KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SLOVENEC1*.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politika^ : gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Jekleni človek.
Stroj naj bi bil človekov pomočnik in naj bi mu olajšal trdo borbo za življenski obstoj. V dobi svobodnjaškega gospodarstva pa je stroj postal človekov najnevarnejši sovražnik in tekmec, ker ga spremlja brezposelnost in stiska množic. Poedinci, ki jim je nasilna krivičnost ali kak slučaj položil v roke moč in vodstvo, so ga z vso tehniko vred podredili v sužnja svojih sebičnih ciljev, da z njim podvojijo svoje bogastvo in svojo veljavo. V vojnah najstrašnejše orožje je danes stroj doma najneizprošnejši sovražnik množic in povzročitelj socialnega gorja. Postal je podoba neutešljive strasti in mrtve vesti dobičkarskega podjetnika.
Iz Amerike javljajo, da se jim je posrečilo sestaviti železnega človeka, ki lahko nadomesti vsakega delavca. Inženjer Brown v Filadelfiji je skonstruiral stroj prave človeške postave z jeklenimi mišicami in mnogokratno človeško močjo. Ta človek-stroj lahko vrši navadni delavski posel, da se ga porabiti za kakovostno delo ob nakovalih, žagah in drugod, je celo v delavnicah za avtomobile in v najpopelnejši konstrukciji tudi za mehanična dela v pisarnah. Njegova cena ni višja od letne delavčeve plače: 5000 frankov, to je okoli 2000 šilingov.
Ta amerikanski stroj- človek ima mnogo kreposti, v katerih se delavec z njim ne more meriti. Nima svoje duše in volje, brezpogojno je vdan podjetniku. Njegovi udje so neutrudljivi, nikdar se ne pritožuje vsled preobremenitve, očitke predpostavljenih mirno prenaša, ne rabi počitka, ne dopusta in ne plače. Ne zmeni se za svoje sodelavce, ne vprašuje po delovnih urah, ne rabi zavarovanja in ne higi-jenskih naprav, ne penzije ali starostne rente. Vsega tega, kar delavec rabi zase in družino, stroj-človek ne potrebuje. Le kapljice olja na od dela razgrete ude in kvečjemu še kake reparature — to je vsa njegova potreba.
Triumf moderne tehnike! Delavci postajajo odveč. Svet stoji tik pred najmodernejšo iznajdbo avtomatičnih tovarn, ki ne bodo več zaposlevale delavcev. Potem ne bo več štraj-kov, mezdnih bojev — socialno vprašanje bo rešeno.
Da bi ne bilo življenskih zakonov, ki urejujejo življenje in gospodarjenje tudi preko in proti človeški volji! Stroj-človek, ki ne pije in ne je, ne rabi izobrazbe in ne zabave, ne duševne m ne duhovne hrane, bi bil ideal kapitalističnega gospodarstva. Saj bi imel moderni suženj le eno voljo: nagrabiti in nakopičiti gospodu bogastva in premoženja za udobno gospodovo življenje.
Pa čudno! Na višku moderne tehnike je podjetnik opazil, da naenkrat zastaja prodaja njegovih izdelkov in da se število njegovih kupcev trajno krči dotlej, da z zadnjim delavcem izgine iz podjetja zadnji kupec. Stroj-človek je naenkrat postal — brezposeln kot vsa izrinjena delavska množica.
Odkod vzrok tega nenavadnega pojava? Zakaj propada gospodarstvo ob najdovršenej-ših čudežih tehnike, ob najradikalnejšem znižanju proizvodnih stroškov, ob izredni pocenitvi tovarniškega blaga? — Svetno premoženje je morda omejeno, samo gotova količina sta je. Čim si poedinec nagrabi pretirano bogastvo, primanjkuje življenskih sredstev veliki množici, podjetnik torej pretirano bogastvo množici naravnost ukrade. Biti mora neka gospodarska zapoved, ki od podjetnika zahteva, da naj opusti vse, kar bi množilo
sr;.. .
njegovo premoženje, a istočasno povzročalo zlo drugim. Krivica, storjena delavskim družinam, se širi na vse druge stanove tja da podjetništva, ki ob padanju splošne kupne moči naenkrat stoji pred propastjo. Gospodarstvo torej tudi ni najvažnejše sredstvo za dosego čim največjega napredka. Gospodarstvo ni znanost po vzorcu kake matematike, ki v številkah izraža neizpodbitne resnice naravnih zakonov. Vse samo misli, ki se usiljuje ob tem nenavadnem pojavu stroja-človeka.
Danes se vedno očitneje kaže velika zmota kapitalističnega gospodarskega reda, zgrajenega na profitarski strasti, ker se upropašču-je z lastnimi sredstvi. Zmoten pa mora biti tudi nauk marksističnega socializma, ki je videl ob koncu sedanjega procesa množico pro-
Minuli teden je bival na Dunaju italijanski državni podtajnik Suvich. Vrnil je svoječasni obisk kanclerja dr. Dollfussa v Rimu in Riccione. Njegovo bivanje je vzbudilo obilo pozornost, Avstrija je bila zopet v ospredju mednarodnih interesov. O pogovorih med njim in kanclerjem je bilo izdano uradno poročilo. Iz poročila kot iz pripomb raznih listov se da trditi, da je borba za avstrijsko neodvisnost zaključena.
