraj bo tradicionalno tekmovanje lovcevza Kraguljev memorial. Ob tej priložnosti bodo na proslavi razvili tudi prapor Občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin. Za dobro počutje na tovariškem srečanju pa bodo tudi letos poskrbeli lovci z Vrhnike. Prevoz s kombiji zagotovljen izpred Mantove. Tudi 25 milijonov dinarjev Območne vodne skupnosti je že zagotovljenih. Prvega julija je bil z njimi podpisan samoupravni sporazum. V imenu izvršnega odbora Območne vodne skupnosti ga le podpisal Peter Kobal, za SKIS pa podpredsednik skupščine Tone Košir. Izid glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje programa sanacije preskrbe z vodo v občini Vrhnika, 20.6.1982 Zap. št. volišča Naziv KS oz. • . glasovalne enote Skupno št. volilnih opravičencev Št. volil, opravič., ki se je udelež. referend. Udeležba % s, ZA Od skupnega števila volilnih opravičencev GLASOVALO % PROTI % neveljav. % glasovnic KS VRHNIKA 4.409 4.067 92,2 3.516 79,7 532 12,1 19 0,4 4. Iskra-Antene 367 345 94,0 273 74,4 71 19,3 1 0,3 2! Dom upokojencev 115 109 94,8 102 88,7 *:"tV. 6,1 — 3. Gostišče Turšič 379 344 90,8 268 70,7 74 19,5 2 0,5 4. Dom KS 380 344 90,5 279 73,4 65 17,1 — --| 5. Dom KS 375 345 92,0 316 84,3 29 7,7 — '— i 6. Dom JLA 322 305 94,7 276 85,7 29 9,0 _ — 7. Dom JLA-bloki 490 451 92,0 418 85,3 30 6,1 3 0,8 8. Sejna soba OK SZDL 354 330 93,2 271 76,6 53 15,0 6 1,7 9. Menza IUV 316 294 93.0 283 89,6 10 3,2 1 0,3 10 Vrtec Hrib 364 324 89,0 243 66,8 78 21,4 3 0,8 11. Cankarjev dom 443 425 95,9 403 91,0 22 5,0 i i— j 12. Gozdno gospodarstvo 298 ; 268 89,9 226 75,8 41 13,8 1 0,3 " 13. PAP-gumica 206 1B3 88,8 158 76,7 23 11,2 2 1,0 KS BOROVNICA 2.436 2.140 87,8 1.283 52,7 815 33,5 42 1,7 14. OŠ Borovnica 366 318 • 86,9 208 56,8 104 28,4 6 1.6 15. OŠ Borovnica 397 "133 83,9 236 59,4 91 22,9 6 1,5 16. OŠ Borovnica 229 208 90,8 136 59,4 68 29,7 4 1,7 17. OŠ Borovnica 313 246 78,6 122 39,0 113 36,1 11 3,5 18. Gasilski dom Breg 287 276 96.2 194 67,6 79 27,5 ■ 3 1,0 19. Strgar Miha. Dol 373 343 92,0 242 64,9 92 24,7 9 2.4 20. Žito-mlin Bistra 41 ¥ 82,9 21 51,2 13 31.7 — 21. Gasilski dom Brezovica 367 322 87,7 92 25,1 227 61,9 3 0,8 22. Trgovina Pokojišče 63 60 95,2 32 50,8 28 44,4 -- — KS VERD 1.127 1.016 90,2 842 74,7 167 14,8 7 0,6 23 Janezova vas-Pristavec 481 421 87,5 370 76,9 46 9,6 5 1,0 24 Zadružni dom Verd 355 331 93.2 271 76,3 60 16,9 25. Zadružni dom Verd 291 264 90.7 201 69,1 21 7,2 "S - 2 0,7 26 KS Dragomer-Lukovica 959 810 84,5 614 64,0 183 19,1 13 1,4 27. K S Log 631 524 83,0 214 33,9 295 46,8 15 2,4 28 KS Drenov grič- Lesno brdo 490 414 84,5 248 50,6 162 33,1 4 0,8 29 KS Stara Vrhnika 391 356 91,0 290 74,2 60 15,3 6 1,5 30. KS Bevke 398 371 93,2 78 19,6 278 69,8 15 3,8 31. KS Podlipa-Smrecje 316 290 91,8 112 35,4 173 54,7 5 1,6 32. KS Ligojna 271 259 95,6 101 37,3 153 56,5 5 1,8 33. KS Sinja Gorica 271 267 98,5 212 78,2 55 20,3 ^ : _ 34. KS Blatna Brezovica 212 191 90,1 55 25.9 121 57,1 15 7,1 35. KS Zaplana 155 153 98,7 51 32,9 100 64,5 2 1,3 Skupaj občina Vrhnika 12.066 10.858 90,0 7.616 63,12 3.094 25,6 148 1,2 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE VRHNIKA ZAVEZUJOČI SKLEPI NA 4. SEJI OK ZKS Krepiti moramo družbenoekonomske odnose Občinska konferenca ZKS Vrhnika je na svoji 4. seji 22. junija 1982 sklenila, da je na podlagi dosedanjih ocen o gospodarskopolitlčnih razmerah v občini Vrhnika potrebno nadaljnjo družbenopolitično aktivnost komunistov In drugih subjektivnih sil usmeriti tako, da bomo resnično in popolno obvladovali politične in varnostne razmere v občini. Pri tem je potrebno povečati aktivnost komunistov v vseh osnovnih organizacijah ZK in zagotoviti večjo aktivnost tudi vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in v delegatskih skupščinah in sicer tako, da bomo zagotovili, da bodo o problemih seznanjeni vsi delavci in da bodo v skladu z »Operativ- nim načrtom ukrepov in aktivnosti v SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevanja posojil, najetih v tujini in za ohranjanje proizvodnje«, povsod samoupravno sprejeti ukrepi, ki bodo maksimalno zagotavljali nemoten potek proizvodnje. Zagotoviti moramo redno in sprotno, najmanj pa tedensko, poročanje in medsebojno informiranje v občini o vseh aktualnih problemih pri uresničevanju sprejetih dogovorov in nalog, da bi lahko zagotavljali pravočasno ukrepanje in družbenopolitično aktivnost. Vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršni svet ter drugi organi na ravni občine morajo vzdrževati stalne stike s samoupravnimi organi, poslovodnimi kadri in vodstvi družbenopolitičnih organizacij, organizacijah združenega dela, zlasti s tistimi, ki jih bodo sedanji ukrepi najbolj prizadeli. Že ustanovljeni koordinacijski odbor za tekoče spremljanje družbenoekonomske situacije v občini (razvojni štab) mora povezati vse dejavnike v občini, ki so neposredno odgovorni, za izvajanje ukrepov in sproti obveščati predsedstvo OK SZDL o problemih in rezultatih izvajanja sprejetih ukrepov, ki mora sprotno usklajevati in načrtno usmerjati aktivnost vseh družbenih in političnih dejavnikov. Posebno skrb je treba posvetiti SIS družbenih dejavnosti in tudi materialne proizvodnje. V ta namen naj se v V Sin «|a, k rarw ipeia okviru občinske skupščine uvede stalno posvetovar r ' predsednikov skupščin SIS družbenih dejavnosti ^' vodij konferenc delegacij SIS materialne proizvodnje t ob sodelovanju poslovodnih in drugih odgovornih orgi nov s področja družbenih dejavnosti opredelijo nalog Tudi programi in ukrepi za racionalno porabo družben ha ak sredstev ob nezmanjšanem obsegu in kvaliteti storite l se mi Ob razpravah v 00 ZK in drugih DPO o sedanjih g »izu st spodarskopolitičnih razmerah se morajo proučevati tu kipa i; »Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stat bne. lizacije« in druga spremljajoča gradiva, prav tako pa ndrej; treba ponovno proučiti tudi pismo IB P CK ZKJ in tovf M vcm riša Tita iz leta 1972. fclrer ranci Ibreht - ačenc egorti ie t se mli odelo- Novo vodstvo OK ZRVS — predsednik Rado Ogrin 20. maja je bila na Vrhniki volilna konferenca OK ZRVS. Uvodoma je spregovoril predsednik te organizacije, Stane Bule, ki je v svojem Izčrpnem poročilu ocenil delovanje, uspehe In težave, s katerimi so se srečevali rezervisti v k lem mandatnem obdobju— od ! a 1978 do 1982. S svojim re-cM m ga Je dopolnil sekretar OK ZS i V 3, Franc Krajne, medtem ko Je lina. Ano poročilo podal Rado Ogrin. Z delovanjem In organiziranostjo rezervnih vojaških starešin v preteklem mandatnem obdobju smo lahko zadovoljni. Velik korak naprej Je bil storjen na področju splošnega vojaškega usposabljanja In dejno-političnega Izobraževanja. To so potrdili obvezni letni preizkusi znanja, ki so Jih bili dolžni opraviti vsi člani. Slednji so aktivno vključeni v družbenopolitične organizacije, prav tako pa so dobro zastopani v vseh samoupravnih organizacijah. Vseskozi so se vrstila predavanja o domačih kot tudi svetovnih dogodkih, skratka delo rezervnih vojaških starešin Je bilo zelo razgibano In pestro. Organizacija ZRVS v naši občini ima trenutno 602 člana, od tega so tudi štiri ženske. Članov ZK je komaj 199 ali vsega 36,85 odstotka celotnega članstva. To je izredno skromna številka, v primerjavi z letom 1978 pa je tudi na tem področju bilo veliko storjenega, kajti takrat se je omenjeni odstotek gibal pod 30. Vsekakor s takim stanjem ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Nikakor ne smemo pozabiti na LO in DSZ in pa seveda na ostale družbene dejavnosti. Permanentna naloga je bila, da se vse KO ZRVS aktivno povežejo v KS, na terenu, kjer pač sodelujejo na področju LO in DSZ. Žal je ta povezava precej slabo zaživela, zlasti je to slabost občutiti v KS Vrhnika. Na volilni konferenci RVS sta spregovorila tudi predsednik SO Vrhnika Andrej Vidovič in sekretar OK ZKS Jože Perpar. Predsednik se je dotaknil pomembnosti ZRVS za obrambni sistem občine in je podal nekatere pomembne komponente organiziranosti in nadaljnjega delovanja, medtem ko se je Jože Perpar zahvalil staremu vodstvu za plodno delo in sodelovanje, novemu pa je zaželel čim več uspehov pri reševanju nalog. Razprava je potekala tudi v smeri novega načina vzgoje članstva ZRVS. Dosedanji način izobraževanja je bil za vse obvezen, po novem pa bodo preizkus znanja opravljali samo tisti RVS, ki niso razporejeni v redne enote JLA ali TO. Tak način ima nedvomno svoje pozitivne stra- ni, upravičeno pa se lahko bojimo, da bo prišlo do slabljenja aktivnosti tistih rezervistov, ki ne bodo obvezni polagati preizkusa znanja, no, še venomer pa se bodo morali obvezno udeleževati vseh predavanj. Okrepiti bo potrebno sodelovanje z mladino, predvsem pri izvedbi akcij, katerih koordinator so mladi. Najti bo potrebno skupni jezik z JLA, kar se tiče strokovne pomoči in izpopolnjevanja našega rezervnega kadra. NOVOIZVOLJENO VODSTVO OK ZRVS VRHNIKA Predsednik OK ZRVS: Podpredsednik OK ZRVS: Sekretar: Član OK ZRVS KO Dragomer: Član OK ZRVS KO Log: Član OK ZRVS KO Vrhnika I: Član OK ZRVS KO Vrhnika II: Član OK ZRVS KO Borovnica: Član OK ZRVS KO Verd: Predsednik kom. za splošno vojaško usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje Rado Ogrin Franc Grom Lovro Krašovec Vajter VVinterleitner Mirko Košir Janez Jereb Srečko Kajtna Franc Drašler Janez Petrič Franci Tršar Ob koncu moramo poudariti, da se bo moralo novo vodstvo resno soočiti z vsemi delovnimi nalogami, katerih pa ni malo. Potrebno bo oživiti povezavo in aktivno sodelovanje KO ZRVS v KS, DPO in vseh društvih. Tudi povezava s strelsko družino, taborniki in planinskim društvom še ni zaživela. Staro vodstvo je veliko tega naredilo, novo pa naj to delo nadaljuje in še dograjuje. F. TRŠAR Novo gasilsko društvo Tudi Sinja gorica se Je vpisala med KS s svojim Gasilskim društvom. 16. maja je bilo lepo pomladano jutro, prav tako lepo in slavnostno je bil ta dan okrašen prostor v hiši Jožeta Meseca v Sinji gorici štev. 13, kjer so se zbrali na ustanovnem občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva mladi Sinjegoričani. Seznanili so se s statutom društva in se obvezali, da se bodo usposabljali silci že dokazali svojo zagnanost, saj so izvedli že več poizkusnih vaj, pregledali opremo ter preizkusili hidrante v KS. Praktično pa so dokazali svoje znanje in solidarnost ob nedavnih poplavah, ko so črpali vodo iz poplavljenih kleti v Sinji gorici. O nadaljnjih nalogah pa je predsednik društva Jože Mesec dejal, da se je predvsem potrebno nenehno usposabljati in še naprej pridobivati nove, predvsem mlade člane, ter s tem razvijati solidarnostno kulturo. V Začetniki gasilstva v Sinji gorici v gasilskih veščinah in po potrebi seveda prvi priskočili na pomoč ob morebitnih nesrečah in ostalih skupnih akcijah krajanov Sinje gorice. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili tudi upravni odbor društva v naslednji sestavi: Predsednik Jože Mesec, poveljnik Tine Gutnik, tajnik Cvetka Terčič, blagajnik Vojko Ržek in strojnik Andrej Ogrin. , Glavna pobudnika ustanovitve sta bila prekaljena gasilca Jože Mesec in Tine Gutnik, sedanja predsednik in poveljnik društva, ki sta izvedla obsežno propagando za priključitev k tej humani organizaciji. Njun trud ni bil zaman, saj šteje sedaj društvo, skupaj z desetino mladih dekleti, že nad 30 članov. Poleg tega sta uspela v tovarni IUV, soustanovitelju društva, dobiti veliko gasilke opreme, ki jo lahko vidite na sliki. Gasilci Sinje gorice se ob tej priliki tovarni javno zahvaljujejo. Ker se pa vsi zavedamo, da je protipožarna varnost eden osnovnih preventivnih ukrepov pri vseh nesrečah in da je do sedaj zbrana oprema le za »prvo silo«, naprošajo gasilci krajane, da se jim priključimo kot podporni člani in s prostovoljnimi prispevki pomagamo k nadaljnjemu cpremljenju in razvoju društva. V tem kratkem času so mladi ga- ta namen si bodo gasilci ogledali občinsko tekmovanje gasilskih društev, poslali določeno število gasilcev na tečaj za izprašane gasilce, pomagali pri gradnji kulturnega doma in se s svojim znanjem vključili v akcije NNNP. D. T. Obnova gasilskega doma na Stari Vrhniki Že nekaj let ugotavljamo, da gasilsko društvo na Stari Vrhniki ne deluje tako, kot bi moralo. Vzroke je potrebno iskati predvsem v neurejenosti oziroma slabem stanju gasilskega doma. Gasilci so se na svojih sestankih srečevali v Zadružnem domu, kar Je tudi negativno vplivalo na aktivnosti v društvu. Prav zato so se gasilci nekako pred tremi leti odločili, da pričnejo z obnovitvijo doma in si zagotovijo normalne pogoje za svoje delo. Ker društvo ni razpolagalo s finančnimi sredstvi je bilo potrebno izpeljati širšo akcijo v krajevni skupnosti. Krajani so se v tej akciji izkazali in.s svojimi prispevki v obliki denarja ali lesa prispevali, da so se dela letos pričela. Po skoraj dveletnem zatišju pa so se dela letos v maju pričela in pričakujemo lahko, da bo dom v juniju pod novo streho. Krajani so se aktivno vključili v delo, zato so tudi dela uspešno napredovala. Predvsem je pohvalno, da se je v delo vključila tudi mladina in krajani, ki do sedaj niso sodelovali v gasilskih vrstah. Pričakujemo, da bodo tudi drugi krajani pristopili k delu in da si bomo na Stari Vrhniki čimprej ustvarili pogoje za delo gasilskega društva in v svoje vrste pritegnili čimveč mladine, ki smo jo sedaj v aktivnostih društva pogrešali. Glavna skrb je sedaj namenjena dokončni ureditvi doma, za kar bo potrebno zagotoviti še dodatna sredstva. Ko si bomo uredili osnovne pogoje za delo, pa bo potrebno misliti predvsem na nabavo novega avtomobila, kar je eden od nadaljnjih faktorjev v razvoju gasilstva na Stari Vrhniki. P. F. Naša delegacija pri Slovencih na Švedskem Ob 10-letnlcl Slovenskega društva v Stockholmu, ki so ga leto slavili v Farstl blizu Stockholma, so naše rojake obiskali—skupi s priljubljenim zabavno-glasbenlm ansamblom Toneta Žagarja-tudi predstavniki naše občine. V delegaciji, ki jo je imenovat predsedstvo Občinske konference SZDL, so bili: Mladen Sumln sekretar OK SZDL, Vladimir Mejač, član družbenopolitiči zbora In Mira Šinkovec, vodja skupnih strokovnih služb SIS dru: benlh dejavnosti. Ob tej priliki so podpisali tudi