Na dan podtajnikovega prihoda na Dunaj je kancler v zboru kršč. soc. poslancev izrekel trdo pritožbo nad brutalnim nasiljem nar. socialistov, ki potom radia, letakov in bomb ogrožajo red in mir v državi. Glavno, kar je vlada nato od Suvicha dobila, je zatrdilo, da sme v boju za državno neodvisnost v polni meri računati na Italijo in Anglijo. Želja italijanske vlade je — je izjavil Suvich zastopnikom časopisja — da Avstrija vrši svoje poslanstvo v Evropi. Govori se, da je Italija za slučaj nasilne priključitve vladi obljubila celo vojaško pomoč.
Pogovori zastopnika italijanskega vladnega šefa so se nadalje tikali tudi ureditve gospodarskega vprašanja v Podonavju. Suvich se je izrazil časnikarjem, da hoče Italija svoje trgovinske vezi z Avstrijo še bolj utrditi. (V tej zvezi se govori, da je Avstriji obljubljeno svobodno pristanišče v Trstu, s čemer postane
Mala antanta si je na praški konferenci za- {
črtala smernice najožjega gospodarskega sodelovanja. Vse tri države so sklenile, da bodo uredile in pospeševale medsebojne gospodarske stike, zato se bodo medsebojno podpirale v pogledu železniškega prometa, plovbe na Dopavi, letalskega prometa. Nadalje bodo skušale izenačiti trgovsko pravo in poenotiti carinske postave. Sodelovale bodo končno glede tujskega prometa, gospodarskega šolstva. — Naraščajoči gospodarski pomen zveze Češke, Jugoslavije in Rumunije zna imeti na ostale sosede močno privlačno silo.
Balkanska pogodba gotova. Grčija, Jugoslavija, Rumunija in Turčija so sklenile pogodbo, da si zajamčijo medsebojno ohranitev sedanjega političnega reda na Balkanu in onemogočijo vsakojake spore med državami, ki bi znali dovesti do vojnih zapletljajev. Države si zagotovijo medsebojno prijateljstvo in sodelovanje. — Sklenitev te pomembne meddržavne pogodbe na Balkanu je nedvomno sad prizadevanj jugoslovanskega kralja. Pogodbi se ni
letarijata in peščico bogatinov. Načrte prvih in drugih je prekrižala poglavitna gospodar^ ska zapoved ljubezni do bližnjega, ob njej. se triumf moderne tehnike spreminja v prekletstvo, ob njej sta se razblinili kapitalistična in socialistična miselnost.
Stroj-človek je zadnji odraz dosedanjega človeka železne pesti in brez srca. Kot je usoda zadela stroj, da je ob brezposelnosti ostal kvečjemu še nek zanimiv tehnični izum, tako ostaja stari človek bodočim rodovom najnazornejši vzgled, kam dovede življenje gole profitarske strasti in sebičnosti. Na njuno mesto stopa zopet živi človek, ki je ustvarjen iz božje roke po božji obliki, s srcem in dušo in z v sebi utelešeno zapovedjo ljubezni do Boga in bližnjega.
I naša država neodvisna od Hamburga in Bremena.) Italija nadalje priporoča gospodarsko zbližanje Avstrije in Madžarske, ki naj pozneje ! vodi do gospodarskega bloka Italija—Avstri-; ja—Madžarska (ev. nekoč še Nemčija). Sporazum Italije in Francije v srednjeevropskem vprašanju naj nato omogoči zbližanje z Malo antanto. Baje Anglija ta načrt odobrava brez pridržka.
Nekateri listi še poročajo, da je Italija po Suvichu v pogledu nemško-avstrijskega spora vladi ižjavi-la svojo pripravljenost, da bo s pomočjo velesil pritisnila na Nemčijo, da pod* piše pogodbo, v kateri bo za vedno zajamčila neodvisnost Avstrije. „Lavoro fascista1* tudi zatrjuje, da Italija odstopa od tega, ■ da naša država postane fašistična in da ji je dovolj, ako se preosnuje v krščansko - stanovsko državo v smislu papeževe okrožnice.
Po vseh teh izjavah in poročilih je torej posneti, da je neodvisnost naše države zajamčena. Ne manjka pa tudi nemških listov, ki svarijo pred italijansko zvestobo, češ kot se je glede avstrijske bodočnosti Italija izneverila Nemčiji, bi se nekoč znalo zgoditi tudi Avstriji. — Naj dodamo končno še mi svojo pripombo: boljša je neodvisnost naše države s pomočjo Italije kot pa njena podreditev pod pruski škorenj.
pridružila Albanija vsled svoje odvisnosti od Italije in tudi — vsaj doslej — ne Bolgarija, ki očita Grčiji, da ni izpolnila svoječasne obljube glede bolgarskega dostopa do Egejskega morja. Čim bodo sporna vprašanja med obema državama rešena, Bolgarija pristopi k balkanskemu paktu. Njegove članice se nadejajo zagotovitve miru in gospodarske ter kulturne okrepitve Balkana.
Nov delovni red v Nemčiji. Hitler je izdal napovedani zakon o ureditvi narodnega dela. Zakon je posebnost, kakršne svet še ni videl. Odpravljene so vse dosedanje delodajalske ih delavske organizacije, na njihovo mesto postavlja novi red podjetje, ki ga s polno odgovornostjo vodi podjetnik, ki stoji s svojim delavstvom zvezan „po časti in zvestobi". Podjetnik ima v zadevah obrata odločilno besedo in mora skrbeti za blagor svojega delavstva. Ob strani mu stoji svet delavskih zaupnikov, katefega člani morajo pripadati nemško-na-cionalni fronti delavcev, in državni zastopnik dela, ki nadzira obratni red in urejuje de-
IYVBAY
LWMLVI

Neodvisnost Avstrije ie laiamžena.
lovno razmerje ter razsoja spore. Vsak podjetnik z 20 delavci mora izdati pismen obratni red, v katerem določa dnevni delovni čas, odmore in način plačevanja mezd. Podjetnik, ki izrablja svojo moč v škodo delavstva, pride pred častno sodišče, ki kaznuje z opominom, denarno globo ali celo odstavitvijo podjetnika. Vsi dosedanji delavski zakoni so odpravljeni. Za državne uradnike izide poseben zakon. — To novo delovno pravo je tako svojevrstno, da se ga v javnosti še ne ocenjuje. Na vsak način pa je z njim prevzela država diktaturo nad delom in si podredila i podjetnike i delavce. Na posledice tega nenavadnega poizkusa nemške vlade je svet lahko radoveden.
Rumunija napovedala boj fašizmu. Po
umoru min. predsednika Duce je prišel na vlado Tatarescu, ki je znan pristaš Francije, k sodelovanju je pritegnil dosedanjega zunanjega ministra Titulescu, o katerem pravijo, da je duša Male antante. Nova vlada je napovedala brezobziren boj fašistom, ki so zakrivili smrt Duce in s tem dokazali svojo nevarnost. Aretiranih je bilo nad 10.000 fašistov, rrled njimi se nahajajo generali, profesorji, advokati, učitelji in popi. Vlada nadalje pripravlja temeljito finančno in upravno reformo, da s tem odstrani možnost nadaljnega rovarjenja radikalnih elementov.
Važna šolska odredba. Prosvetno ministrstvo je izdalo novo odredbo, v kateri ponovilo povdarja učiteljevo dolžnost, naj vzgaja otroke v versko-moralnem smislu in v zvestobi do države. Odredba n a g 1 a š a, da ustvarjanje notranjih vezi mladine do vere, države in naroda nikdar ni pomenilo politiko, marveč je umeven predpogoj vsakega vzgojnega dela. Vzgoja v tem smislu pomeni gojitev spoštovanja do cerkve in države in le taka vzgoja jamči tudi za pravo gojitev narodnega čuta, kajti pojma „avstrijsko‘' in „narodno“ se medsebojno ne izločujeta. V tej zvezi se mora polagati veliko važnost na osebni učiteljev vzgled. Zato pa je pristop učiteljstva osnovnih in srednjih šol v domovinsko fronto najboljši dokaz, da je učiteljstvu državna vzgoja res zadeva srca. (Ne vemo sicer, v koliko bo učiteljstvo našega ozemlja ta ponovni opomin najvišje svoje instance vzelo dobrohotno na znanje, nešteti slučaji protiverskega, protidržavnega in protinaroduega postopanja mnogih učiteljev naših manjšinskih šol pričajo kvečjemu o nasprotnem. Vendar se nadejamo, da poseže Dunaj z železno metlo končno tudi v naše šole in ustvari red, ki ga zahtevajo interesi države in naroda- Op. ured.)
M PODLISTEK 11
Sloveni na pohodu.
Vladimir Levstik.
Pred dve tisoč leti je bil Rim prestolnica sveta. Rimski oblastniki so vladali tudi našim zemljam. Zgradili so v njih cvetoča mesta: Emono, ki je postala Ljubljana, Celejo, ki ji pravimo Celje, Petovium, ki se zove Ptuj, in še mnoga druga. Toda zgodilo se je, da so postavili rimski vojniki na gori Kalvariji tri lesene križe in so nanje pribili tri može: levega in desnega, ker sta bila razbojnika, srednjega, ki je rekel, da je Božji sin in kralj po večni Ljubezni... Tisti dan, ko je izkrvavel Krist na rimskem križu, se je začel konec cvetočega carstva.
Mogočna država je pokala od lastnega napuha, trohnela od krivice in razuzdanosti, rušila se pod navali divjih rodov. Preden je minulo pet sto let, je zastokal Rim pod peto svojih lastnih nekdanjih sužnjev-
Čas je bii podoben sodnemu dnevu. Neznane dežele so postajale svojim ljudstvom pretesne in so jih bruhale na zapad. Karkoli je obrodilo rimsko gospostvo v podjarmljenih krajih, je izginilo. Našo zemljo so zaporedoma pustošili krvoločni Huni, Germani, Gotje in Longobardi. Za ledji teh pa je preplavljala ravnine ob Donavi silna človeška reka. Privalila se je z ruskih planjev, skrčila
Leto nesreč in katastrof. Svež je še spomin na žrtve železniške nesreče v Franciji, niso še odkopani zasuti delavci v Češkem premogovniku, že se javlja iz Indije tretja nesreča. Indsko pokrajino Bengalijo je obiskal silen potres. Število smrtnih žrtev se ceni do 10.000. porušena so mesta in vasi, porušene železniške postaje in mostovi. Iz razpoklin zemeljske površine dere podtalna voda in tvori velikanska jezera. Povodenj onemogo-čuje rešilna dela.
Ljudsko stelje.