listino o trajne sodelovanju med društvom v Stockholmu In občino Vrhniko, treh dneh je naša delegacija v delovnem in prijetnem vzdušju številnih pogovorih skušala med naše rojake vnesti del domovi ne. Obletnica in osrednja prireditev je bila nova vzpodbuda za druš|* tveno dejavnost. Program je bil zajeten in prisrčen. Na proslavi je bil skupaj z otroki okrog 200 Slovencev, prisostvovale pa so tudi delega cije nekaterih jugoslovanskih in slovenskih društev na švedskei Proslavo je začela predsednica društva Danijela Mramor. V imeni vrhniške delegacije pa je spregovoril Vladimir Mejač, ki je v spomin ni to srečanje izročil predsednici društva umetniško delo—akvarel z mo tivi Trojice, delo Vrhničana Pavla Mraka. Ob 10-letnici so Stockholm skim Slovencem čestitali tudi predstavniki drugih društev na Šved skem, nato pa je sledil kulturni program. Nastopila je mladinska dram ska skupina s skečem in predšolski otroci z narodnimi pesmimi. Pro gram je popestril nastop ansambla »Žagarji« in Mija Aleksič, dramsk--- igralec iz Beograda, ki je prišel na Švedsko zaradi sodelovanja na ju-goslovanski proslavi ob 25. maju, dnevu mladosti. Slavje pa se je na' daljevalo s tovariškim srečanjem in plesom. »Ohraniti želimo predvsem materin jezik in našo kulturo, tudi pri ti stih otrocih, ki so že pravi švedi, hočemo ohraniti narodnostne vred note ali vsaj spoštovanje do domovine staršev,« je dejala predsednici društva Danijela Mramor. V to društvo je vključenih sedaj okrog 200 Slovencev, od tega 70 mladih, mlajših od 25 let. Celotna društvena de javnost se odvija v stavbi na robu mesta, ki jim jo je dodelila komuna ii zanjo tudi ne plačujejo najemnine. V tem domu so imeli včasih malo ii dopolnilno šolo, odkar pa so uvedli dopolnilni pouk materinščine v ko munah, je še en vzrok za srečevanja manj. Veliko dobrega, koristnegi so naredili v teh desetih letih. Pripravili so mnoga srečanja, zabave kulturne prireditve, aktivni športniki so pripravili so številne razstave 1 še bi lahko naštevali. Pa vendar je resnično dejavnih malo. Veliko mofi in odpovedovanja je treba, da se premoste razdalje, da se najde pros* čas ob napetem delavniku, ko je tudi v tej deželi socialne blaginje treM skrbeti za dodaten zaslužek. Poskušajo razvijati dejavnosti po posameznih področjih, kot na pri' mer šah, namizni tenis, ročna dela, ustanovili pa so tudi dramsko sku pino in pevski zbor. Pri razvijanju te dejavnosti pa se srečujejo s teža vami. Manjkajo jim ljudje, ki bi strokovno vodili in usmerjali delo. Zato želijo, da bi jim v domovini pomagali z občasnimi mentorji, ki bi jim stre-kovno pomagali. Z ročnimi deli se ukvarjajo žene, ki so tudi že razsta-vile svoja dela. Sploh so žene steber klubske dejavnosti. Ne le tovarišice učiteljic« Pišlerjeva, Hlebova, Barišičeva pa prevajalke in novinarke, temvei tudi mnoge, ki poprimejo za vsako delo. Ko so obravnavali možnosti nadaljnjega sodelovanja, so se dogovorili, da bo potrebno za vsako leto posebej izdelati program, ki bi bil obvezujoč za obe strani. Dogovorili so se za program bodočega dela if| konkretneje opredelili nekatere naloge. Še naprej bodo njihovi otroci odhajali skupaj z našimi četrtošolci v šolo v naravi. Iz domovine bodo odšli naši kulturni delavci, mentorji, k njihovemu pevskemu zboru i" dramski skupini. Potrebujejo tudi pomoč v organizaciji in vodenju knjižnice. Otrokom, ki se uče materinega jezika, pa je potrebna pomoć v obliki literature. Ravno tako so se dogovorili, da poiščejo možnosti da bi naši in njihovi umetniki razstavljali svoja umetniška dela pri nas in na švedskem. V času dopustov je precej možnosti za srečanje ljudi tudi na športnem področju. Ena od obojestranskih nalog je tudi, da pridejo švedski dijaki na maturantske izlete v Slovenijo oziroma v Jugoslavijo. Nenazadnje velja pozornost tudi mladincem slovenskih staršev, ki bi lahko sodelovali na naših občinskih delovnih akcijah. Sprejel' smo tudi obvezo, da jim pomagamo pri izdajanju časopisa pri Slovenskem društvu na švedskem »Naš glas«. Na povabilo so predstavniki društva in delegacija obiskali tudi jugoslovansko veleposlaništvo in se pogovarjali z veleposlanikom Antejern Drndićem. Pogovor je tekel o problematiki naših zdomcev ter o možnostih pomoči iz domovine. Seznanili smo ga z namenom našega obi' ska na Švedskem, mu izročili knjigo »Zakladi Slovenije«, predstavniki društva pa so ga seznanili s problemi, s katerimi se srečujejo pri delu Ta obisk je poglobil dosedanje stike in nedvomno bo vzpodbudi' društvo k širjenju aktivnosti. Društveni delavci in vsi sodelujoči v raz* govorih ob obisku naše delegacije so bili zadovoljni in so prepričani, da bo obisk prispeval k nadaljnjemu zbliževanju Slovencev na Švedskem oziroma v Stockholmu in njegovi okolici. Teritorialci ponovno skupaj Vojaške kretnje, tovariškl pozdravi, stiski rok. Oči Iščejo tovariše, ki so z nami »bili« bitke na Blokah, vendar mnogih več ne najdemo. Mlajše generacije zapolnjujejo vrste tam, kjer so leta pač naredila svoje. Tovariše, ki jih pogrešamo, bomo gotovo našli na novih združitvah v uniformah narodne ali civilne zaščite. Mnogo je novih obrazov, ki so prvič med nami. Fantje se po odsluženem vojaškem roku spet zaživeli in »zadihali« po vojaško. Razpoloženje je odlično, na višku; k temu pripomorejo malo tudi tekoče zaloge. Prehajamo na vojaški ritem dela, miselnosti; spoznavamo se z zaupnim delom. Komandir čete, varnostnik, politkomisar in ne nazadnje ekipa kuharjev, imajo polne roke dela. Malo nervoze, ko se pripravljamo na ponovni »OGNJENI KRST«, in toliko večje olajšanje po uspešnem streljanju. Ko se pozno popoldan, po opravljenih nalogah, odpravljamo na nove položaje, smo v mislih že vsi pri naših žogobrcarjih. Mnogo je stav, tudi smešnih, pa vendar vsak z nervozo pričakuje tekmo desetletja. Po končani tekmi se vnamejo bučne in ognjevite debate. Vsaj deset »selektorjev« je takoj pripravljenih Miljaniču priskočiti na pomoč z nezmotljivim receptom in s postavo z zmago na naslednji tekmi. Oglasi se harmonika. Ta preglasi vse razgrete glave in duhove. Kmalu za tem zadoni tudi domača pesem. Vsak poskuša po svojih močeh pritegniti in preglasiti ubrani zbor. Pozno je že: treba bo k počitku. Jutri nas čaka naporen dan. Pa vendar ga pričakujemo v prepričanju, da nam bo prinesel nova spoznanja, utrdil tovarištvo in vojaško znanje, ki sta neophodna za našo osnovno nalogo pri obrambi domovine. Hitro, prehitro so minili dnevi našega urjenja. Spet smo se vrnili v monotonijo vsakdanjega z vsemi problemi in skrbmi, ki smo jih na vaji pustili ob strani. Ostalo bo le tovarištvo in prijateljstvo, ki se je stkalo ali poglobilo v teh dneh kot trajna vrednost. Teritorijalec I KS SINJA GORICA Dober obisk na proslavi V Sinji gorici so proslave navadno dobro obiskane. Tudi zadnja 22. aR ki je bila posvečena počastitvi 90-letnice rojstva maršala Tita, 9. "igresu ZKS In 12. kongresu ZKJ ter prazniku OF in 1. maju, je lepo )r 'Pela. V prvem delu je bilo v kratkem orisano življenje In delo tov. Tita I ' najvažnejše prelomnice v zgodovini ZKJ. DrugI del pa so zapolnili gradine! s kvizom na temo: Tito — partija — revolucija. g >g Tudi zaradi tega kviza se je mlaji "ia aktivno vključila v praznovanje tfl 'se množično udeležila proslave. V 91 jjzu sta sodelovali dve ekipi, in sicer tu kipa iz Sinje gorice in ekipa iz Za-at lane. V prvi so bili: Jana Gostiša, a "dreja Gregorka in Jože Bogataj, »v* M vodstvom Mojce Peklaj, v drugi Irena Bizjan, Ema Petkovšek in [*nci Albreht, pod vodstvom Minke 'oreht. Tekmovanje je bilo zelo ize-—j ^eno, končno pa so zmagali Si-^oričani za eno točko. Ob tej prije treba pohvaliti obe ekipi, oz. I 86 mladince, ki so pri kvizu aktivno delovali, saj so dokazali dobro poznavanje naše zgodovine. V ocenjevalni komisiji kviza so se z objektivnostjo izkazali: Andrej Peklaj, Dominik Pivk in Simon Ogrin. Med programom so sodelovali recitatorji: cicibanček Andrej Jesenovec, pionirke Manca in Karmen Jesenovec, trojčice Lorenčič: Karmen, Mateja in Romana, Mateja Umek, Magda Seli-škar, Marta Gostiša in drugi. Za najpristnejše vzdušje pa na naših proslavah že od svojega obstoja skrbi ženski pevski zbor Sinje Gorice, ki je ob tej priliki prejel bronasto priznanje OF. DT NOV NAČIN OBRAČUNA VODARINE, KANALŠČINE, ODVOZA SMETI IN VODNEGA PRISPEVKA Nič več inkasantov Pobiranje stanarin, vodarine, odvoza smeti, plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča in še nekaterih pristojbin v naši občini potekajo v glavnem še po starem, preizkušenem sistemu. To pomeni, da se v hišah vrstijo inkasanti drug za drugim; če ni stranke doma, pride en inkasant tudi večkrat, včasih je celo zadrega za denar in še kakšne druge neprijetnosti. Vse skupaj je drago in počasno, skratka neracionalno, kar moti plačevalce ter službe inkasa in obračuna. Na predlog Komunalnega podjetja Vrhnika je Samoupravna komunalna Interesna skupnost — Temeljna enota za Individualno komunalno rabo — sklenila, da uporavljalec vodovoda posodobi obračun In pobiranje vodarine In kanalščine, plačevanje odvoza smeti in vodnega prispevka že s 1. julijem letos. Komunalno podjetje je pripravilo uvedbo avtomatske obdelave podatkov o porabljeni vodi ter obračun vodarine, odvoza smeti In vodnega prispevka prek položnic. Podatke o vseh uporabnikih navedenih uslug bo »urejal« računalnik. Na položnicah bodo natisnjeni zneski akontacij po predvideni dvomesečni količini porabljene vode. Poraba bo ocenjena v začetku vsakega leta na podlagi dejanske porabe v predhodnem letu. Odčitavanje vodomerov bo samo dvakrat letno, ko bo hkrati moral biti opravljen obračun po dejanski porabi In Izkazan na prvi položnici naslednjega obračunskega obdobja. Ko bo nov način obračuna dokončno »shodil«, se bodo sorazmerno zmanjšali stroški celotnega obračuna in inkasa. Če ne računamo stroškov same uvedbe avtomatske obdelave podatkov, bodo celotni stroški za 30—35-odstotkov nižji od dosedanjih. Če je bilo doslej za te stroške treba nameniti že okoli 10-odstotkov vse vodarine, bi novi stroški znašali le še 6—7-odstotkov ali okrog 800.000 dinarjev manj prvo leto novega sistema. V nov obračun bodo vključena gospodinjstva, obrtna dejavnost, hišni sveti In druge družbene pravne osebe. Industrija in Vojna pošta bodo imeli še vedno sproten obračun na dosedanji načih. effi eni mi mo )lm red am 3ro nsk —— i juna- Cesta skozi Verd — od križišča mimo tovarne —- Ima že nekaj časa novo preobleko. Celotne stroške asfaltiranja pa je kril Kamnolom z Verda. Novo vodstvo KS Borovnica Na nedavni skupščini krajevne skupnosti Borovnica so delegati za novega predsednika skupščine izvolili Mira Hanžlja, za podpredsednika pa Vladimirja Mejača. Za predsednika sveta krajevne skupnosti so izvolili Alojza Sivka, za njegovega namestnika pa Emesta Kosa. Člani sveta pa so še: Janko Šivic, Gašper Petrič, Gabrijel Košir, Remigij Beden, Andrej Hrovatin, Aleksander Habič, Anton Svete, Marcel Turk in Alojz Žitnik. 26 GOSPODINJSTEV NASELJA NOVA VAS V BOROVNICI SI JE ZAGOTOVILO BOLJŠO PRESKRBO Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Boljši tok Prebivalci Nove vasi smo imeli vrsto let slabo električno energijo. Hiše, zgrajene po letu 1950, so Imele v stanovanjih v glavnem po eno varovalko. Napredek in razvoj sta tudi v teh hišah poskrbela za nabavo električnih bojlerjev, likalnikov, pralnih strojev, hladilnikov in ostalih delovnih pripomočkov. Ker obstoječa T. P. v Delavskem naselju ni več mogla zadostiti sedanjim in naraščajočim potrebam, smo tudi mi pričeli razmišljati o prenovi in okrepitvi napeljave. Idejna rešitev je bila izdelana že v letu 1979. Po izgradnji potrebne T. P. bloki se ie zataknilo, kot vedno, pri denarju. Z ozirom na sprejete programe pri DES niso mogli pričeti z obnovo. Proti koncu leta 1981 smo se s predstavniki DES le dogovorili, da bomo z akcijo pričeli spomladi 1982. Ustanovili smo tričlanski gradbeni odbor v sestavi: Franjo Modrijan, Janez Sečnik in Marjan Košir ter pričeli s pripravo na akcijo, vendar nam tudi največji optimisti niso verjeli, da bo akcija uspela. Pred pričetkom akcije v aprilu smo se dogovorili, da bo DES, TOZD Elektro Ljubljana, sofinanciral dobavo kabla in montažo, izklop in zasip jarkov pa bomo opravili sami. Zadnjo aprilsko soboto zjutraj smo se zbrali na dogovorjenem mestu in pričeli z izkopi. V začetku nas je bilo malo, vendar se je iz minute v minuto številc večalo, tako da so bili ob 8. uri zbrani vsi predstavniki zainteresiranih gospodinjstev. Posebna zanimivost je bila proti večeru, ko smo s prebojem cevi pod cesto uspeli ohraniti asfalt. Zagon in delovni elan je v nedeljo zjutraj pustil sledove, saj je bilo moštvo ob dogovorjeni uri okrnjeno. Po izkopu glavnega jarka smo se lotili še polaganja glavnega kabla in izkopov do posameznih hiš tako, da smo z deli zaključili v poznih popoldanskih urah, za dobro kapljico in veselo razpoloženje pa smo tudi sami poskrbeli. Položeni kabel smo naslednji dan po predhodni zaščiti zasuli in gradbišče pospravili. Sledila je še nabava in montaža zunanjih elektro omaric, montaža priključkov in ureditev hišne inštalacije. Vrednost materila in opravljenih del je znašala: _ — nabava, polaganje in montaža kabla z zaščito 259.000 din - izkop in zasipanje v dolžini 512m (delo krajanov) 308.000 din Poleg tega je moralo vsako gospodinjstvo prispevati še stroške elektroenergetskega prispevka (1 x 25 A na 3 x 25 A), nabavo elektro kabelske omarice z opremo ter stroške morebitne notranje prevezave. S to akcijo smo želeli tudi krajani Nove vasi, ki imamo naselje komunalno dobro opremljeno, dokazati, da tudi v tem predelu naše krajevne skupnosti delovno dihamo in lastne probleme z akcijami uspešno razrešujemo. To smo v letu 1980 že dokazali z dograditvijo javne razsvetljave. Posebej se ob tej priliki želimo zahvaliti za pomoč in strokovno delo tov. Alojzu Semiču in prizadevnim monterjem DES, enota Vrhnika. FRANJO MODRIJAN riti red' lic* 20C de-ia i' lo ii ko egi ive ■e if 10* os« eM pri ;kU iža-!att tro-sta ijice vet ivo ob-a i" rod odo u ifl inju not >stl, s in judi pri-go-tar-jjeli en- go-erf1 ož-)bi-niki slu-udil az-da em -j Poročilo o delu krajevne skupnosti Borovnica v obdobju 1978-82 j