Vlada je odredila za 22. marca ljudsko štetje v vsej državi- Rezultat štetja naj služi kot podlaga reformi javnega življenja v državi, ki ga je pretirana strankarsko-politična borba docela zmaličila in popačila. Štetje bo torej najdalekosežnejših posledic in je zato jasno, da bo vlada načinu ljudskega štetja posvetila največjo pažnjo. Neposredno pa so na ljudskem štetju zainteresirane tudi vse slovanske manjšine v Avstriji, posebne važnosti je zanje izmed 16 vprašanj, ki bodo predložena posameznim v odgovor, vprašanje narodnosti in jezika.
Ni še dolgo od tega, ko je v pogledu narodnosti in narodne pripadnosti vladala med | teoretiki in med praktiki velika needinost. i Vpliv svobodnjaštva se ni ustavil niti pred najbistvenejšimi človeškimi vprašanji religije in narodnosti. Postavil je glede narodnosti načelo: Vsak naj si sam izbira svojo narodnost po mili volji. To načelo je dovedlo do naj-absurdnejših slučajev in krivic, ki so rodili le gorje in zlo. Šele v najnovejšem času si utira pot med narode nova, pravičnejša miselnost, j ki pometa s svobodnjaštvom v gospodarstvu in politiki in ki ne more ostati brez vpliva tudi pri tako važnih vprašanjih ljudskega štetja.
Kaj učijo izkušnje zadnjih ljudskih štetij v naši deželi? Pri ljudskem štetju leta 1880 se je uradno naštelo 85.200 Slovencev in 235.000 Nemcev. Štetje leta 1910 izkazuje 66.600 Slovencev in leta 1923 — to je trinajst | let pozneje — pa se je uradno naštelo le še 37.224 koroških Slovencev. To se pravi, da se je slovenski narod ria Koroškem, ki šteje v | državi poleg gradiščanskih Hrvatov največji prirastek rojstev, znižal za dobro desetletje za celih 29.000 ljudi. Istega leta so slovenske organizacije izvedle zasebno štetje v 57 občinah in dognale, da prebiva na slovenskem Koroškem 71.472 Slovehccv in 9162 Nemcev. Polovico števila Nemcev so tvorili ponemčeni Slovenci. Značilen za vrednost uradnega | štetja 1923 je dve leti pozneje izišli župnijski zemljevid dr- Martina Wutte-je in župnika Streita, ki navajata 81 čistih slovenskih žup-
carigrajske zidove in bučala naprej, iščoč zemlje, kjer bi se razprostrla. Ustavila se je pod Karpati; nato je vnovič dvignila svoje valove in vdrla na jugozapad. V krvavih bojih je strla Langobarde, pohodila Celejo, dospela na Savo. Langobardi so se umikali iz svojih dežel, zakaj strah in trepet sta šla pred novimi gospodarji. Slišalo se je, da jim ni števila: ves svet tam zadaj je bil njih, prav od ondod, kjer vstaja sonce iz črnih prepadov noči...
In ko so prekoračili Savo in so nadaljevali svojo pot. so videli sela prazna in zapuščena: glas o njih moči je iztrebil deželo. In ustavljale so se trume, popravljale razdejana domovja, izbirale rodovitno zemljo in tesale orale iz gozdnih dreves. Druge pa so hitele naprej, zakaj pokrajina je bila izumrla in prostora je bilo v njej dovolj. Še pred Celejo se je bila odcepila druga četa in jo mahnila po dolini Drave in Mure ter posedla vso zemljo širom okoli Velikega Kleka.
Ena teh čet, ki so udarile preko Save, je bila zelo majhna po številu: največ je imela slabotnih starcev, žensk in otrok, ki so sedeli na telegah, zapreženih z jakimi voli. Za telegami so se mukaje in beketaje gnetle črede goved in drobnice, nadzorovane od velikih kosmatih psov. Ob vozovih so stopale redke straže, zadaj in spredaj pa sta žvenketala oeš in na konjih dva voja mož in mladeničev, krepkih bojevnikov, oblečenih v platno in ovčje kožuhe, oboroženih s kopji, z loki in
nij z 68.826 duš, -8 župnij slovensko-nemškega značaja in z 28.761 dušami in 9 nemško-slo-venskih župnij z 11.561 duš. Če vzamemo, da je v čisto slovenskih župnijah samo 90% Slovencev, da je nadalje v slovensko-nemških župnijah 75% Slovencev in da je v nemško-slovenskih župnijah samo 25% Slovencev, tedaj dobimo, da je v 108 župnijah 109.068 prebivalcev in od teh je 86.379 Slovencev.
Te številke raznih štetij govorijo, da je način ugotovitve narodnosti in jezika poglavitno vprašanje in da imamo na to polagati največjo važnost. Dosedanji zakon o ljudskem štetju prepušča način ugotovitve politični oblasti. Izza zadnjega štetja nam je postopanje politične oblasti še v dobrem spominu, ko se je kratkomalo odstavljalo števne komisije naših občin in nastavljalo v te svrhe nam „naklonjene“ učitelje in druge »zanesljivejše i osebe“. Podrobne številke zadnjega ljudskega štetja statistični urad do danes ni obelo- : danil. Pa je razumljivo, ker bi med rezultati štetja v posameznih občinah in dejanskim, objektivnim položajem zazijala velika razlika, ki bi uradno štetje v naših krajih postavila v čudno luč.
Uvodno smo navedli, da si utira pot med narode nova miselnost, ki odločno zanikava, da bi bila narodnost in jezik predmet poedin-čeve izbire. Narodnost je podana po materni govorici in pokoljenju, ki sta njena najizrazitejša znaka. Ne moremo še govoriti, v koliko bo ta nova miselnost prišla v deželi do veljave in v koliko bo nanjo polagala važnost država. Vsekakor bi bilo i v njenem interesu, da pritegne v narodnostno-mešanih krajih naše dežele nepristranske komisije, v katerih bo zastopana tudi manjšina. Na vsak način pa bo njena dolžnost, da se pri štetju že vnaprej onemogoči vsako omejevanje svobode, vsako potvarjanje stavljenih vprašanj in vsak neresničen podatek.
Naša narodna manjšina bo na ljudsko štetje meseca marca polagala veliko važnost in je pripravljena poslužiti se vseh postavnih sredstev, da se v interesu mirnega sožitja v deželi štetje izvede tako. kot to’ narekujeta pamet in resnica.
| DOMAČE NOVICE ffl
Žrelec- (Sadovi raznarodovanja.) Usode-polne posledice raznarodovanja postajajo vedno vidnejše: z narodnim prepričanjem gine tudi verski duh in na njegovo mesto se vedno bolj usiljuje svobodnjaštvo, nek »nacionalizem*1 raznarodovanih in ponemčenih, versko brez-; brižje in duševna otopelost. Še nedavno je bil naš č. župnik prisiljen javno s prižnice razgla-
s teškimi hrastovimi beti. Nekateri so bili pokriti s klobuki, drugi z uplenjenimi grškimi in longobardskimi šlemi. Ta je nosil kovinast ščit, oni lesenega, prevlečenega z volovsko kožo. Svetlorujavi lasje so jim vihrali v pomladnem vetru, sokolje oči so bistro pazile na vse strani.
To so bili junaki, pod katerih nogami se je tresel svet. Bili so naši pradedje ...
Na čelu sprednjega voja ni jezdil izkušen sivec, kakor je veleval davni običaj, nego lep, drzen vojnik, mladenič jedva osemnajstih let, a silne rasti in neustrašenega pogleda. Na glavi je imel svetlo bronasto čelado, ob stegnu mu je brenketal širok meč, preko pleč in golih prsi, pokritih s še nezaceljenimi ranami, mu je viselo na jermenu dolgo kopje. Beli Šarec je ponosno prhal pod njim, kakor bi se zavedal, da nosi glavarja.
Črne šume so zibale svoje vrhove ob starodavni rimljanski cesti in bučale z glasovom tromb in bojnih rogov: »Naprej! Vse naprej! ... Zakaj tam spredaj je gotovo morje.11
Več dni so bili na pohodu. In nikjer boja. Nikjer žive duše. Le tu in tam se je kadilo pogorišče v vasi, ki so jo Longobardi zapalili pred svojim odhodom; le tu pa tam je trohnel za potjo mrlič.
Sonce je prestopilo vrh neba. In mladi jezdec se je obrnil k srepookemu starcu, ki je jahal molče ob njegovi strani.
»Morana se je pod Celejo napila krvi do sitega,11 je rekel z zvonkim glasom. »Kar nas
siti. da je primoran opustiti nedeljski popoldanski blagoslov, ker se ga nihče več ne udeleži. Pritoževal se je nadalje, da prihajajo otroci v šolo brez znanja „Očenaša“ in drugih potrebnih molitvic. Gine celo pieteta do umrlih, ko sv. maš ljudje ne naročujejo več. — Med ljudstvom pa se širi nezadovoljstvo z razmerami. Predvsem bode v oči „črni“ značaj sedanje diktature. Je tod nevarno hitlerjansko propagandno sredstvo. Pa upamo, da Žrelčani o usodi naše države ne bomo odločali.
Št. Uj ob Dravi. Rod za rodom pada, rod za rodom prihaja, tako pripovedujejo stare knjige in tako pripovedujejo dogodki sedanjih dni. V letu 1933 je bilo pri nas rojenih 29 faranov. Od teh je 14 dečkov in 15 deklic. Umrlo pa je vseh 22 faranov, pri teh je 12 žensk in 10 moških. Nad 80 let stari so umrli 3; najstarejši so bili Lampretnikov oče Podjer-berkom, star 89 let. Porok je bilo 6 parov. — Precej podobno stanje kažejo farne knjige pred 100 in 200 leti: Tako je bilo leta 1833 rojenih 33, dečkov 22 in deklic 11. Umrljivost pa je bila to leto izredno velika, dasiravno ni razsajala nobena kužna bolezen, umrlo je 45 ljudi. Najstarejši je umrl Janez Zablatnik, prevžitkar pri Petreju na Gori, star 80 let. Kakor število rojstev in smrti sedanje številke presega, tako pa poročna knjiga navaja isto število, namreč 6 parov. Leta 1733 je zapisanih 42 rojstev (25 dečkov in 17 deklic), mrh-čev pa 30 (21 moških in 9 žensk), najstarejši je bil Martin Papračnik, pd. Bajs Podjerber-kom, star 80 let. Porok je bilo 9 parov. — V zadnjem tednu cerkvenega leta smo se prav pridno udeleževali sv. misijona, tako, da smo vsi prenovljeni začeli z novim letom novo življenje. Gospod misijonar, P. Dr. Roman Tominec, frančiškan iz Ljubljane, je nam ljubeznivo oskrbel vse potrebno za dušo, ljubi Bog, pa je skrbel za dušo in za telo — še vreme nam je streglo. Ni bilo premrzlo, marveč tisti teden ravno prav ugodno yreme. Vse se je izvršilo v splošno zadovoljnost.