I. DELOVANJE SVETA IN POSAMEZNIH KOMISIJ: Svet se je o posamezni problematiki sestal in imel v mandatu 37 sej, ki so bile sklepčne. Za posamezna področja je imenoval tudi komisije, od katerih so bile delovne zlasti naslednje: — komisija za družbeno planiranje, — komisija za komunalno gospodarstvo, — komisija za programiranje in finance, — poravnalni svet. Želo aktivno je deloval tudi gradbeni odbor za izgradnjo šolskih in VVZ objektov in pripomogel k izgradnji prizidka k osnovni šoli, sedaj pa dokončujejo zunanje igrišče: Člani Sveta so tekočo problematiko sproti reševali v okviru možnosti. Posebna pozornost pa je bila posvečena tistim področjem, za katera so bili občani najbolj zainteresirani. Administrativna dela za delovanje KS in delegatski sistem so se opravljala v tajništvu, kjer je zaposlena administrativna delavka. Za realizacijo posameznih nalog na komunalnem področju je Svet imenoval gradbene odbore, od katerih so bili uspešni zlasti naslednji posamezniki: — asfaltiranje Dol—Laze (Rado Mihevc, Jože Belovič), — asfaltiranje Podgora—Borovnica (Miro Kovačič, Franc Kohne), — asfaltiranje Zabočevo (Filip Rot, Franc Košir), — asfaltiranje in javna razsvetljava Dol—Logor (Tone Gantar, Sonja Hrovatin, Roman Gabrovšek), — asfaltiranje Breg—Pako (Tone Kovač, Tone Grdina), — asfaltiranje Grič—Borovnica (Vlado Rozman, Niko Stražišar), — javna razsvetljava Nova vas—Borovnica (Franjo Modrijan, Alojz Mavec, Alojz J ere le), — javna razsvetljava Grič—Borovnica (Franc Stražišar, Frane Mevec, Ciril Molek), — javna razsvetljava Zabočevo (Filip Rot, Stane Suhadolnik, Franjo Modrijan), — elektrifikacija Hribi (Jože Pristavec, Anton Suhadolnik, E. Kos), — elektrifikacija Brezovica (Gabrijel Košir, Ančka Zalar), — elektrifikacija Niževec (Franc Drašler), — elektrifikacija Podgora (Anton Mikuž, Igor Pavlovčič), — elektrifikacija Nova vas (Franjo Modrijan). Z ozirom na težave in seklepčnost delegacije za občinsko skupščino je moral Svet večkrat prevzemati tudi to nalogo. Ostale komisije pa so glede na potrebe bolj ali manj uspešno razreševale tekočo problematiko. ilTpROSTORSKI RAZVOJ Naloge na prostorskem delu razvoja KS Svet ni uspel uresničiti, saj politika razvoja občinskega središča ni dovoljevala razvoja ostalih predelov. Z ustanovitvijo Zavoda je bilo računati, da bo programiranje prostora potekalo bolj enakomerno, vendar Borovnica v tem obdobju ni dobila nobenega izvedbenega prostorskega akta. Svet se je zavzemal tudi za prostorsko-tehnićno obdelavo centra Borovnice in predela za stanovanjsko izgradnjo, saj pespektivno ni mogoče pričakovati nadaljnjega razvoja brez priprave novih zemljišč, posebno pa individualno stanovanjsko gradnjo. Izraba prostora za usmerjeno družbeno stanovanjsko gradnjo je potekala po sprejetem družbenem planu občine. Pridobljeno je bilo tudi zemljišče za izgradnjo doma družbene samozaščite (gasilski dom). Pričele so se priprave za rešitev pokopališča in pripravili so zazidalni načrt za obrtniško cono. V. DELOVANJE DRUSTt-V: Delovanje društev je potekalo v skladu s sprejetimi nalogami posameznih društev. Na novo ie bilo ustanovljeno Društvo radioamaterjev, ki deluje v ZTKO Vrhnika. Opazna pa je delna stagnacija prostovoljnih gasilskih društev, predvsem v Borovnici in na Bregu. Svojo aktivnost pa je pokazalo GD Brezovica, predvsem pri delu z mladimi. V bodoče bo potrebno posvetiti več pozornosti združevanju teh društev, saj deluje v naši KS pet društev: dve industrijski (LIKO, FENOLIT) in tri prostovoljna. Napredek je pokazala KUD Svoboda — pevski zbor in folklorna sekcija. VI. INVESTICIJE: (novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije) Med najpomembnejše pridobitve sodi vsekakor izgradnja prizidka k osnovni šoli Borovnica, za realizacijo katerega so prispevali sredstva de--lovni občani naše občine. Spada med realizacijo nalog samoprispevka in obdobja 1973—789. Objekt so predali namenu septembra 1981. Poleg tega je bil v marcu 1981 dograjen nov poštni objekt PTT z novo centralo s kapaciteto 600 telefonskih priključkov. V letu 1979 je bil prenovljen v celoti dom TVD Partizana in napeljano centralno ogrevanje. Vrednost vseh del z opremo je znašala 2.150.000 din. Uspela akcija za graditev TV pretvornika (4 programi) je pripomogla, da so tudi predeli: Jela, Zabočevo, Brezovica, Podgora in ostali dobili kvalitetnejši TV program. Vrednost del je znašala 700.000 din, od katerih je KS prispevala 200.000 din, vrednost prostovoljnega dela krajanov je 100.000 din, ostalo pa je prispevala RTV Ljubljana. Opravljenih je bilo cca 2000 prostovoljnih delovnih ur. V letu 1980 je bil usposobljen večnamenski prostor v Mavčevi dolini. Vrednost del: 180.000 din, od tega prispevek krajanov v delu, OZD skupaj 140.000 din. Naročena je tudi tehnična dokumentacija za adaptacijo ki-nodvorane. Pred dokončno realizacijo je izgradnja novega šolskega igrišča. Vrednost do sedaj opravljenih del znaša 4.521.000 din. Sredstva so prispevali LIKO-lokacija Borovnica 1.900.000 din, DONIT, TOZD Fenolit, 2.451.000 din, OBRTNIK 220.000 din. Obseg del je bil zaradi v celoti neizpolnjene obveznosti vseh OZD precej zmanjšan saj je predračunska vrednost znašala 6.124.000 din. Zaradi tega dela tudi v celoti ne bodo dokončana. Prenovljena trgovina na Bregu je bila dokončana aprila 1982 in usposobljena za delo, kar je velika pridobitev za naselje Breg—Pako VII. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA: 1. Kanalizacija: Z ozirom na možnosti za skupne naložbe v naši KS (Borovnica prispeva iz cene vodarine in kanalščine cca 37 % sredstev) in glede na to, da niso bili izdelani prostorski načrti, tudi z izgradnjo primarne kanalizacije v tem obdobju nismo pričeli. Krajani so s sredstvi in prostovoljnim delom kljub temu zgradili cca 2000 m sekundarne mreže. Izdelana je generalna rešitev kanalizacije v KS s čistilno napravo. 4. Elektrifikacija a) Napeljava NNO omrežja v 000 Prisp. Vrednost NAZIV občanov DO KS DES del SKUPAJ: 1. Obnova NNO 100 100 150 3.600 800 4.650 Hribi 2. Napeljava NNO 80 60 80 220 Pekel 3. Obnova NNO 125 250 75 450 Grič 4. Napeljava NNO 300 50 1.700 250 2.300 Brezovica 5. Obnova NNO 105 50 300 200 655 Riževe 6. Napeljava NNO 410 300 320 1.030 N. vas - 7. Napeljava NNO 450 300 750 Podgor. SKUPAJ: 1.490 180 .310 6.230 1.945 10.075 b) Ureditev javne razsvetljave: NAZIV prisp. obč. KS vred. del SKUPAJ: 1. Dol—Logor 40 20 80 140 2. Zabočevo 28 22 10 60 3. Grič 60 15 70 145 4. Nova vas I 55 75 360 490 SKUPAJ: 183 132 520 835 2 Ceste: v 000 lil. DRUŽBENO PLANIRANJE: Komisija za družbeno planiranje je izdelala analizo razvojnih možnosti in elementa za sklepanje SaS o temeljih plana KS za obdobje 1981 —85. Aktvnost je bila opravljena v letu 1979 in 1980. Ocenjene in predlagane so bile nadaljnje možnosti razvoja s prostorskega in gospodarskega vidika. Svet jo nato posredoval predloge SaS o temeljih piana za obdobje l981 -85, katerega je skupščina na svoji 7, redni seji 12. 12.1980 potrdi- oodelovanje z OZD na tem področju je bilo uspešno zlasti z DONITOM, >ZD Fenolit Borovnica. rV. GOSPODARSKI RAZVOJ: Prednostne gospodarske dejavnosti, zlasti lesno-predelovalna in kemična industrija, sta si načrtovali zmeren razvoj. Pred večjo naložbo v proizvodnjo smol je DONIT, TOZD Fenolit, Borovnica, ki jo namerava realizirati v obdobju 1982—83. Razvoj Obrtnika ne predvideva — glede na razdrobljenost proizvodnje asortimana — večjega razvoja. Predvideno povečanje trgovskih zmogljivosti (Mercator) je zaradi omejitev naložb preloženo na kasnejše obdobje. Prisp. Vrednost NAZIV občanov DO SKIS KS prost, dela SKUPAJ 1. asfalt. Dol—Laze, 505 2.455 300 450 200 3.910 Podgora, Kopitov grič 2. asfaltiranje 250 100 500 100 50 1.000 Zabočevo 3 asfaltiranje 120 50 50 220 Dol—Logor 4 asfaltiranje 300 100 1.700 100 100 2.300 Breg—Pako 5. asfaltiranje 760 74 405 300 1.539 Grič 6 asfaltiranje platoja 2.700 100 2.800 žel. post. SKUPAJ: 1.935 y.429 2.500 1.205 700' 11.769 Na osnovi podatkov je bilo v tem obdobju asfaltirano 6.800 m cest in ostalih javnih površin. Omenjene ceste bo KS predlagala v kategorizacijo (lokalne občinske ceste). 3. Vzdrževanje krajevnih makadamskih cest KS upravlja z 20.400 m krajevnih cest, ki jih tudi vzdržuje in opravlja na njih zimsko službo. Vrednost vzdrževalnih del v obdobju 1978—82 je znašala 742.000 din. Sredstva so bila zagotovljena iz rednega prihodka krajevne skupnosti. Poleg tega je bilo izdelano precejšnje število cestnih pro-pustov v vrednosti cca 300.000 din. Krajevna skupnost je poleg tega zagotavljala tudi sredstva za vzdrževanje in plačala tokovino. 5. Preskrba z vodo Svet se je pri pripravi programa I. etape sanacije preskrbe z vodo zelo aktivno vključeval in vodil tudi javno obravnavo. Posamezni predeli, kjer so občani oskrbujejo iz lastnih vodovodov, so dela za vzdrževanje izvajali v lastni režiji. 6. Organiziranje in vodenje posameznih akcij: Vse realizirane akcije so bile dogovorjene v Svetu KS in v koordinaciji med Upravnimi organi, SKIS Vrhnika, OZD na področju KS in posameznimi vaškimi odbori. Uspešno sta jih vodila predsednik Niko Stražišar, podpredsednik Franjo Modrijan z nekaj aktivnimi člani Sveta krajevne skupnosti. Glede na obstoječe možnosti in nekatere nerealizirane akcije Svet predlaga nadaljevanje naslednjih akcij in realizacijo nalog: 1. Določitev upravljalca za večnamenski prostor v Mavčevi dolini. 2. Pridobitev investicijsko-tehnične dokumentacije za širitev pokopališča in sprejem sporazuma o enotnih kriterijih za določitev cen pogrebnih storitev. 3. Določitev upravljalca za kočo v Peklu in ureditev mlina, ki je pod spomeniškim varstvom. 4. Kompleksno obdelati problematiko delovanja gasilskih društev v KS. 5. Gasilsko društvo Borovnica mora podati poročilo o gradnji doma družbene samozaščite in navesti objektivne vzroke, zaradi katerih se gradnja še ni pričela. 6. Urediti vse potrebno za delovanje oddelka Milice in možnost aktiviranja krajevnega urada. 7. Nadaljevati z akcijami za dokončanje javne razsvetljave in za elektrifikacijo v posameznih zaselkih. 8. Nadaljevati akcijo za sanacijo Viadukta. 9. Organizirati javno obravnavo osnutka zazidalnega načrta Dol -Laze. 10. Do septembra 1982 dopolniti srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti za obdobje 1981 —85. 11 Dokončati podpisovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS za obdobje 1981 —85. 12. Dopolniti letni plan razvoja KS za leto 1982. 13. Proučiti motnost zaposlitve tajnika KS. 14. Voditi aktivnosti pri pripravi projektne dokumentacije za primarno kanalizacijo v Borovnici. 15. Pospešiti akcijo za enotno združenje športnih društev v okviru TVD Partizan. Borovnica, junij 1982 SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI BOROVNICA PRED ŠTIRIDESETIMI LETI Ob 40-letnici domicilnega Dolomitskega odreda Med partizanskimi odredi, ki letos slavijo 40 let svoje ustanovitve, Je tudi Dolomitski odred NOV in POS. Ustanovljen Je bil od 1. do 10. Julija 1942 na Ključu In Vranjih pečinah v Polhograjsklh Dolomitih. Po njih Je tudi dobil svoje Ime. Kot je znano, se je narodnoosvobodilno gibanje v Pol-hograjskih Dolomitih začelo zelo zgodaj. Prvi partizanski borci so bili organizirani v Rašiški in Mengeškomoravški četi Kamniškega bataljona ter Tržiško-Kranjski četi Stor-žiškega bataljona. Ko se je spomladi 1942 narodnoosvobodilno gibanje silno razmahnilo in je zajelo vso Slovenijo, je tudi v Dolomitih odhajalo v gozdove vse več zavednih ljudi, da bi se borili proti okupatorju in domačim izdajalcem. Iz skupin, ki so nastajale v posameznih območjih, je bila sprva ustanovljena 4. četa 1. bataljona Notranjskega odreda. Ko pa je četa štela več kot 100 borcev, je bil iz nje ustanovljen 4. bataljon Notranjskega odreda. Tudi ta se je kaj kmalu zaradi svoje številčnosti preoblikoval v večjo enoto, odred. Sprva se je imenoval Polhograjski odred, kasneje pa so ga na željo borcev in poveljstva odreda preimenovali v Dolomitski odred. Novo ime je bolj ustrezalo glede na dejstvo, da je odred deloval od Ljubljane do bivše jugo-slovanske-italijanske meje in meje med italijanskimi in nemškimi okupatorji, torej na širšem področju Polhograj-skih Dolomitov, sestavljali pa so ga zlasti Dolomita. Odred je bil ustanovljen prav v najtežjih dneh za naša NOG in zaveznike, ko je divjala velika italijanska roška ofenziva na naše prvo slovensko osvobojeno ozemlje. V njej je sodelovalo 82.000 do zob oboroženih vojakov. Nemški vojaški stroj s 6 milijoni vojakov na vzhodni fronti tedaj še ni bil skrhan in zaustavljen in Nemci so v Afriki še nadalje prodirali proti Aleksandriji. Danes; po 40-letih, prav zagotovo lahko trdimo, da je bila ustanovitev Dolomitskega odreda postavljena v najodločilnejše in najusodnejše prelomno obdobje narodnoosvobodilne vstaje na Slovenskem in v celotni Jugoslaviji. Za ustanovitev prvih slovenskih brigad in odredov, med katerimi je bil tudi Dolomitski, se je vodstvo NOG lahko odločilo in ga je uresničilo, ker je program osvobodilne fronte združeval prebivalstvo v vsesplošni odpor proti okupatorju, zaradi njegove visoke patriotične zavesti, enotnosti in hrepenenja po svobodi. Ti pogoji so bili izpolnjeni tudi v Polhograjskih Dolomitih. V prvih borbenih vrstah je stala predvsem delavska in kmečka mladina, ki je nosila glavno breme oborožene borbe. Posebnost in pomembnost Dolomitskega odreda se kaže zlasti v izredno težkih okoliščinah, v katerih je deloval, in v izredno pomembnih bojnih nalogah, ki jih je uspešno izvajal. Najpomembnejše obdobje je od ustanovitve odreda do odhoda osrednjega vodstva NOG Slovenije iz Dolomitov na Rog spomladi 1943. Ob ustanovitvi je tedaj sorazmerno maloštevilni odred zavaroval prehod II. grupe odredov na Gorenjsko čez močno zavarovano razmejitveno črto med italijanskimi in nemškimi okupatorji, kmalu pa je nadzoroval večji del svojega operativnega območja. S tem je bilo ustvarjeno majhno osvobojeno ozemlje, ki Je omogočilo nastanitev in delovanje osrednjega vodstva NOB Slovenije, kar je bilo za tiste razmere izrednega pomena (vodenje vse večje vstaje v predelu Primorske, Gorenjske, Notranjske, štajerske, iz Dolomitov pa so bile možne zveze na vse strani, zlasti z Ljubljano). Dolomitski