Svetna ves. Dne 12. januarja se je zgodila na tukajšnjem kolodvoru večja nesreča. Ko je vozil večerni vlak iz Svetne vesi proti Borovljam, je na do sedaj še nepojasnen način ob koncu koldvora skočil en vagon iz tira in se prekucnil. Od 8 potnikov, ki so sedeli v vozu, so dobili vsi večje ali manjše poškodbe. Sreča v nesreči je bila, da se je zgodilo to v trenutku, ko je vozil vlak še počasi.
Borovlje. Če se poroča o ljudskem gibanju ob koncu leta drugod, je treba, da se tudi mi oglasimo. Toda pri nas se kaže tudi v tem oziru kriza. Rodilo se je 13 otrok, umrlo 33 oseb in poročenih je bilo 19 parov. Če se pomisli, da šteje boroveljska fara čez 2500 duš. vsekakor nazadujemo.
je ostalo, učakamo vsi pokojnih dni. Nocoj ali jutri dospemo na obalo. Da bi že prišli !“
„Daždbog nam kaže pot,‘ ‘ je zamrmral starec in pogledal v sonce. „Jutri ga uzreš, kako se koplje v morskih valovih."
„Nikoli nisem še gledal morja," je zamišljeno vzdihnil mladi vojnik. ..Kakšno je morje, Gorazd?"
„Višnjevo kakor nebo, a sveti se lepše, in široko kakor nebo: od jutra do večerne strani, od poldneva do polnoči. V nebo vzletiš, a po morju ploveš z brodom in jadrom kakor ptič pod oblaki. Na morju so sreča, bogastvo in moč."
V tem pomenku je zmotil vojnika preplašen ženski vik. Mladi Sloven se je nagnil na konju, prisluhnil ter naglo pograbil lok in dve ostri pšici. Iz gozda je vpilo na pomoč. Kakor bi trenil je pognal konja med smreke. Nakaj jezdecev se je spustilo za njim.
Na majhni ravnici je uzrl črnolaso deklico svojih let. Bila je oblečena v volneno haljo, raztrgano od gozdnega trnja in blatno od dolge poti. Izvijala se je trem razbojnikom in obupno branila majhen sveženj, ki ga je držala v rokah.
Mladi vojnik je po bliskovo priložil stre-lico k loku. Struna je zabrnela in prvi razbojnik je padel s predrtimi prsmi v zeleni mah. Drugi je dobil pšico v grlo. Tretji je ušel. Mladenič .je obrnilo konja k devojki.
(Konec prihodnjič.)
Sele. (Smrtna nesreča.) Smrtno se je ponesrečil v četrtek 18. jan. 26 letni gozdni delavec Jakob Mak. Zaposlen je bil pri gonitvi hlodov v Helldorfovih gozdovih za Zetičami. Ko so hlodi zastajali, pride njegov tovariš od zgoraj gledat, kaj je, in ga najde ležečega med hlodi s pobito glavo in zlomljenim križem. Le malo časa se je še zavedal, med vožnjo pa izdihnil. Tako je prvi smrtni slučaj v letošnjem letu povzročila nesreča. Naj bi jih ne sledilo več!
Borovlje. Pri demonstracijah nacionalnih socialistov pred tiskamo Caranthia v Celovcu je bil ustreljen 24 letni Rabič, puškar iz Borovelj. Pripeljali se ga v soboto dne 13. jan. in je bil pokopan ob 3 uri popoldne na tukajšnjem pokopališču. Oblast je odredila, da se smejo pogreba udeležiti samo sorodniki. Vkljub temu pa se je zbrala precejšnja množica pred pokopališčem in hitlerjanci so začeli z raznimi klici demonstrirati. Ker ojačena žandarmerija z lepo besedo ni opravila ničesar, se je napravil red z gumikniitelni in marsikateri, ki ni hotel jenjati, ga je občutil na lastnem telesu. Takoj po pogrebu je šlo okoli 20 teh hitlerjanskih mladeničev v župnišče ter tam izjavilo, da stopijo od vere.
Loga ves. Dne 6. t. m. je otvorila smučarska organizacija, ki ima svoj sedež v Vrbi, v naši občini in sicer pod Žopračami svojo smuško skakalnico. Otvoritve se je udeležilo veliko število ljudstva, kar je dokaz velikega zanimanja za šport tudi med podeželani. Rezultati so bili menda prav zadovoljivi, najdalši skok je znašal okoli 35 metrov. O priliki otvoritve se je na bližnji visoki smreki nenadno razvila velika zastava š kljukastim križem. Dolgo nihče ni opazil velike zastave na visoki smreki, dokler je ni nek pastir skotil z drevesa.
Loče ob Dravi. Naša vas ima v zadnjem času zaznamovati zopet dva pogreba. Umrl je Jakob Katnik, pd. Mikele v starosti 74 let. Bil je naša stara korenina in opravljal še do zadnjega časa razven domačega dela še tesarski posel pri sosedih. Vsled njegove delavnosti in zadovoljnosti so ga vsi radi jemali v delo, — Dalje smo pokopali Jožefa Kleibner, pd. Fajnika v 59. letu starosti. V svoji mladosti je bil ladjičar in je kot dober pevec z drugim; ladjičarji — Logavešani — ob vožnji drv v Celovec mnogokrat prepeval naše narodne pesmi. Saj je bil sin znanega pevca pd. Ravbarja v Logi vesi, ki je soskladatelj danes širom Slovenije znane pesmi ..Pojdamo v Škufče". Naj počivata dobra očeta in pridna delavca v miru. Ostalim naše sožalje.
Hodiše. Grobovi se odpirajo. V četrtek, dne 11. t. m. smo pokopali Uršulo Zwander, ženo pred mesecem umrlega Janeza Zwander. Bolehala je dolga leta, močna njena vera jo je ohranjala potrpežljivo do zadnjega. Velika udeležba na njeni zadnji poti je pričala o njeni priljubljenosti. Društvo „Zvezda‘‘, katerega zvesta članica je bila, se je od nje poslovilo s polnoštevilno udeležbo. — Teden navrh pa je šla svojo zadnjo pot Uršula Mikše, tudi dolgoletna članica društva. Društveni pevski zbor ji je zapel ob grobu in v cerkvi. N. p. v. m.
Drobiž: Vlada namerava 5 šil. bankovce zameniti z novci. — Zadnji občinski list pri-obča odredbo deželne vlade glede razdelitve iz zimske akcije. Glasom odredbe se ima pri tem najprej upoštevati brezposelne, posebno družine, ki nimajo nikakih sredstev za življenje. Slednji so delavci z brezposelno podporo. Osebam se je javiti pri občinah, kjer bivajo in ne, kamor so pristojne. — Minister za trgovino razglaša, da se odslej opustijo poštne spremnice pri zavojih do 1 kg. — Dunajsko upravno sodišče je v nekem slučaju razsodilo, da potrjevanje (Stempiarne) brezposelne izkaznice ni potrebno, če je urad mnenja, da je zaposlitev brezizgledna. V Tinjah so minuli teden zaključili nemški gospodinjski tečaj. — Dr. Nagele, zdravnik v Brežah, je bil zaradi klofute dež. svet. dr. Leeru obsojen pogojno na 14 dni strogega zapora. — V Žingarci je zašel 25 letni, nikamor pristojni Rufin Malepa, ki potuje preko Avstrije in Jugoslavije v Jeruzalem. Orožniški ekspediciji se je le s težavo posrečilo ga rešjti. — Vlomili so neznanci v atelje beljaškega zobozdravnika dr. Amanna. Odnesli so med drugim tudi pisalni stroj. — V
Čahorčah pri Kotmari vasi je umrl posestnik Novinjak. V Podroščici je umrl železniški upokojenec Ludwig Zausnig.
||_ NAŠA PROSVETA ~~| O Igrah.
Še vedno so igre glavno naše prosvetno orodje. Kriza posega tudi v naše društveno življenje, najrajše ostajamo pri najcenejši in najlažje sprejemljivi izobrazbi. Redka so društva, ki bi z veseljem in pridom prirejala redne mesečne sestanke. Kot ljudje, se nahajajo tudi društva v nekam prehodnem Stadiju. Sila dosedanje društvene tradicije vpliva naprej in šele po letih vztrajnega napora se bomo prerili potom stanovskih dnevov, voditeljskih tečajev, novousmerjenih predavanj in člankov ter končno tudi s pomočjo najglobjega dosedanje prosvete — petja — do ustaljenega in zdravega prosvetnega življenja. Danes pa še najrajši igramo.
Pa med dramatskimi prireditvami prej in sedaj je velika razlika. Zanimanje za igre vidno ponehuje med našim rodom. Nedvomno je temu kriva gospodarska stiska in tudi neka duševna otopelost, ki se opaža vsepovsod v svetu. Krivi pa smo tudi mi, ki brez reda in smotrnosti podajamo na odru, kar pač dobimo v roke. Predvsem smo se uračunali, ko smo vedno spet segali po lahkem oderskem blagu smešne vsebine, ki zna biti privlačno prvič in drugič, a mora ob trajnem ponavljanju odbijati. Tudi smo pozabljali, da je tudi življenje na odru kos umetnosti ter da je zato zanj treba vestne priprave, dobrih igralcev, primernega odra in scenerije in končno tudi dojemljivega občinstva. Grešili smo končno na tem, da smo prepogosto igrali. Glavno pravilo diletantskega igranja je, naj se malo igra in kar se igra, imej vsebino in bodi vestno podano. Tudi glede odra velja pravilo varčnosti in preudarnega gospodarstva.
Z veseljem opažamo v najzadnjem času, da izginja raz naših odrov plehki šunt in da se zopet sega po igrah, ki želje človeškega srca po izpopolnjenju z lepoto in resnico ne pustijo neutešene. Zopet se pojavljajo na naših odrih „Razvalina življenja", „Pri kapelici", „Za čast in kri", „Domen", „Naša kri" i. dr., že toll poznane in vedno spet nove in zanimive. Res umetniška igra ne bo izgubila svoje privlačnosti nikdar, vedno spet bo odkrivala novo, prej nepoznano lepoto. Igre kot „Divji lovec", „Miklova Zala" in med novejšimi morda »Vrnitev" ostanejo biseri slovenske podeželske umetnosti.
V Sloveniji vstaja nov pokret, „Drama“ je njegovo glasilo, ki hoče s podeželskih odrov izriniti onega meščanskega duha, ki je odre zasužnjeval navadni zabavi in dobičku. Stavil si je nalogo, da s smotrno urejevanim poukom o igranju in z izdajanjem dobrih iger prevzgoji in razgiba v široko življenje na slovenskem ljudskem odru. Bodi nam ob tem, pobuda, da začnemo v naših odrih zopet gledati važne narodno-vzgojne činitelje in jim zato posvetimo svojo pozornost in pažnjo!