odred pa je bil sposoben tudi braniti osvo- bojeno ozemlje. Kronika odreda pove, da je v navedenem obdobju petkrat obranil osvobojeno ozemlje oziroma območje Ključa in da je pretrpel samo dva neuspeha, in sicer v Belški grapi in v Bezenici marca 1943. Zaradi izjemno težkih vojaško-političnih okoliščin je bil Dolomitski odred aprila 1943 ukinjen, borci pa so bili porazdeljeni v enote Tomšičeve in Sercerjeve brigade. Z odhodom odrednih enot je v Dolomitih ostaio do kapitulacije fašistične Italije ie manjše število partizanov in političnih delavcev, kar je izkoristila reakcija za ustanavljanje belo-gardističnih postojank. Septembra 1943 je bil Dolomitski odred ponovno ustanovljen. Množičen odhod v partizane je omogočil oblikovanje številčno zelo močne enote, saj je imel v svoji sestavi 600 borcev. Vanj je bil vključen tudi ves Logaški bataljon. Dolomiti so bili zopet skoraj v celoti osvobojeni, razen maloštevilnih belogardističnih in nemških postojank v večjih krajih. Po odredbi operativnega štaba za zahodno Slovenijo z dne 17. oktobra 1943 je bil Dolomitski odred ponovno ukinjen, borci pa so bili porazdeljeni v enote Triglavske divizije NOV in POS. Ko je bil 23. januarja 1944 odred tretjič ustanovljen, so bile razmere v Dolomitih že tako težavne, da je lahko akcije na tem področju izvajal le občasno, največ pa se je zadrževal na območju sedanjih občin Idrija in Postojna. Tudi odred v tretji sestavi je bil zelo aktiven, saj je izvedel mnogoštevilne zelo uspešne bojne akcije, tesno pa je sodeloval tudi z ostalimi enotami NOV in POS in je veliko prispeval k osvoboditvi Dolomitov in vse naše domovine. Prebivaloi Dolomitov so ponosni na svoj odred. Ponosni so na svojo borbo za svobodo, ponosni so na žrtve, ki so jih dali. V štiriletnem boju so imeli 97 prvoborcev— nosilcev partizanske spomenice 1941 in 14 narodnih herojev. Utrpeli so 994 žrtev okupatorja, od teh jih je padlo v boju 526, ubitih je bilo 137 talcev, v taboriščih jih je umrlo 129 in v zaporih 114. Požganih je bilo 476 domov in gospodarskih poslopij. Še živeči borci Dolomitskega odreda, združeni v Skupnost borcev, se ob 40-letnici s ponosom oziramo na prehojeno pot. Naše misli so ob tem osredotočene na izročila narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, ki niso pomembne le za čas, v katerem živimo, ampak pomenijo kažipot za prihodnost vseh-bodočih pokolenj. Naše misli zato prežema zvestoba revolucionarnim tradicijam, ki jih moramo razvijati in ustvarjalno uresničevati tudi v bodoče. Naše misli so pri mladi generaciji katere vrstniki so pred 40 leti nosili glavno breme oborožene borbe. Nova generacija bo nadaljevala našo pot in iz naših rok vedno bolj prevzemala odgovornost za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe. Še vedno pa se čutimo dolžni povedati svoje bogate izkušnje, dolžni smo razlagati resnico o naši borbi in njena izročila, dolžni smo z osebnim zgledom poosebljati moralne in etične vrednote revolucije in še zlasti lik našega borca. Mladina bo tako še lažje dojela, da ohranjanje revolucionarnih tradicij ne pomeni samo obujanje spominov, temveč predvsem razvijanje tovarištva, medsebojne pomoči in spoštovanja, iskrenosti, odgovornosti, ljubezni do domovine in še marsičesa lepega, kar je krasilo tudi borce Dolomitskega odreda pred 40 leti. Le tako bomo laže premagovali težave, ki so neizogibne spremljevalke borbe za boljši jutri. FRANC DOLENC Pionirji po poteh XV. divizije Letos smo se tudi pionirji borovniške šole u težili pohoda Po poteh XV. divizije. Predstav smo Šercerjevo brigado. V ponedeljek, 31. maja 1982, smo se pohot zbrali ob 9. uri zjutraj pred šolo. Tukaj nam je tov šica dala še zadnja navodila pred odhodom. I? smo tudi komandanta svoje brigade, nato pa i odrinili na pot. Vodila sta nas Franc Merlak in Fi Pelko. Najprej smo se ustavili v Kraljevi dolini, kjer i prižgali svečke v spomin padlim na tem kraju. Tov! Merlak nas je seznanjal z dogodki iz časov NOB so se odvijali na teh področjih. Šli smo mimo Prist -in Lošč, vzpenjali smo se po težki in strmi tako ime £> vani »katrabantarski poti«. To je pot, kjer so vči tovarili blago v Trst in nazaj. Zelo smo se prepotl upehali, preden smo prišli na vrh. Pot do petega st pa je bila bolj položna. Ustavili smo se tudi v Ko2 škem logu, kjer šmo si ogledali mesto, na katerer stalo taborišče Sercerjeve brigade. Pot smo nada vali proti Padežu. Tam smo obiskali Sebojni laz, I nam je Tone Debevec opisal pomembnejše bitki so se odvijale v teh krajih, in nam pokazal okoli hribe. Ker je zelo lep razgled, smo videli tudi Cerl ško jezero. Na Padežu smo predali pohodne rekvizite ceri škim pionirjem. Naš komandant je v dnevniku op pot, ki smo jo prehodili, in jo tudi zarisal na zemljevi Za tem je bil tudi krajši kulturni program, kjer smo stopili učenci naše šole. Po mitingu, ki so se ga udeležili tudi vaščani, t se polni lepih vtisov odpravili domov. ROMANA GRDI Zverinski napad Konoc julija 1942. se je II. bataljon Dolomitskega odreda razmestil na Vranjih pečinah. Ker pa je pred tem imel nekaj borb, ki so pustile za sabo nekaj ranjencev, je bilo očitno, da se ranjenci ne bi mogli bojevati z bataljonom, zato je bilo odločeno, da se poišče nekje na Podpe-sku primeren skrivni prostor, kjer naj bi postavili začasno previjalisče oziroma bataljonsko ambulanto. Tu naj bi ranjenci okrevali in si opomogli. Tako je bil v gozdičku v neki grapi med Krovčevo in Nago-detovo hišo določen prostor, kjer je bila iz šolorskega krila postavljena nadstrešnica, ograjena s smrekovimi vejami. V njej je bilo prostora za približno pet bolnikov. Štirinajstega avgusta se nas je v njej v resnici zdravilo pet. Najtežji ranjenec med nami je bil, Franc Rupnik-Lovec, ranjen skozi nogo. Našli smo ga težke ranjenega v nekem jarku, kjer so se iz njegove rane že valili debeli, mastni črvi. Sam pa nisem bil ranjen, pač pa sem ime! v gležnju zvinjeno nogo in sem bil pri tej ambulanti kot nekak nabavni nekaj več kot en teden. Poleg tega pa sem, ker sem bil delno po kreten, pomagal domačim pri spravilu poljščin, ker so bile na kmetiji same ženske. Za nas je skrbela mlada bolničarka Mici Hvalic, doma nekje iz Dravetj, pogumna partizanka, kar je tudi dokazala s svojim dejanjem, ko je bilo treba braniti ranjence. Spominjam se, da je nosila fantovsko frizuro, pri sebi pa je Imela mali revolver kalibra 6,35, ki je izgledal bolj kot igračka. Hrano za ranjence so kuhali pri Krovčevlh, saj je bila ta hiša najbližja ambulanti Usodnega dne, so belogardisti in Italijani nenadoma, verjetno po izdajstvu, prišli z več strani na Podpesek in najprej zažgali Nagodetovo doma&jo, njene prebivalce pa zaprli. Potem so rinili naprej in prišli tudi do naše ambulante Bolničarka Mici je zgrabila svojo pištolico, ki jo je vedno imela pri sebi, in streljala proti njim toliko iasa. da so se bolni in ranjeni umaknili. Ko pa se ji je približal in jo hotel zagrabiti italijanski oficir, ga je smrtno zadela. Vojaki, ki so zagledali mrtvega svojega komandama, so ustrelili tudi njo. Tako se je borila do zadnjega. Da je rešila ostale tovariše, je žrtvovala svoje mlado življenje. . Po tem zločinu so napadalci pridrveli do Krovčeve hiše. Požgali so hišo in kozolec, gospodinjo Lojzko pa so mučili in pretepali med zasliševanjem. Držala se je junaško in ker kljub strahovitemu mučenju ni ničesar izdala, so jo pokončali s puškinimi kopiti, nakar so jo vrgli v betonski sod iz zasuli s pepelom. Mi iz ambulante smo se vsi srečno rešili, pravočasno smo se umaknili in poskrili ob grapi. Sam sem se zavlekel pod neko Micka Hvalic pred odhoi partizane skalo, se pokril z mahom in vejaf seboj pa postavil smrečico. O tej tragediji je bataljon obvrt' begla Krovčeva Mici, ki se je še t1 sno izmuznila ter se tako rešila 12' Ijev belogardistov in Italijanov. T1 dek je izredno prizadel vse bore« na, žalovali smo za hrabro bolnic* požgani domačiji pa sta bili potf jeve naši najboljši zaveznici v M* Kljub temu, da so belogardisti vi je naš bataljon na Vranjih pečinah upali v napad. Svoje junaštvo so s tem, da so se znesli nad rtoma* n»onci. " JOŽE SIMSlč I Po temeljitih pripravah posadka tanka že obvlada svoje vozilo in lahko premaga tudi vodno oviro do 5 metrov globine NA ENEM OD POLIGONOV ZA VAJE TANKOVSKIH ENOT Stanki po dnu reke Posadka tanka vadi v posebno urejenih prostorih za podvodno vožnjo s tankom Tankovske enote JLA bi v primeru vojne izvrševale težke operacije, ki bi bile seveda v sklopu celotnega si- Po dobrem »vetru in mirnem morju« tank uspešno »izplu-je« na drugI breg. stema splošnega ljudskega odpora. Zaradi svoje gibljivosti in strelne moči, bi razbijale napadalčeve enote in ustvarjale take pogoje, da bi ostale enote laže Izvedle svoje naloge. Zato imajo naši tankisti zelo zahtevne vaje z najsodobnejšim orožjem in s tanki, da bi svoje delo do popolnosti dobro opravili. Ena od njihovih veščin je tudi premagovanje vodnih ovir. Na enem od specializiranih poligonov za take vaje smo naleteli na tankiste tovarišev Mendeka in Mladenoviča. Z njim', smo preživeli nekaj dni in na kraju samem doživeli težavnost in odgovornost njihovih vaj. x Toda, pojdimo pc vrsti.... Takoj ko pridejo tankisti v ta prav posebej opremljeni vojni center, jih najprej temeljito pregledajo. V posebno baro-komort jim zmerijo tudi vzdržljivost na pritisk. Sledi preizkušanje z izolacijsko masko za dihanje v vodi. Vojak se uči pravilno dihati in sa prilagaja razmeram, kakršne ki v tanku. Enota potapljačev stalno bedi nad »svojimi tovariši« Najprej potekajo vaje na suhem, potem pa v bazenu na različnih globinah. Vse to je treba narediti pred »operacijo trenažer«. Hidrotrenažer je verna kopija tanka. Narejen je tako, da se lahko tankisti znajdejo v vsaki situaciji, do katere bi moglo priti pri gibanju tanka pod vodo — od hitrega vdora vode do pravočasnega in nenevarnega zapuščanja tanka, ko je pod vodo. Globina vode je lahko pri tem celo pet metrov. Ko je končana vaja na suhem, kot jo tukaj imenujejo, pride faza »opuštanja«. Na posebej za to urejenih stezali testirajo ljudi pa tudi stroje. Najprej potekajo vaje v plitvinah, potem v globinah, da bi se tako zbrisali še zadnji znaki treme, če je seveda sploh bila. Istočasno vadi posebna skupina za reševanje, prav tako po .svojem programu. Dobro utečena skupina starešine Mileta Jurića že leta skrbi za varnost svojih kolegov. Sestava te skupine se menja, med njimi so tudi rezervisti, ki na svoji vaji izpolnjujejo naloge potapljača. Po deset in deset urah vaj in osvajanja novega znanja pride trenutek, ki ostane vsakemu tenkistu v neizbrisnem spominu — premagovanje vodne prepreke s tankom. Posadka dobijo naloge. Zube ležimo si imena: mladi vodnik Darro Jelinič, vojak Predrag Mar-ković, desetar Rade Krstic, vojaki Vladimir Galovič in Srečko Tošič, rtebojša Elez, razvodnik Mladen Bašič, vojaka Rama Sajramija, Pod vodo tankisti vadijo s specialno opremo in lahko \ pod gladino kar precej čase Mirko llišević, desetar Vitomir Bule. razvodnik Branislav Jačevič, vojaki Rade llić, Ivan Strmek, Mladen Tomas, Mirsad Džanič. »Orel ena,... Orel dve..., Orel tri .. vkliuči motorje,« se sliši komanda. »Orel ena. . poženi, naravnost naprej, malo desno, kar naravnost, prihajaš na obalo, odpri žaluzije!« Prva posadka brez težav pride čez prepreko. Prihaja druga, tretja in tako po vrsti. Na licih mladih ljudi v sivozeieni uniformi lahko razberemo zadovoljstvo. Napor večdnevnega bivanja v tem centru je bogato nagrajen. Nova generacija mladih tanki-stov je pridobita še eno spretnost, ki bi ji v vojni nevarnosti še kako koristila. . Wmmm Specialno vocrilo s posadko js vedno pripravijo, na pomoč. Lutkarska sezona uspešna Naokoli je šolsko leto, zaključila se je gledališka sezona in prav tako tudi lutkarska. Vendar, ko smo se vrhniški lutkarji po zadnji predstavi v tej sezoni razhajali, smo si rekli: brali bomo in razmišljali in ko se jeseni dobimo, bomo—nekateri bolj nekateri manj spočiti—prinesli s sabo nove ideje za novo, boljšo lutkovno sezono. Da, upamo in trudili se bomo, da bo boljša. Saj čisto mirne duše lahko priznamo, da smo to leto naredili premalo. Dobre pol ure dolga lutkovna igrica je nastajala vse od oktobra do maja, ko smo premiera nekako izsilili. Zakaj je tako? Smo res vsi tako obremenjeni s študijem in delom, ali pa smo premalo pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas za to dejavnost in s tem za otroke, naše največje bogastvo? Najbolj pa nas gotovo bremeni pomanjkljivo, preskromno poznavanje lutkarstva. Mnogo seminarjev je širom Slovenije, ki se jih ne udeležujemo, ker so predolgi — za teden dni odstotnosti z dela in od doma se je težko odločiti. Druga oblika izobraževanja—skupinski ogledi lutkovnih predstav—pa je naša šibka točka in prav tu bi morali jeseni začeti. Ogled dobre ali slabše, profesionalne ali amaterske, lutkovne predstave, pogovor z izvajalci, izmenjava izkušenj in spoznanj bi bila za vse nas še kako koristna šolal Nad vrhniškim lutkarstvom pa visi še en oblak, ki ga bo težko razpihniti, to je majhno število lutkarjev. Svojega kroga nikakor ne moremo razširiti. O tem, zakaj ni zanimanja za lutkovno dejavnost, smo že veliko razpravljali. Omenjali smo nekakšen »ponos«, ki odraslim brani »igrati se«. Še eno dokaj bridko dejstvo pa je, da na osnovni šoli na Vrhniki o lutkovni dejavnosti ni slišati. Lutkovna dejavnost je živa v osnovni šoli Borovnica in v še dokaj mladi osnovni šoli Log-Dragomer. Zakaj je pa ni na osnovni šoli Ivana Cankarja? Ali niso zainteresirani učenci ali učitelji? In če ni interesa med učitelji, ali se ne bi dalo poiskati zunanjih sodelavcev, vsaj za pomoč? Lutkovna vzgoja v osnovni šoli bi prav gotovo mlade pritegnila k tej dejavnosti tudi v malo zrelejših letih. In ko o vsem tem razmišljam, nikakor ne morem mimo kulturnih dnevov Bistra 82, na katerih se je Kranjčan Cveto Sever predstavil z lutkovno igrico Svetlane Makarovič »Potepuh«, za katera lahko povemo tole: vse, .kar se je na odru dogajalo, je delal sam, brez kakršnekoli pomoči—rezultat trdne volje in poznavanja otrokove domišljije. Cveto Sever nam je pokazal, koliko lahko naredi en sam človek, dovolj trden v svojem hotenju. Kljub dolgotrajnemu nastajanju naše lutkovne predstave z naslovom Zajčkova hišica pa si upam trditi, da je košček tega hotenja tudi v nas, saj smo skupaj s premiera v dobrem mesecu nastopili kar šestkrat. Dvakrat na Vrhniki v Domu JLA, v osnovni šoli v Logatcu, v OŠ v Borovnici in Log-Dragomer ter v vzgojno varstvenem zavodu v Cerknici, kjer so nas povabili, da jeseni gostujemo še v ostalih enotah v okolici Cerknice. Povsod so nas lepo sprejeli, otroci pa so nas nagradili z živim sodelovanjem pri predstavi, mi pa smo otroke povabili, da si po predstavi lutke ogledajo od blizu. Za marsikaterega otroka je bolj zanimivo kot sama igrica tisto, česar iz dvorane ne morejo videti. Ta neposreden stik z otroki med predstavo in po njej pa nam daje moč, da nam tudi hud naliv in dež, ki nas je spremil na skoraj vsa gostovanja, ne more izprati volje za nadaljnje delo. Lutke želimo približati slehernemu otroku, zato bomo z veseljem obiskali vse krajevne skupnosti na Vrhniki in tudi zunaj občine, če bodo to želeli. To pa je obenem naš jesenski program, ki ga bomo dopolnili s študijem nove lutkovne predstave. MIRJAM SUHADOLNiK Likovna kolonija V petek in soboto je bila na Vrhniki prva pionirska likovna kolonija v naši občini. Nosila je ime po našem rojaku, velikem slikarju, Jožefu Petkovšku. K nam so prišli predstavniki drugih šol, med njimi tudi iz pobratene šole v Gonarsu. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Odšli smo v večnamenski prostor, kjer smo imeli malico in kratko kulturno prireditev. Nato smo odšli po deske in liste. S to-varišico smo se odpravili poiskat motive. Vsak je povedal svojo željo in tako smo se razvrstili po celem mestu. Najprej smo na liste napravili skico, nato pa smo začeli risati z določeno tehniko. Izbirali smo lahko med tempera barvami in tušem. Ravno ko sem začela barvati, je pričel padati dež. Hitro smo si morali poiskati streho, drugače so se kaplje poznale tudi na risbi. Dež nas je še večkrat presenetil. Verjetno je bilo zanimivo pogledati, kam vse smo se poskrili pred dežjem. Tovarišica pa je vseskozi hodila naokrog in nas obiskovala. Le tako nam je lahko primerno svetovala. Do šeste ure popoldne smo oddali vse svoje izdelke. V soboto pa smo se zbrali na zgornjem hodniku starega dela šole. Tu so bili razstavljeni vsi naši izdelki. Tov. ravnatelj je to razstavo otvoril. Nato so nam podelili priznanja. Razstava je bila na ogled še vse popoldne. Tako se je končala Petkovškova kolonija. Upam, da bo v naši občini še več takih prijateljskih srečanj, na katerih se bomo spominjali naših velikih mož. Poleg tega pa lahko navežemo mnogo prijateljskih vezi. SAŠA UMEK Lutkovna predstava Lepega popoldneva v maju sem sklenila obiskati lutkovno predstavo, ki jo je pripravila vrhniška skupina lutkarjev z mentorico Mirjam Suha-dolnik. Malo pred 17. uro sem odšla v Dom JLA, kjer se je predstava že pričenjala. Prvi se je na odru pokazal zajček, siv kakor kamenje. Ves vesel je sklenil, da si bo zgradil hišico, kajti povsod je bilo polno snega in ga je zelo zeblo. V gozdu je našel žogico in kladivo ter hitra začel sestavljati Razstava Vinka Turka-Vanje v Razstavnem salonu IUV Vinko Turk — avtoportret V počastitev kongresov in 40-letnice Dolomitskega odreda sta Občinska konferenca ZKS in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika pripravili razstavo likovnih del slikarja —- partizana Vinka Turka. Navzoče je pozdravila tajnica ZKO Vrhnika. Ru-javčeva je predstavila partizana Turka takole: Turkova pot je biia Rratka, 26 let je imel, ko je umrl, vendar ustvarjalna in prepričljiva. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil Turk obetajoč in talentiran likovnik že tedaj Osemnajst let star je končal kiparski in resbarski oddelek moške obrtne šole pri srednji tehnični šoli v Ljubljani, obenem pa seje tudi tri leta učil slikarstva pri prof. Francetu Kralju. »V partizane,« je zapisal, »sem odšel prostovoljno z bratom Elkom julija 1942 in vstopil v Dolomitski odred. V tem odredu sem bil do zadnje ofenzive leta 1943.« V tem času je Turk, poleg drugega, prispeval ilustracije za edino številko odredovega glasila »Dolomitska zvezda«, ki so jo izdali v redakciji Karla Grabeljška-Gabra, sodelovali pa so Vinko Turk, Franc Dremelj-Aco in Franc Vrega-Mile. Nato se je Turkovo partizansko delovanje nadaljevalo v Sercerjevi brigadi, kjer je deloval v skupini likovnikov, ki se je zbirala ob akademskem slikarju Doretu Klemenčiču-Maju. V brigadi je bil do julija 1943, nato pa je zaradi močnih ozeblin moral v bolnico. Ko se je le za silo pozdravil, gaje Glavni štab poslal v »Belokranjsko tehniko« kot risarja, kjer je bil do decembra 1943. Ker mu je poškodovana noga povzročala velike težave, je moral na zdravljenje, vendar je tudi v tem času aktivno deloval na kulturnem področju: uspešno je opravil »dramski kurz« v Črnomlju in kot funkcionar opravljal kulturno — propagandno delo v bolnici. Na prvem sklepnem nastopu 1. odredovega tečaja v Črnomlju aprila 1944 je sodeloval z vlogo župana v uprizoritvi Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski«. Po tečaju je ostal pri SNG v Črnomlju in sodeloval pri uprizoritvah večih dramskih del, slavnostnih akademijah, proslavah in prireditvah. Avgusta 1944 je s slikarjem Dragom Vidmarjem, sekretarjem SNG, odšel na bazo 13-23 nad Bilpo, kjer je skupaj z bratoma slikarjema Dragom in Nandetom Vidmarjem slikal in pomagal pri organizaciji mitingov v bazi in okoliških hrvaških vaseh, kjer so bili begunci s Kozare. Oktobra 1944 je Božidar Jakac, tedaj referent za upodabljajočo umetnost pri oddelku za umetnost in ljudsko prosveto, predlagal reorganizacijo grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS v črmošnjicah in kot člana predlagal tudi Vinka Turka. Tako se je Turk vrni! v osvobojeno Ljubljano s člani grafičnega ateljeja. Nato je bil v propagandni komisiji celjskega okrožja, zatem pa se je zaposlil pri Radiu Ljubljana kot pevec komornega zbora. Tisti, ki ste slikarja poznali, veste, da je bil tudi dober baritonist. »Vendar prišla je nujna odločitev,« kot je tudi sam zapisal, »ali ostanem pevec ali se vrnem k slikarstvu ..." Odločil se je za slikarstvo in uspešno opravil izpit na novo ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Od njegovega medvojnega opusa je ohranjen portret Ivana Divjaka, osnutki za opremo slovenske začetnice Vinka Mdderndorferja in številne ilustracije za partizanski tisk; del slik njegovega ustvarjanja med vojno je tudi na današnji razstavi, s katera bi se radi oddolžili talentiranemu mlademu umetniku, predvsem pa opozorili na njegovo umetniško delo, ki takole zbrano daje možnosti za strokovno obdelavo in prepričljivo govori o plodnem ustvarjanju slikarja Vinka Turka-Vanje. Na otvoritvi se je zbralo več kot 50 ljudi, med obiskovalci je bil tudi France Popit. Kulturni program je pripravil Dejan Mesec, ki je navdušil z izvedbo na dlatonični harmoniki. šesti bistriški kulturni dnevi j l striški kulturni dnevi so se iztekli | l^i'mi kulturna sezona 1981—82. | svetovnemu nogometnemu ; j>nstvu je bil obisk takle: 88 obi-j palcev povprečno na predstavo, pradek ; ^uPaj pa približno 1000 obiskoval-! r*v. To i ni slab Obisk, žeieii pa bi, da j J~" boljši? Preko delovnih organiza-j jI Posebno večjih kot sta IUV in 'prs ~ Vrhnika, je bil odziv vse l^ajhen, tako da kar ni rncgoče | j8 JJ*- da je najmanj potreb tam, kjer IJajveč ljudi zaposlenih. | Jogram je, kot že rečeno, obse-J JI dogodkov, ki so vsak po svoje nnesli k prijetnemu počutju obi- skovalcev, ki so prišli v bistriški am-bient. S sporedom je prijetno presenetil Pihalni orkester ZKO Vrhnika, ki je s svojim programom pokazal na-Lepe zborovske večere so pripravili pevci MPZ Liko — Verd, ŽPZ Sinja gorita, MePZ Dragomer in DPD .-Svoboda • Borovnica: moški pevski zbor dektiškt oktet in tamburaši. Od glasbenih dogodkov je zopet lepo uspe* koncert Godalnega kvarteta RTV Ljubljana; gost tega večera je bil tudi karikaturist Božo Božin, ki je risa! poslušalce in ob koncu koncerta pripravil tudi razstavo risb. Lutkovno predstavo si je ogledalo okoli 150 otrok, gledališko pa približno petdeset. Resda je bila predstava komorna (2 igralca) in ni imela komedijantskega značaja, vendar ni bila tako slaba, da bi dogodkom in mislim na odru ne mogli slediti z zanimanjem, prej bi rekli obratno! Drugačnih misli pa so biii mladi gledališki ljubitelji, ki so na polovici predstave, kot na povelje, izpraznili svoje sedeže in odšli v noč... Vsekakor so pozabili, kako je bilo, ko so bili sami na gledaliških deskah! Ljubitelji folklore so si lahko ogledali slovenske plese, ki sta jih zaplesali FS Ligojna in FS Bistra, pleše in pesmi iz Hercegovine pa so v naslednjem večeru prikazali plesalci in pevci iz pobratenega mesta Čapljine. Bistriška kulturne srečanja smo zaključili z literarno-glasbenim večerom. V tem času je potekala 4. likovna kolonija; udeleženci kolonije so bili: Amitn Zemann, Cuber, Curk in Boži-nov. V galeriji »Doma« je bila v tem času likovna razstava udeležencev lanske likovne kolonije. Ob zaključku 6. kulturnih srečanj v Bistri se zahvaljujem vsem, ki so pomagali posamezne večere pripraviti, TMS in sodelavcem v Bistri, pokrovitelju DO LIKO — Vrhnika in ne nazadnje tistim, ki so pomagali pri organizaciji, čeprav smo jih prosili za pomoč v zadnjem trenutku. M. R. svoj novi domek. Nagajala pa mu je lisica, ki se mu je vedno bolj približevala. Bila je zelo zvita. Bratrancu volku je hotela odvzeti šal, katerega ji je posodil. Pretvarjala se je, da jo boli grlo, a jo je volk spregledal. Ker je bila lena in se ji ni dalo sezidati svoje hišice, je sklenila, da jo odvzame pridnemu zajčku. To se ji je tudi posrečilo. Potem pa, ko je bila v hišici, je ni mogel nihče več iztezati ven. Prvi je poskušal jež, a mu ni uspelo. Nato volk, ki še zmeraj ni pozabil, kako ga je hotel prelisičiti, a tudi njemu ni uspelo. Nazadnje je poskušal še medved. Lisico je prosil, naj ga spusti v hišico, da bi se malo ogrel. Ona pa ga je samo zapodila. Zato so sklenili, da jo spravijo ven z zvijačo. Začeli so kikirikati. Ker je bila lačna in je mislila, da je zunaj petelin, je prišla hitro ven. Takrat pa sta jo zgrabila volk in medved. Odpeljala sta jo na rob gozda in jo zapodila. Tako se je lahko zajček spet mirno grel v svoji hišici. Predstava mi je bila zelo všeč, saj so se nastopajoči zelo potrudili, da smo se gledalci prijetno zabavali in si želimo še mnogo takih igric. LIDIJA RAVBAR Koncert Tretjega junija je bil v Cankarjevem domu na Vrhniki koncert Godbe milice iz Ljubljane. Koncert je bil na visoki kakovostni ravni, zato ni bilo prav, da so dela Griega, Mous-sorgskvga, Lancena, Štrucla Ni drugih izzvenela v skoraj prazno dvorano. Poslušalcev je bilo zelo malo, morda celo manj kot nastopajočih, zato se mi je zastavilo vprašanje, kaj je z Vrhničani. So biii premalo obveščeni o koncertu ali pa je v njih zamrlo vsako zanimanje za lepoto, kulturo in — v tem primeru — glasbo? Mnenje mnogih je, da je na Vrhniki premalo prireditev, tako zabavnih kot tudi kulturnih, kar pa ni res. Prireditve so, le pozanimati se je treba, kje in kdaj so. Je to pretežko? še vedno pa ostaja vprašanje, čemu je bil obisk tako majhen. Vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti vsak Vrhničan. Veljalo bi premisliti tudi o tem. VESNA N?f Zadnlk ~ y£**ednik ZKO ob otvoritvi iih dni V Imenu pokrovlte!^ Lika je otvoril srečanja Tomo Bratič Dekliški pevski zbor iz Borovnica sa ja prvič predstavil v Bistri - *«sar trt« km&mM pihalnega orkestra je ^Movef program Bojan Adamič < • • Prvič ae nam je predstavila tudi folklorni« skupina iz Capijine NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA IJTERATURA Aktu-tina idejnopolitična vprašanja in aktivnost ZKJ Arslanagič, A.: Na rukometnom golu Asimov, I.: Život v. svemiru Bojović, S.: Rvanje Clarke, A. C: Misterije svijeta Cunliffe, B.: Rimljani Dizanje tegova Dolar, M.: Struktura fašističnega gospostva ĐonJcvie V.: Soja* Doživljajmo. ustvarjajmo, nastopajmo! Enciklopedija vrtnih rastlin Hribernik-Svartm, R.: Partizanski Ključ Jurman, B.: Človek in delo Košičck, M.: Spolnost skozi stoletja Kramar, J.: Marezige Kropivnik, R.: Promet v družbenoekonomskem,razvoju Likar, P.: Postal bom gradbenik Mačke Malovrh, M.: Sodobna organizacija izobraževanja ob delu Odkrivajmo, doživljajmo! Ormai, L.: Savremeni stoni tenis Piricovtč-Kocbck, !.: Izgradnja sodobnega Maribora Pretnar, B.: Industrijska lastnina v ekonomskih odnosih s tujino Rupnik, A.: V znamenju »D« Samoupravni splošni akti V Sancin V.: Aktinidija Silič ..Nemec, N.: Javni spomeniki na Primorskem 1945—78 Smole, J.: Sodobni tokovi v delavskem gibanju Stupica, J.: Šah skozi stoletja Šetinc, F.: Demokratični centralizem' v ZK Šober, M.: Slovensko okno v svet Teptna, A,: Kratek pregled nemške slovnice Valentinčič, J.: Nenehno izobraževanje Vogla.-, M.: Mah kino Voss, A.: Pečenje na žaro in fiambiranjc Zbirka predpisov o graditvi objektov Združenu delo Zindović-Vukadinović, G.: Grafoskop v vzgojno-izobra-ževalnem procesu ZK Slovenije v akciji: ne le pojasnjevati, temveč spreminjati 1 LEPOSLOVJE Prevodi: Blokh, A.: Svetovljani Brodeur, P.: Kaskader Ćolaković, R.: Pripoved o neki generaciji III. Han Sovin: Moj dom ima dvoje vrat James, H.: Obrat vijaka Katalonska lirika XX. stol. Mćrimee, P. Colomba Musse'i, A. de: Lorenzaccio Osla jahaš, osla iščeš Sabato, E.: Grobovi in junaki Teternikov, F. K.: Mali zloduh V slov. J.: Destovnik-Kajuh, K. Markacije Ingolič, A.: Obračun , Lokar, D.: Burja pred tišino Svitanja Zupančič, V.: Majolka pisana V sfcrv. J.: Aralcia, L: Put bez sna Džumhur, Z. Hodoljublja Giono. }.: Momak u modrom Fischer, M. L.: Očima ljubavi Fischer, M. L.: Sva ljubav svijeta Fischer, M. L.: Kad srce govori Fischer, M. L.: Ljubav mog života Fischer, M. L.: Rodilište Fischer, M. L.: Stranputice ljubavi Oraic, D.: Urlik Amerike Rhys, J.: Putovanje u mraku Waugh, E.: Voljeni pokojnik Novak, M.: Sova v pižami Vandot, J.: Kekec in botra Pehta Naši športniki so ob obisku Gonarsa odnesli venec k kostnici Vsa moštva so prejela spominske pokale. Tudi košarkarji so domov prinesli lep pokal Srečanje s športniki Gonarsa Delegacija vrhniške občine, v kateri so bili predstavniki družbeno-polltičnlh organizacij in delovnih organizacij in športniki našo občine Je pobratenemu Gonarsu vrnila obisk. Delegacijo vrhniške občine, ki Jo Je vodil podpredsednik Izvršnega sveta ing. Peter Petkovšek, Je sprejel predsednik mesta Joan Ottavlo. Po pozdravnih besedah sta delegaciji položili venca na spominskem pokopališču v Gonarsu. Srečanje delegacij se je nadaljevalo s športnimi srečanji nogometašev, košarkarjev, atletov, športnih ribičev in kolesarjev. V pogovoru med predstavniki obeh mest so med drugim poudarili, da želijo s takimi srečanji še utrditi prijateljstvo med prebivalci obeh mest in da bi tudi bodoče generacije negovale tradicije svojih predhodnikov. Vrhnika in Gonars sta lahko primer dobrega sodelovanja, ki ima prav gotovo tudi precejšen pomen za celotne odnose med dvema sosednima državama. NOGOMET — MLADINCI: GONARS — USNJAR 1:2 (0:1) Mladinci Usnjarja in Gonarsa so igrali dvakrat po trideset minut. Že v samem začetku tekme so domačini povedli, čeprav so imeli Vrhnlčani terensko premoč V 2ačetku drugega dela tekme je Markelj, najboljši posameznik srečanja, dosegel zmago za svoje moštvo z dvema lepima zadetkoma. STRELCI: 1:0 Pež (8), 1:1 Markelj (33), 1:2 Markelj (38). GONARS: Miliaraconda, Doze, Zelli, Pež, Dorani, Piv, Peiz, Caisalli, Joan, Tavars, Tabora, (Tribos, Durigotto, Biondini) USNJAR: Japelj, A Ogrin, Gerbec, Todič, Markelj, Ogrin, Dobrovoljc, Čamernik, Stamatovič, Vrbančič. NOGOMET — SENIORJI: GONARS — USNJAR 1:1 (0:1) Mestni stadion v Gonarsu. Okoli 1500 gledalcev. Sodnik Pettovello (Gonars). STRELCI: 0:1 Lopatic (22), 1:1 O. Masolini '55). GONARS: Daniells, Vallan, Toretti, Sattolo, Marteloci, Cudin, Vicedonini, Dambrozio, Zorzini, F. Masolini, O. Masolini (Sabot, Saulini, Schuerc). USNJAR: Novak, Gole, Dojčinović, Strlekar, Pavlović, M. Gerbec, Martinović, Zdralić, B. Gerbec, Čuden, Lopatic (Horvat, Džinić, Antončič, Prvinšek, Trček, Butko). To je bilo izredno zanimivo srečanje med dvema enakovrednima moštvoma. Usnjarje bil nekoliko boljši v sredini terena, zato pa so domačini imeli zelo dobri krili Vicedonija in O. Masolinija, ki sta se izkazala v hitrih protinapadih. Rezultat tekme je realen, čeprav nobeno od moštev ni izkoristilo nekaj izrednih priložnosti za zadetek. Košarka — seniorji: GONARS — VRHNIKA 89:82 (49:41) Športna dvorana v Gonarsu. Okoli 500 gledalcev. Sodnik: Dalmolin (Udine). GONARS: Dose 8, Pettovelo 24, Del Trate, Panavisini 21, Palero 8, Toso 14, Moretti 6, Pez, Aonola 8. VRHNIKA: Petkovšek, Fefer 14, Turšič, Nikolavčič 22, Kukec 11, Brlogar, Nagode 20, Bole 14, Dobrovoljc, Ogrin. Košarkarji Vrhnike so se upirali domačinom z mlado ekipo, v kateri so bili tudi mladinci. Razen tega jim niso ustrezale tudi table, ki niso bile iz pleksistekla, tako da so imeli težave pri metu na koš. Domačini so bili bolj izkušeni, svojo prednost so znali dobro izkoristiti. Vrhničani so v začetku drugega dela dohiteli domačine, a niso imeli dovolj moči, da bi spremenili rezultat v svojo korist. < Atletika Mladi atleti z Vrhnike so bili boljši od domačinov v vseh disciplinah. Res da so domačini nastopili z nekaj mlajšimi atleti, tako da so bili glede na Vrhničane pravzaprav hendikepirani. V teku po ulicah Gonarsa so prva mesta med pionirkami osvojile Kovačeva, Rožnikova in N. Kunstelj, v kategoriji pionirjev pa je bila razlika še izrazitejša. Vseh prvih šest mest so zasedli Vrhničani: Miha Rijavec, Marko Rijavec, Slabe, Paet-kovšek, Osredkar, Ogrin. Od pomembnejših rezultatov naj omenimo skok v višino za pionirke. Mlada Anka Mikulan je preskočila 161 cm, kar je rezultat, ki je pomemben tudi v republišek merilu. Polona Majer pa je v daljino skočila 446 cm. M. ARSIĆ Prijateljske vezi med nogometaši so že trdne. Njihova srečanja so vedno iskrena, zato jim bo ta fotografija prijeten spomin. __3 KONČALO SE JE TEKMOVANJE V OBČINSKI NOGOMETNI LIGI J2G< Dragomer je prvi zmagovale^ Ko je bilo odigrano 14. kolo vrhniške nogometne lige, Je končano tekmovanje za naziv najboljšega nogometnega moštva v naši občini. Prvo mesto Je zasedlo moštvo Dragomerja z 20 točkami, kar Je točka več od drugouvrščene Stare Vrhnike. Stara Vrhnika Je zmagovalec Jesenskega dela turnirja in Je bila najresnejši kandidat za prvo mesto. Dragomerčani so imeli najmočnejšo obrambo In so doživeli tudi najmanj porazov — tri. Vrstni red ostalih moštev je realen, razen uvrstitve Borovničanov. Po kvaliteti so ti nogometaši v samem vrhu, a so zaradi spleta nesrečnih okoliščin in določenih subjektivnih težav doživeli kar sedem porazov. Razveseljivo je dejstvo, da bo to tekmovanje precej prispevalo k razvoju nogometa v vrhniški občini. Prva velika pridobitev je prav gotovo Občinska nogometna zveza Vrhnike, operativno telo, ki želi popularizirati nogomet, organizira tekmovanja in predstavlja nogometna moštva republiškega pomena. Do sedaj je to telo dobro delova- Zmagovalec občinske nogometne lige moštvo Dragomera lo, če ne upoštevamo nekaj spodrsljajev zaradi neizkušenosti. Gotovo tudi Zveza nogometnih sodnikov in Zveza nogomet- nih trenerjev vrhniške magata Občinski nogometni Rezultati: 14. kolo: Borovnica — Dragomer 4:4, Podlipa — Liko 4:2 (3:1), IUV - Stara Vrhnika 2:2 (1:1), Usn ar — Fenolit 4:3 (1:1). Tablica: 1. Dragomer 14 9 2 3 45:26 20 2. Stara Vrhnika 14 9 1 4 50:36 19 3. Usnjar 14 9 0 5 48:42 18 ' 4. Fenolit 14 9 0 5 35:32 18 5. IUV 14 5 4 5 41:36 14 6. Borovnica 14 5 2 7 32:31 12 7. Podlipa 14 3 1 10 44:61 7 8. Liko 14. 2 0 12 33:66 4 , 'lig r. občine mnogo r _ metni zvezi (Of^ie V vrhniški nogometni ligi nastopajo' ">! Pe moštva delovnih kolektivov in kraje*» mili skupnosti, kar daje novo dimenzijo Previc zvoju telesne kulture v naši občini, tlost Kaj naj rečemo za konec? Prvo leto' 5^ 2 lovanja Občinske nogometne lige je % ^ določene smernice, ki pa jih je tret3^6qa 1. dopolniti in najti rešitve, ki bodo pr«1 \*qb. napredek. B Gotovo je, da je piramidni sistem rX"e'P ben. Ravno nogometni potencial i*, činske nogometne lige je lahko mno* baza, iz katere bi črpali kadre, tako metaše kot strokovnjake in sodnike< Vrhnika ima dolgoletno nogometno dicijo in nogometna igra naj še vtis ostane športna disciplina v pahljači »I tov s statusom, ki ji pripada. MOMIR Al KOŠARKARSKA TEKMA ZA NOTRANJSKI POKAL SR SLOVENIJE Borovnica : Postojna 90:93 (44:51) DVORANA OSNOVNE SOLE: Gledalcev 150 SODNIKA: Kokalj (Piran), Novak (Koper) BOROVNICA: Šuštar 12, Sivka 32, Zalar3, Modrijan 13. Kovačič 6, Martinčič 14 POSTOJNA: S. Peternost 26, Likon4, Premru 7, D. Pater-nost 5, D. Bajec 26, Sesorec 25 V zanimivem srečanju so se oslabljeni domačini dobro ubijajo \ rali drugouvrščeni ekipi II. SKL-zahod. Proti koncu tekme s% ^ si izkušenejši gostje priborili minimalno prednost injo ob''H(jnj . žali do konca. Pri domačinih velja pohvaliti Sivka in Šuštarju,. l< pri gostih pa sta bila boljša od ostalih S. Paternost in Sesorf i 8 vc F. MODRUA^iO rn v $ši in Tri m plavanje v juliju ZTK.0 Vrhnika organizira v mesecu juliju TRIM plavalne akcije. Akcije bodo vsako sredo v mesecu juliju, s pričetkom ob 18. uri v vrhniškem bazenu. Prva akcija bo v sredo, 7. julija 1982. Plavalne norme so sledeče: — za starost do 25 let — 400 m — za starost od 25 — 35 let — 300 m — za starost nad 35 let — 200 m Časovnih omejitev ni. Kdor bo želel, da se mu izmeri čas, bo zanj ob bazenu časom eri lec. Ta akcija je vključena v TRIM akcijo, ki poteka celo leto, zato ne pozabite prinesti s seboj TRIM knjižic. Udeležite se plavanja v čim večjem številu! ZTKO Vrhnika ŠAHOVSKE VESTI Hitropotezni turnir Na hitropoteznem turnirju za mesec maj je sodelovalo 12 šahistov. Prvo mesto je osvojil Miladin Gavrić z 10 točkami, drugi je bil Matjaž Justin z 8,5 točkami, tretji Leon Gostiša, 8 točk, četrti Boris Hadalin 7,5 itd. V juniju pa je na turnirju sodelovalo 10 šahistov. Zmagal je Matjaž Justin z.8 točkami pred Šolnom in Kobalom s 6,5 točke in Mlinarjem, ki je osvojil 6 točk. Po šestih turnirjih za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika za leto 1982 vodi Miladin Gavric s 47,5 točkami pred Matjažem Justinom, 44 točk, tretji je Janez Bolha, ki ima 37 točk, četrti je Boris Hadalin, 34 točk, peti Leon Gostiša, 32,5 šesti Alojz Šoln, 32, sedmi Saša Čaćić, 26,5 točke, osma Zdenka Trček, 26 točk, itd. Občinsko prvenstvo Ob občinskem prazniku sta šahovsko društvo Vrhnika in Šahovski klub Dragomer pripravila tretje ekipno hitropotezno prvenstvo v fahu. Igrali so v Domu JLA. Moštvo Vrhnike je ponovilo lanskoletni uspeh, saj so osvojili 1 mesto s 13 osvojenimi točkami pred Dragomerčani, ki so imeli 7 točk in OŠ Ivana Cankarja, 4 točke. Mladinska olimpijada Na turnirju v okviru mladinske športne olimpiade je sodelovalo 9 ekip z več kot 40 šahisti. Najboljši so bili mladinci OŠ Ivana Cankarja. Tabela: 1. OŠ Ivan Cankar I, 25 točk, 2. VP 5312 Vrhnika, 23,5 točk, 3. OŠ Ivan Cankar II, 20,5 točk, 4. ŠD Dren 17 točk, 5. OO ZSMS Blatna Brezovica, 17 točk, 6. OŠ Borovnica, 12,5 točk, 7. 00 ZSMS Zaplana, 12,5 točk, 8. 00 ZSMS Igrad, 10.5 točk, 9. OO ZSMS Iskra Antene, 6,5 točR. Pionirsko prvenstvo Slovenije Na 20. Pionirskem prvenstvu Slovenije za posameznike v Ilirski Bistrici aprila letos so naši pionirji dosegli naslednje rezultate: Starejše pionirke: 6. Mojca Jeraj, 8. Jelka Sadar. Starejši pionirji: 6. Peter Kobal, 17. Matjaž Jereb. Državno prvenstvo Na moštvenem pionirskem prvenstvu Jugoslavije za letošnje leto, ki je bilo v Puli od 19. do 22 . maja, naši pionirji niso ponovili lanskoletnega uspeha, ko so ob koncu turnirja osvojili drugo mesto. Lahko pa rečemo, da je tudi osvojitev petega mesta uspeh, saj je odšla na državno prvenstvo povsem nova ekipa. Rezultati: Ivan Cankar Vrhnika — M. Mijanov Titograd, 2:2, Ivan Cankar Vrhnika—M. Kaminski Bitola, 2,5:1,5, Ivan Cankar Vrhnika— E. Duraku Prizren 1:3, Ivan Cankar Vrhnika — Bratstvo jedinstvo Borovo, 1,5:2,5, Ivan Cankar Vrhnika — D. Obradovič Omoljica, 2,5:1,5, Ivan Cankar Vrhnika — B. Lozič Travnik, 1:3, Ivan Cankar Vrhnika — B. Radičević Beograd, 1:3. Vrsti red: 1. B. Radičevič Beograd, 25 točk, 2. B. Lolič Travnik, 19 točk, 3. E. Duraku Prizren, 14,5, 4. B. jedinstvo Borovo 14, 5. Ivan Cankar Vrhnika, 11,5,6. D. Obradovič Omoljica, 10,5, 7. K. Kaminski Bitola 10, 8. M. Miljanov Titograd, 7,5 točk. MILADIN STANKOVIĆ Kolesarska dirka na Vrhniki Kolesarska sekcija ŠD Partizan Vrhnika je izvedla 17. 6. 82 medklubske kolesarske dirke na progi Vrhnika—Horjul—Vrzdene in obratno. Čeprav je bil delovni, dan in deževno vreme, je na dirkah star-talo več kot 80 tekmovalcev, med njimi tudi 2 ženski. REZULTATI: Pionirji: 1. Grega Golob, Rog, 2. Franci Škrl, Grosuplje 3 Roman Bernk, Rog. Mlajši mladinci: 1 Aleš Pogan, Sava, 2. Jože Zupančič, Astra, 3. Zoran Ogrenovič, Astra. Starejši mladinci: 1. Darko Tunič, Sava, 2. Sandi Papež, N. mesto, 3. Matjaž Zovnik, Sava. Člani R 1. Janez Udovič, Štucin, 2. Ivan Rojaelj, Štucin, 3. Jože Dolžan, Rog-Franek. Veterani 36—45 let: 1. Jože Hofuer, Rog-Franek, 2. Milan Fre-lik, Štucin, 3. Brane Dežman, Rog-Franek. Veterani 46—55 let: 1. Tone Fornezi, Rog-Franek, 2. Zvone Omerzel, Grosuplje, 3. Marjan Gale, Rog-Franek Veterani nad 56 let: 1. Milan Zirovnik, Rog-Franek. Ženske: 1. Aleksandra Jermič, Rog-Franek, 2. Mateja Bolha Grosuplje. Ekipno: 1. Rog-Franek, 2. Sava, 3. Astra. POPIT LENART Balinarji spet uspešni Meseca junija je bilo v Horjulu tekmovanje balinarjev četvork (ekip s 4-člani) za prvenstvo Notranjske. Tekmovanja se je udeležilo 9 najboljših ekip s tega področja ki so bile razdeijene v 3 skupine. Naši balinarji so najprej izločili ekipo iz Logatca, nato pa v težki borbi še četvorko Idrije. V finale so se uvrstili tekmovalci Vrhnike, Rakeka in Horjula. V borbi za prvo mesto so se pomerili med seboj kjer je slavila zmago ekipa Rakeka, ki je premagala oba nasprotnika. Vrhničani pa so z dobro igro ugnali borbene Horjulce in zasedli 2 mesto. Osvojili so lep pokal. Na tem tekmovanju so Vrhniko zastopali: Janez Krvina Franc Petavs, Alojz Jereb. Ciril Grom in Ivan Caf uta. V teku meseca junija pa poteka, na igriščih društva upokojencev Vrhnika balinarsko tekmovanje posameznikov za prvenstvo Vrhnike. Prijavljenih je bilo 32 tekmovalcev. Od teh jih je 28 že izpadlo. V finale so se uvrstili sledeči. Janez Krvina, Pero Bogdanovič, Alojz Jereb in Ignac Letonja, ki bodo v medsebojnih igrah določili prvaka Vrhnike. Zanimanje občanov za to tekmovanje je bilo izredno. Ob kozarčku dobre kaplice iz biffeja društva upokojencev so obkrožili balinarska igrišča in burno bodrili tekmovalce. KAREL ŠTIRN Usnjar: Olimpija 1:10 (1:4) Vrhničani Imajo redko priložnost, da v svoji sredini vidijo kakšno kvalitetno ekipo zveznega merila. Po gostovanju nogometašev Železničarja iz Sarajeva je imel " Usnjar v gosteh edinega slovenskega nogometnega prvoligaša, moštvo Olimpije. Več kot tisoč gledalcem so se gostje oddolžili z zelo dobro igro in z visoko zmago. Posebno dobro so igrali »rezervisti«, kar je prav gotovo dobro za prvoligaša iz Ljubljane. Domači nogometaši so plačali davek svoji neizkušenosti. Dvakrat so tudi zadeli vratnico in imeli nekaj zrelih priližnosti za zadetek. Mirno lahko trdimo, da je gostovanje Olimpije na Vrhniki še nadaljnja spodbuda za razvoj nogometne iare v naši občini in tudi v širši regiji. USNJAR: Pečan, Gole, Dojčinović, M. G.?rbec, Pavlović, Paprica, Lopatic, Vujić, B. Gerbec, Majer, Čudon (Novak, Prvinšek, Antončič, Butko). OLIMPIJA: Magič, Vukmirović, Perduv, Terčić, Elzner, Huda-rin, Domadenik, Prelogar, Rožič, Martinović, Katanec (Matović, Voljč, Zupančič, Bengez, Hristovski, Šišić, Fricelj). Strelci: Prelogar 4 (3, 8, 52, 54 min.), Martinović 3(13, 76, 78), Perduvo 1 (28), Bengez 1 (58), Hristovski 1 (83) za Olimpijo, Paprica 1 (15—11 m) za Usnjar. ' Sodil je Iskrenović z Vrhnike. M. Arsić Košarkarski turnir na Logu V nedeljo 23. S. 19B2 Je ŠD Partizan l og v sodelovanju z ZTKO organiziralo košarkaški turnir, ki se ga Je udeležilo 8 ekip. Igrali smo po turnlrskem sistemu. V1. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Drenov grič: Brezovica 24:38, Log A : Log B 18:21, JAMA : Blatna Brezovica 18:31, Zaplana : Dragomer 16:24. V polfinalu pa so se med seboj pomerili: Brezovica : Log B 66:71, Blatna Brezovica : Dragomer 27:30. Za 3 oz. 4 mesto sta se pomerili ekipi Log B in Blatne Brezovice. Zmagala je ekipa Log B, z rezultatom 64:52. Tako je mlajša ekipa Loga osvojila 3 mesto. V finalu sta se za 1. mesto pomerili ekipi Brezovice In Dragomerja. Zmagala je ekipa Brezovice z rezultatom 29:19 in osvojila 1 mesto ter prehodni pokal Za najboljšega strelca je bil proglašen Uroš Lenaršlč, ki je dosegel na 3 tekmah 48 košev. Najmlajši igrsiec na turnirju pa je bil član ekipe Log B, Ivan Pirnat. Prehodni pokal, leseni kipec košarkarja, i-? daroval samostojr.i kipar z Loga — Zdravko Strajnar. Boris Čičmirko Turnir v Blatni Brezovici ŠD Blatna Brezovica in ZTKO Vrhnika sta 28. in 29. maja organizirala tradicionalni turnir krajevnih skupnosti v košarki. Sodelovalo je 6 do 8 prijavljenih ekip. V petek, 28. maja, so bila predtek-movanja, v soboto, 29. maja, pa finalni boji Tokrat je bila v odsotnosti Borovnice najboljša Blatna Brezovica, ŠD Blatna Brezovica pa je pokazalo, da ni dobro samo v košarki, temveč tudi v organizaciji. Treba je dati vse priznanje domačinom za odlično organizacijo! KONČNI VRSTNI RED: 1. Blatna Brezovica, 2. Vrhnika, 3 Dragomer-Lukovica, 4. Drenov grič, 5. Log, 6. Zaplana ZTKO Tečaj bnna za vaditelj^ plavanja na Vrhniki Na ZTKO Vrhnika bo koncem aw)ar v organizirala tečaj za vaditelje s pn-republiškega ranga. J^Sobn Ker ta kader potrebujemo P| vsem za šolo v naraV':J^__ bimo vse tiste, ki so zaintw*i v naslednjih letih delati kot j. > plavanja, da se udeležijo tečaji U|p Prednost imajo vsi (isti, ki so? 6 ™ laH v šoli v naravi, pa tega na*" niso pridobili. J Prijave sprejema ZTKO vtfj Tržaška 9, ali po telefonu 75' (tov. Šef ran) do 10. 8. 1982-. Točen datum začetka tečaj« vsi prijavljeni sprejeli pravočas"! Tečaj financira ZTKO Vrhnjimi "eto HI ki Tudi trimski tej* na Logu postaj^-množičen Popoldne 23.5.1982 smo izved1' kaško akcijo, ki se jo je udeležilo mL čev in tekačic v 6 kategorijah. Tek» ganizirala športno drutvo Part'*J ZTKO Vrhnika. Največja udeležoaIH kategoriji pionirjev in članov do 1 , mlajših. j »rhm Rezultati: Pionirji (1. 1967 in Jj) 'n raj Prvo mesto sta si delila na 1500ijj: V u8|1 progi z rezultatom 7,36 minut. Osta'y ^ bili uvršieni po naslednjem VJJ h i. redu: 3. Tomaž Seliškar 7,45 rn^ „ "»< Jure Mesec 8,15 minut, 5. Rafko «n, 8,38 minut. J ,2*9' Pionirke (1.1967 in mlajše). Prvoj ,! si je pritekla Natalija Rožnik z rez" 1 8,02 minute. Na drugo mesto pa soJJ stila Mateja Remškar s časom 8,3» i Mladinci: Na progi, dolgi 3000 ^ luj " uvrščen en sam mladinec, Jož9 * , j 1 'j rezultatom 14,09 minute. w! h**' Člani A (do 1952 in mlajši). P'09»\j "a*i dolga .4 km. 1. Miran Stanovnici J* Si minut, 2. Zvone Sandi Priškovei Žitko, 19,00 minut, 20,04 minut. Uvrstilo se je 8 tekmovalcev. , Člani B (1951—1942): Prvi in e<>" disciplini je bil uvrščen Janez Sršez j tatom 17,56 minut. Člani C (1941 in starejši): Zrr* Štefan Kovač s časom 14,15 minu'' pa je bil Blaž Geč s časom f9-^J g0» Članice B (1951-1942) — vet* i >-aji Na progi, dolgi 3000 m je bila edin«' ^ ui- ai Osredkar, 18.06^ <« let c, 18.17 minut, 4„ J i . linut, 5. Sandi K* I usrnei %nc J- 1 £0raj' *Bpen *%a< ?|e (c C|aln0 teOJA IN PREVENTIVA V CESTNEM PROMETU varno — varčno Sloveniji je bilo v letu 1981 na na delo in z dela domov ter na j^tem mestu okrog 48.000 ne-1 Iv katerih je izgubilo življenje 88 Imenujemo jih nesreče pri delu jfj I Povečamo veliko pozornosti, "Jaka taka nesreča pomeni večjo " ijšo tragedijo za delovno or-ijo, posameznika, družino in 10 našo družbo. Da bi se ;*!*[J$alo število teh nesreč, vla-1 p veliko napora, saj izdelujemo |varne in zato tudi dražje stroje, "ostne naprave in vsaka delovna ^izacija ima zaposlenega de-ki se ukvarja z varstvom pri J-In če nam varnostni inženir PSe potrebno opremo za varno •j i oziroma nam ne dovoli oprav-"evamih del, se nam zdi popol-a ^a razumljivo, saj gre za naše atfal Pa je z varnostjo na cesti? Če aj«' miličnik ustavi, ker smo vozili **avidno in smo spravljali v ne-Lj ^>st sebe in ostale udeležence, \ j1* za njega vse kaj drugega kot * "lisli. Je res nekaj čisto razum-ia in vsakdanjega, da je bilo v J981 na slovenskih cestah 6499 ]f Vjatnih nesreč, v katerih je izgu-\ pijenje 565 ljudi in je bilo 2818 * 1'in nekaj čez 57.000 lažje ra-lt J ljudi? Iz preprostega računa 3 J0, da je bilo v lanskem letu na 0 SMobrih šestkrat več mrtvih kot >i! Plovnem mestu. Vendar je v panjem življenju nekaj čisto ra-5Ve9a. ce inšpektor dela zaradi J ?°sti prepove delo na nevarnem 1 rhem mestu, mi pa se vsak dan j '"io po slabih cestah v tehnično "''njkljivih vozilih in je za nekatere, .'tekaj nezaslišanega, če jih za-s "avarne vožnje ustavi miličnik. ^Poletnem času smo, v času do-9 in izletov. Prijeten in lep del j la pred nami, vendar tudi zelo p9n čas na cesti. Veliko je pro-}' Posebno tujcev, ki ne poznajo . j?8r na naših cestah, živce nam iMJo vročina in dolge počasne ko-*T' Ne pozabimo, da se nam pri 3ul*" tam okrog 60 stopinj C, koli-včasih v avtomobilu, že malo Jjjjjjg) možgani, da so refleksi poča-in da včasih od utrujenosti že zaznavamo dogajanje okrog Marsikdo zaradi prometne ne-konča dopust že-na poti. Poj-ha pot spočiti in v kolikor toliko {jjjem vozilu za večjo varnost pa ^imo sledečih načel, ki veliko 'Vajo k varni vožnji: Kot domačini veliko bolje poz-prometne razmere, gostoto 'te'a in stanje cest, zato izbi-? Poti, ki so včasih malo daljše, ter veliko manj prometne; •Pri vožnji upoštevajmo svoje ^bnosti in sposobnosti svojega L 'II vozila, upoštevajmo svoje znanje, utrujenost, bolezni, razburljive dogodke, morda celo nekaj alkohola in ne iščimo meje svoje zmogljivosti, kajti ko jo dosežemo, je že nesreča. Isto bi lahko rekli za vozilo, saj jih kar preveč stoji ob robu ceste; — Svojo vožnjo prilagodimo hi- 1 trosti ostalih vozil in ne delajmo kolone za seboj. Zakon celo zahteva; če z vožnjo oviramo druge, da se umaknemo in spustimo ostala vozila mimo; — Velikokrat pozabimo, zakaj imamo luči na vozilu. Eden od namenov je, da označimo svoje vozilo in smo v vseh razmerah vidni za ostale udeležence, drugi pa, da si pri zmanjšani vidljivosti osvetlimo vozišče; — Marsikomu se zdi razumljivo, da na določenem mestu zavije z vozišča ali da prehiteva, pozablja pa, da drugi udeleženci tega ne vidijo. Zato naj velja, da vsako svojo namero pri spremembi smeri vožnje oziroma hitrosti tudi nakažemo z ustreznim smerokazom oziroma zavorno lučjo. Zelo nevarno je, če nakažemo zavijanje v levo smer, zavijemo pa v drugo; — Vedeti moramo, kje so in kaj delajo ostali udeleženci v prometu. Zato je potrebno gledati tudi levo in desno ter z vzvratnim ogledalom tudi nazaj; — če dobro opazujemo ostale udeležence okrog sebe, lahko tudi predvidimo nevarnosti in pravočasno ustrezno ukrepamo In s tem preprečimo marsikatero nesrečo; — Varnostna razdalja. Mislim, da je odveč poudarjati, koliko naletov v kolonah je ravno zaradi prekratkih medsebojnih razdalj med vozili in ker zaradi vročine in enolične vožnje otopijo naše misli, tudi refleksi niso več dobri; — Ne zapletajmo drugih v naše namere, če ne vozimo v skladu z varnostjo na cesti, potem ne vodimo v nevarnost še drugih; — Bodimo strpni do napak drugih. Je že res, da smo »vsi najboljši vozniki«, ki nikoli ne naredimo nobenega prekrška in nikoli ne oviramo in ogrožamo drugih udeležencev. Vseeno pa mislimo na to, da so na cesti tudi drugi, ki niso tako spretni kot mi, da je med njimi veliko tujcev, ki ne poznajo ceste in razmer na njej in da je med njimi tudi veliko takih, ki so ravno stopili med voznike. Upoštevajmo tudi to in ne reagirajmo na vsako napako drugih s hupanjem, z dviganjem prsta na čelo ali celo z grožnjo s pestjo. Bodimo dobrohotni do napak drugih z veselo mislijo, da so vsi celi in zdravi. Srečno vožnjo in vesele počitnice! Kazimir Metljak fij^gitstroj servis ^rvis pisarniških strojev Molek Adolf Pionirska 7, Vrhnika (tel. 752-604) Takoj zaposlim serviserja pisarniških strojev Pogoji: — elektrotehnik (šibki tok) — ali RTV mehanik — ali precizni mehanik — odslužen vojaški rok Intereseneti oglasite se na gornji naslov. Na osnovi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, štev. 3/81), 58. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu SRS in 10. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 6. NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Natečajna vsota je 1.800.000 din. Sredstva se namenjajo za nakup, gradnjo ali prenovo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Pravico do posojila imajo delavci, zaposleni pri občanih, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo dejavnost (zasebniki) in ki združujejo 2,744 % BOD v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika za namene vzajemnosti. Delavci lahko pridobijo posojilo, če: — imajo sklenjeno pogodbo o namenskem stanovanjskem varčevanju, — niso sami ali njihovi družinski člani lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, — niso sami ali njihovi družinski člani lastniki počitniške hiše, ki presega 50 kv.m površine, — predložijo predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinvesti-torsko pogodbo, — predložijo gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del, — predložijo potrdila p skupnih dohodkih gospodinjstva, — predložijo izjavo o skupnih, doslej pridobljenih posojilih. Višina posojila, ki ga delavec lahko prodobi iz združenih sredstev, je odvisna od višine dohodka na družinskega člana in znaša: Če znaša skupni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom Znaša posojilo delavcev v SRS v preteklem letu: največ do: do 50 % - 10 % od 51%—75% 25% •od 76%.—100% 20% od 101%—120% 15% nad 120% H)% Vsota vseh posojil ne sme presegati: — 60 % predračunske vrednosti stanovanjske hiše v individualni gradnji, — 75 "/r predračunske vrednosti stenovanjske hiše v zadružni gradnji, — 80% predračunske vrednosti etažnega stanovanja. Pri izračunu višine možnega posojila se upošteva največ 90 kv. m površine in 20.000 din/kv. m. Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delavci, ki: — imajo nižje dohodek na družinskega člana, — imajo hišo zgrajeno do višje gradbene faze, — živijo v težjih zdravstvenih razmerah, — še niso pridobili posojila iz sredstev vzajemnosti, — sprostijo družbeno stanovanje. Posojilo se odobrava za največ 19 let po 4 , potrdilo o vpisu v šolo, POKLIC logar rudarski delavec kalupar-livar ključavničar varilec rezalec brusilec galvanizer klepar IV. IV. II. IV. IV. III. IV. industrijski klepar s monter ogrevalnih naprav monter klimatskih naprav, vodovodni instalater konstrukcijski ključavničar mehanik železniških vozil elektromonter zidar tesar železokrivec izolator strojnik gradbene mehanizacije soboslikar pleskar pečar strojni stavec usnjarji usnjarski konfekcionar mesar pek slaščičar gasilec voznik tovornjaka kuhar natakar gozdarski tehnik rudarski tehnik rudarski nadzornik geodetski tehnik gradbeni delovodja tekstilno kemijski tehnik inž. elektrotehnike gradbeni inženir organizator programer razredni učitelj predmetni učitelj matemat., fiz. predmetni učitelj glasbe predmetni učitelj tehnične vzgoje predmetni učitelj gospodinjstva predmetni učitelj telesne vzgoje dipl. inženir kmetijstva IV. dipl. strojni inženir VII. IV. dipl. inženir fizike VII. \ IV. dipl. inženir elektrotehnike VII. IV. dipl. gradbeni inženir VII. IV. dipl. geodetski inženir VII. IV. dipl. inženir računalništva VII. II. dipl. inženir meteorologije VII. IV. dipl. inženir fizike VII. IV. dipl. inženir matematike VII. III., IV IV. IV. IV. IV. IV. IV. IV. , v. , IV. IV. IV. IV. IV. ; iv. IV. IV. v. v. v. v. v. v. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VJL SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V SRS STOPNJA POKLIC ZAHTEVNOSTI kmetijec rudarji metalurgi oblikovalci in obdelovalci kovin monterji (stavbni monterji, monterji hladilnih naprav, monterji TT linij) električarji elektromonterji zidarji tesarji železokrivci izolaterji pleskarji steklarji mizarji živilski delavci rudarski tehnik metalurški inženirji strojni inženirji elektroinženirji predmet, učitelj matemat., fizike predmet, učitelj tehnične vzgoje varnostni inženirji predmetni učitelj glasbe dipl. kmetijski inženirji dipl. rudarski inženirji dipl. metalurški inženirji dipl. inženirkemijsketehnologije III., III III IV. , IV. , IV. ., IV , IV. , IV. , IV. , IV. , IV. , IV. , IV. , IV. , IV. , IV. III. v. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VI. VII. VII. VII. VII. r Nedovoljene (črne) gradnje in možnost legalizacije Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je leta 1980 imenoval komisijo za ugotavljanje možnosti legalizacije nedovoljenih gradenj. Komisijo so imenovali na pobudo Republiškega sekretariata za urbanizem oziroma Republiškega komiteja za urejanje prostora in varstva okolja. Naloge komisije je bila ščitenje kmetijskih zemljišč, stanovanjsko gospodarstvo, varstvo kulturne In naravne dediščine. V komisijo naj bi bil vključeni tudi: sanitarni inšpektor, predstavnik pooblaščene organizacije za izdelavo urbanistične dokumentacije, predstavnik krajevne skupnosti, v kateri je nedovoljena gradnja, gozdarski Inšpektor in predstavnik OK SZDL. Komisija je ne glede na odnos gradnje do veljavne urbanistične dokumentacije odločala po prosti presoji ob upoštevanju varovanih območij, rezervatov, bližine obstoječe pozidave in zadevajočih materialnih predpisov. Tako je bilo legaliziranih vrsta gradnj, ki po oceni komisije niso posegale v širše družbene interese, čeprav so bile zunaj mej zazidljivosti, potrjenih z odlokom o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 3/76). Dejstvo je, da pomeni komisija za ugotavljanje možnosti legalizacije nedovoljenih gradenj, zadnji »filter« črnograditeljev in tako v določenih primerih priložnost uveljavitve lokacije, ki je po redni poti ne bi dosegli. Od Republiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja smo zahtevali razlago pristojnosti komisije za ugotavljanje možnosti legalizacije nedovoljenih gradenj. Komisije imajo vlogo posvetovalnega telesa, upravni organ pa samostojno odloča o nedovoljeni gradnji v skladu u veljavno urbanistično zakonodajo. Ugotoviti je treba, da imajo vse nedovoljene gradnje vzaključeni tretji fazi značaj zamujenega upravnega postopka urbanistične inšpekcije. Veljaven predpis namreč daje inšpekciji možnost, da odredi odstranitev objekta in vzpostavitev v prejšnje stanje, če gradbena dela niso dosegla zaključene tretje faze. V posameznih primerih pa celo odstranitev objekta v zaključeni tretji fazi (varovana območja). Predpis celo določa, da pritožba zoper odločbo o odstranitvi oz. zoper sklep o izvršbi ne zadrži izvršbe. Razumljivo je, da urbanistični inšpektor ne more preverjati vseh pričetih gradenj v občini in ugotavljati fazo pridobivanja dokumentacije. Nadzor nad približno 150 pričetimi gradnjami v letu (s potrjeno dokumentacijo) in vsemi nelegaliziranimi posegi v prostor je pretiran zalogaj za 24 ur na teden, kolikor jih je urbanističnemu inšpektorju odmerjeno za delo na območju občine Vrhnika. Krajevne skupnosti in ostali dejavniki, ki imajo možnost sprotnega nadzora na terenu (gozdarji, lovci) pa solidarnostno s črnograditelji, pričetih nedovoljenih gradenj ne prijavljajo. Krajevne skupnosti se skoraj brez izjeme postavljajo na stran črnograditelja in skušajo pospešiti legalizacijo, ko se črnograditelj zave, da brez ustrezne dokumentacije ne bo ne stanovanjskega posojila ne priključka na komunalne vode. Na podlagi povedanega in po besedah Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora sledi, daje komisija za ugotavljanje možnosti legalizacije posvetovalno telo izvršnega sveta, ki ocenjuje in vpliva le na odločanje o nedovoljenih gradnjah znotraj mej zazidljivosti, kjer se urbanistična dokumentacija izdeluje ali je izdelava takega dokumenta predvidena. O nedovoljenih gradnjah zunaj mej zazidljivosti, potrjenih z odlokom o prostorskih izhodiščih za izrabo površin občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 3/76) in gradnjah, ki so v nasprotju z veljavnim urbanističnim dokumentom, samostojno odloči upravni organ v skladu z veljavno zakonodajo. To pomeni, da je za vsako ugotovljeno nedoboljeno gradnjo zunaj mej zazidljivosti, oz. za gradnjo, ki je v nasprotju s programom urbanističnega dokumenta, lahko izdana le upravna odločba o odstranitvi objekta oz. če gradnja za daljši čas še ne ovira izvajanja sprejetega urbanističnega dokumenta, se odstranitev lahko za določen čas odloži. Črnograditelji torej ne morejo več računati na legalizacijo in bodo tembolj občutili breme posledic. Upati je le, da bo urbanistična inšepkcija dobila od neposrednih spremljevalcev dogajanj v prostoru, več pomoči, da bodo lahko nedovoljene gradnje, ustavljane že v začetni fazi. Komite za družbeno-ekonomski razvoj in družbeno planiranje občine Vrhnika 1300 tekmovalcev na »iskriadi« 18. Športne igre delavcev Iskre je organizirala ZTKO Vrhnika z delovno organizacijo Iskra-antene na Vrhniki in v Dragomerju. 1300 tekmovalcev Je bilo razdeljenih na 99 moških In 54 ženskih ekip, ki so prišle Iz delovnih organizacij Iz Ljubljane, Kranja, Semiča, Škofje Loke in Nove Gorice. Borili so se dva 'dni v devetih športnih disciplinah: nogometu, košarki, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, streljanju, balinanju, kegljanju In šahu. Svečana otvoritev se je začela s prinašanjem državne in Iskrine zastave, ki sta prileteli iz zraka. Darko Setin in Branko Hrast, državna reprezentanta v športnem padalstvu, sta doskočila na nogom igrišče, med udeležence. Udeležence in vse prisotne je pozi Ljuban Artič v imenu Iskrinega pošlo nega organa, v imenu SO Vrhnika pa predsednik Andrej Vidovič. Vsa tekmovanja so bila izredno f« ravno zato zanimiva. Nekatere posal nike poznamo seveda z zveznih tel vanj: Papič in Grgin (košarka), G0 (rokomet). Tekmovanja so bila finale dela* športnih iger organizacij združenega iz Iskre. Obenem je bila to lepa prilofl da se še enkrat srečajo in okrepijo P teljstvo, kar naj bo tudi motiv za še nejše poslovno sodelovanje. Tudi na Vrhniki bomo želi DRUGI RALLY »VETERAN 82« Najstarejši si je priboril prvo mesto Tehnični muzej Slovenije iz Bistre in trideset delovnih organizacij in Interesni^ skupnosti iz cele Slovenije je organiziralo drugi rally starih avtomobilov in motff ciklov pod naslovom »Veteran 82«. Tudi ta športna manifestacija, kije vzbud«|o | veliko zanimanja med ljubitelji starih avtomobilov in motociklov, je imela svoje Jporoi nake. V skupni uvrstitvi je bil prvi med avtomobilisti Italijan Paolo Gratton s Fc*| dom (1913.1), ki je bil najstarejši avto na tekmi. Najstarejši motorje vozil Ištvan Kasapati z Madžarske (Lavrin Klement, 1 in uspešno prišel na cilj s svojim veteranom. Najstarejši registrirani avto je bil BMVVMB 447-77 s 54 leti na plečih. LastniKF Mariborčan Damjan Kordigelj. M.' K akciji za kruh In sladkor, ki je tekla v lanskem letu so pristopili tudi kmetje — člani KZ Vrhnika. Ker je zaključek te akcije, torej žetev, pred nami, bi želeli v kratkem seznaniti vse občane Vrhnike, kako je akcija tekla. Hkrati seznanjamo tudi vse tiste kmete, ki so sejali pšenico in niso vključeni v strojno skupnost za kombajn, kakor tudi tiste kmete, ki se niso pogodbeno vezali o oddaji tržnih viškov, dobili pa so kvalitetno seme po regresirani ceni za Jesensko setev, o pogojih odkupa letošnje letine pšenice. Kot rečeno, se je tudi KZ Vrhnika vključila v akcijo za kruh in sladkor, tako da so kmetje na območju občine Vrhnika posejali približno 50 ha pšenice, čeprav naravni pogoji na našem območju za setev žit niso prav nič ugodni. KZ Vrhnika je v sodelovanju s pospeševalno službo od pomladi leta 1981 vodila akcijo za vključitev krušnih žit v njivski kolobar, kjer je koruza postala že mono- in sladkor, ki je stekla v letu 1981. Takrat je namreč vsaka občina oziroma kmetijska organizacija dobila zadolžitev, da na določenih površinah zaseje pšenico in pogodbeno veže odkup le-te. Poudarimo še enkrat, da naravni pogoji za setev pšenice na našem območju niso ravno primerni. Malo je kvalitetne zemlje, ki jo pšenica potrebuje za uspešno rast. Povedati je tudi treba, da so v Na sestanku strojne skupnosti za žito, ki je lastnik kombajna so bili sprejeti sledeči sklepi: — Cena delovne ure kombajna v sezoni 82 je 1.800 din. — Komisija v sestavi: Pavel Bradeško, dr. Janez Verbič, Franc Rus, Janez Susman, ing. Ivan Sivic, bo naredila natančnejši načrt žetve. — Zastavljeni načrt se bo strogo spoštoval, kombajn bo žel vse posevke (ne glede, ali je kmet član skupnosti ali ne), kjer bo možen pristop, oziroma kjer bodo dovozne poti z mostovi dovolj utrjene. —'Natančnejša navodila in načrt žetve bodo objavljeni v času pred žetvijo po zbiralnicah mleka. kultura in zaradi tega kljub izdatnemu gnojenju kmetje niso več dosegli odličnih ha pridelkov. V koruzi so se začeli štiriti pleveli, ki so jim kmetje kljub večjim dozam herbicidov težko kos. V mesecu marcu 1981 so kmetje ustanovili strojno skupnost za žito, v. katero je vključeno 20 kmetov (Albin Novak, Janez Žitko, Franc Rus, Peter Kozjek, Franc Hladnik, Franc Gregorka, Franc Kovač, Jože Ogrin, Elo Hladnik, Janez Drašler, dr. Janez Verbič, Pavle Bradeško, Jakob Mavsar, Marko Furlan, Anton Jelovšek, Janez Susman, Franc Košir, Anton Sedej in Marija Gutnik). Ti so ob pomoči sklada za intervencije v kmetijstvu pri SO Vrhnika, kreditom HKS kmetijstva in gozdarstva Vrhnika ter z lastno udeležbo nabavili žitni kombajn z adapterjem za žetev koruze. Tovarna ZMAJ nam kljub postavljenim rokom ni dobavila plačanega kombajna do žetve v lanskem letu. Konec avgusta smo kombajn le dobili. Dejstvo, da smo imeli kombajn, nam je omogočilo, da smo se lažje vključili v akcijo za kruh 70-letih kmetom vsi, od zadružnih organizacij do pospeševalnih služb, odsvetovali setev žit, usmeritev je bila v koruzo, ki je odlična krma za živino in daje na našem območju boljše pridelke in s tem kmetom večji dohodek. Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika —- ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. 72-letni Anton Ženko nam je poslal pesmico in pripisal: »Menim, da je pesmica zelo vzpodbudna zlasti za mlade, ker ponazarja kmečko življenje. Lahko je človek tudi na kmetiji srečen in vesel in nič mu ne manjka. Seveda, vse je odvisno od družinske ljubezni, humanosti in sloge. Mogoče bo prav ta pesmica obdržala mlade ljudi pri zemlji, ki jo vse zapušča.« Prijetno res je na deželi, kjer žlahtna trtica cveti kmetiču bi zaželeli, da mnogo grozdja obrodi. V planinco Primož spet potuje, s tujine on se vrnil je, o Urški zvesti premišljuje, al' ona že naproti gre. Veselo sta se rokovala, zazrla v sinje si oči, ljubezen zvesto si priznala vse do konca svojih dni. Starši bili so veseli, da srečno vrnil se je spet; le-to si željno so želeli, da postal bi njihov zet. Ko nageljni so zacveteli, v planinci godec je igral, k poroki vsi so pohiteli, Primož kmetic je postal. V planinci srečno so živeli nihče zvestobe ni skalil; kosili/ peli so in želi kos na smreki je žgolel. Lepo živeti je v družini kjer ljubezen, sloga se kali, tam vedno sveži so spomini na mladostne srečne dni. ■ ANTON ŽENKO, st. Tako kot si danes težko zamišljamo košnjo brez traktorja, si tudi žetev brez kombajna. Košnja gre h kraju, kmetje pa se že pripravljajo na žetev. Kmetje so nalogo sprejeli tako, da so pogodbeno posejali pšenico na 17,5 ha, skupaj pa že omenjenih 50 ha. V času pred setvijo je pospeševalna služba pripravila več pisnih navodil o kvalitetni agrotehniki za pšenico, pripravila predavanja in ob nabavi semena z vsakim posameznikom obdelala celotno agrotehniko od priprave zemlje, gnojenja, setve, zaščite itd... Strojna skupnost za žito je nabavila še sejalnico, druga sejalnica pa je bila kupljena s sredstvi sklada za intervencije v kmetijstvu pri SO Vrhnika. V glavnem je na njivah pšenica sledila koruzi, katero kmetje spravljajo z njiv do oktobra meseca, zato smo kljub vsej pripravljenosti na setev (strojna opremljenost, kvalitetno seme, mineralna gnojila) s strahom pričakovali jesensko vreme. Vendar, to pot je bila jesen dokaj ugodna, tako da so kmetje pšenico posejali v optimalnem času, to je v prvi polovici oktobra. Setev je zakasnila v prve dni novembra le na melioriranih površinah v Bevkah. Nato je nastopila zima, ki za posevke pšenice ni bila ugodna, vendar se je kasneje izkazalo, da je pšenica dobro prezimila. Ob zgodnjem dognojevanju z dušikom je spomladi uspešno nadaljevala rast. Vsi posevki so bili tretirani s herbicidi za zaščito pred pleveli in tudi plesnimi. Rezultati vsega tega dela so danes vidni na poljih, s katerih pričakujemo solidne pridelke. Kako pa bo s tržnimi viški pšenice in kakšni so pogoji odkupa? Pšenico bomo lahko kupovali na Vrhniki, Jelovškova 7. Kmetje bodo dobili vreče, oziroma pšenico, v primernih prikolicah jo bodo pripeljali na odkupno mesto, kjer bo tehtanje in kjer bodo vzeli vzorec za ugotovitev odstotka vlage. Odkupovala se bo vsa pšenica, ne glede na vsebnost vlage, le da se bo pri ceni upošteval vsak odstotek vlage nad 15 odstotkov vrednosti 0,1 din. Za oddano pšenico bodo kmetje dobili v zamenjavo kvalitetno koruzo za krmo živine (za 100 kg pšenice 100 kg koruze) ter 30 odstotkov od oddane pšenice v denarju (zamenjava pšenice — koruza 1,3:1)' Pri tem izračunu se bo upoštevala uradna cena pšenice. Vsak kmet, ki pšenico odda, je upravičen tudi do 15 odstotkov otrobov. Kmetje širom Slovenije ugotavljajo, da so pogoji odkupa oziroma zamenjave pšenice za koruzo ugodni, zato upamo, da bodo tudi kmetje na našem območju čim več pšenice oddali, v zameno zanjo pa dobili koruzo. Upajmo tudi, da bo vreme v času žetve ugodno in da bo kombajn požel čim več njiv, saj vemo, da so izgube pri ročnem spravilu pšenice precej velike, pa tudi delo samo je naporno in kmetom vzame veliko dragocenega časa. JANEZ DRAŠLER 6. srečanje mladih tehnikov v Kran. FISCHER TECHNIK in demonstracijn Tehniko srečamo na vsakem koraku: doma, v šoli, v službi, na cesti... kjerkoli. Življenja brez nje si skorajda ne znamo zamišljati. Spremlja nas povsod. Zato je popolnoma samoumevno, da se mladi udejstvujemo tudi na tem področju. Da pa delo mladih ne bi izzvenelo v prazno, prireja Zveza organizacij za tehnično kulturo mladine vsako leto republiško srečanje mladih tehnikov. Letos je bilo — že 6. po vrsti — 15. maja v Kranju. Udeležili smo se ga tudi učenci naše občine. Tekmovali smo v naslednjih panogah: uporaba električnega ročnega orodja, foto dejavnosti, spoznavanju proizvodnega procesa, raketnim modelarstvom, brodomodelarstvom MC-1, jadralnih modelih A1, sestavljanju konstrukcij savijenih eksponatov FISCHER NIK. Najboljši uspeh je dosegel Mineri Smrtnik, učenec OŠ Ivan Cankar, y:enc tekmovanju z jadralnimi modeli A11 del 2. mesto, on bo sodeloval tu-sivo barvo in »sivi varčevalci« smo*, borili drugo mesto in »sladko nagi^ KSENIJA MIKLA^ Oš Ivan C c s« *1 k Jgov Bogdana Vuka in Nebojšo Niko* |{J|^ ča, da povesta svoje vtise o bivanj^ .!n na Pokojišču. jk.tJK — Vem, da so ljudje v tem de1" J'h s Slovenije izredno prijetni in Pfl' ^iz; pravljeni pomagati, pravi vojak f*Wlvis kolić. Kako pozorni so bili z nart^Vci tega res ne bom nikoli pozat>''"rgar)j Vsako jutro so nam nosili mle*0'; * kavo, čaj... Pri njih smo se lah^L **o posušili in ogreli. Takih stvari 9' O vek ne more pozabiti. jy Ot Bogdan Vuk, znani atlet, ravnMtke tako misli: — Tudi jaz sem navd"'*Oblet šen. Cela vas je živela z nami16 f^sku pet dni. Za njih smo bili nekaj nov*" Nsl^jj-ga. Trudili smo se, da se jim n** ^un«* kako oddolžimo za gostoljubno*1' \^ Pomagali smo jim, kjer smo mogHJj(lf1 Še enkrat se je pokazalo, ka*"1 močna je vez med narodom ,r, ''V te našo vojsko. ^'dria S tem primerom se je spet P°'r f1 krJo dila Titova misel o konceptu sp'0''lovrjrp noljudske obrambe pridobite' %e naše socialistične samoupravi 1^ ^ Jugoslavije. aforh Ljudstvo in armada, združe^ |jr ,eri pod zastavo svobode, branita nas" k,'jan< socialistično samoupravno skUf ^0 j, nost. Gotovo je, da je po naši AV .^ObcJi movini veliko »Pokojišč«, še velij* %kar takih primerov, ki dokazujejo, "!^đrže ljudje Titove Jugoslavije in TitO^JIoc armade hodijo srečni prihodn0sllk|^? MOMIR ARSlć^a;^ naproti.