Materni jezik. Takole piše nek nemški mesečnik: Dobra kri s sedanjostjo ni zadovoljna. Dobra kri želi jamstva, da bo živela tudi mimo in črez grobove v katere gredo človeška življenja. Zato ljudstvo tako skrbno čuva svoj materni jezik, svoja narečja. Pismeni jezik mu je tuj, premlad. Zato ljudstvo tako skrbno čuva svoje navade, zato spoštuje način življenja prednikov. Zato ljudstvo noče biti pametnejše od svojih očetov in je veselo, če so že oni dali na vsa vprašanja pravilni odgovor.
Žvabek. (Igra.) V nedeljo, dne 4. februarja priredi naše društvo veseloigro „Moč uniforme". Živahna dejanja bodo občinstvo gotovo navdušila. Pridite!
Hodiše (Igra). V nedeljo, dne 28. t. m. priredi »Zvezda" igro »Na dan sodbe" in sicer ob 3. uri pop. v društvenem domu. Sodelujejo pevci. Vabimo bližjo in širšo okolico.
Vogrče (Pevski koncert). V nedeljo, dne 28. t. m. priredijo vogrški pevci ob 3. uri pop. v Škofovi dvorani pevski koncert, na katerega sporedu so slovenske narodne in umetne
pesmi. Med petjem še kratka enodejanka. Kdor ljubi petje, naj nas poseti!
Šmihel pri Pliberku. Pevski koncert priredi „Gorotan“ ria Svečnico ob 3- uri v Šercerjev! dvorani. Na sporedu bodo narodne in umetne pesmi, vmes šaljivka „Hlače'‘. Kdor hoče poštenega razvedrila, naj nas ob tej priliki poseti!
Uspeh slovenske pesmi. Sredi januarja je dunajska Ravag priredila jugoslovanski večer in je oddajala po radiu po 20 minut prenose iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Ljubljanski program je izpolnil slovenski vokalni kvintet, ki je pel harmonizirane slovenske narodne pesmi. O tem večeru so objektivnejši nemški listi polne hvale, prednost dajejo prenosu iz Ljubljane, za katerega le obžalujejo, da je trajal samo 20 minut. Graška „Tagespost“ piše poslovno: Iz Ljubljane, ki je otvorila program jugoslovanskega večera, smo čuli narodne pesmi vokalnega kvinteta, najboljše, kar nam je večer nudil. Izenačeni glasovi, dobra iz-šolanost, medsebojna povezanost, lepa modulacija in nežni piano. Splošni učinek je bil lepo harmonično zaokrožen. Žal, le prekmalu je minulo 20 minut ljubljanskega programa. — Tako nemški list o slovenskih pevcih in pesmi.
šega zagovornika. Že svoječasno je kancler naglasil, da polaga na prospeh kmetijstva največjo važnost in tej izjavi je do danes ostal zvest. Zato sme avstrijsko kmetijstvo z upanjem zreti v nadaljni razvoj gospodarskega življenja samostojne Avstrije.
Ameriški dolar bo stabiliziran na 50 odstotni višini dosedanje vrednosti. Zato je predsednik Roosevelt vse v Ameriki nahajajoče se zlato proglasil za narodno last. Zlato je romalo v državno zakladnico in bo služilo kot denarno kritje. Roosevelt upa, da bo s stabilizacijo dolarja v višini polovične dosedanje vrednosti za-mogel dvigniti blagovne cene, kar smatra za predpogoj gospodarske obnove Amerike.
Velikovški trg min. tedna:	Pitani voli
90—-L—, vprežni voli 70—80, mladi voli 60—75, plemenske krave 60—70, žive svinje 1.00—1.10, zaklani prašiči 1.40—1.50, prašiči za rejo 1.20—1.40, ovce 60—65, jajca 15—19, sirovo maslo 2.50—3.60, rž 19^—21, oves 14, ječmen 15—18, koruza 13—15, ajda 16—17, krompir 16 g za kg.
M RAZNE VESTI ~~1
kah vse polno rib, ki so jih lahko pobirali z roko. Tak dež povzročajo viharji, ki se dvignejo na morju in nosijo seboj tudi morske ribe in jih pozneje med dežjem pomečejo na suho.
Nove vžigalice. — Dva meščana na Nemškem sta izumila vžigalico, katero zamoreš 20 krat prižgati. Ni daljša in debelejša od navadne vžigalce, narejena pa je iz neke snovi, ki gori brez pepela, duha in dima. Okrog palčice so narejeni ozki kolobarji, ki so namesto vžigalne kapice. Teh kolobarčkov je 20. Prvič prižgeš prvi kolobarček, ki gori toliko časa kot lesena vžigalica. Ko ta pogori, palčica ugasne in lahko jo še 19 krat prižgeš. Nova vžigalica je cenejša od 20 lesenih.
Po 50 letih jedla poročno potico. — Iz
Amerike prihaja mična vest, da sta nek profesor in njegova žena na dan zlate poroke jedla potico, ki jima je bila spečena na dan zaroke pred 50 leti. Oče neveste je bil namreč ravnatelj tovarne konzerv in je polovico potice konzerviral v posebni škatlji. Po 50 letih je ta potica izvrstno teknila jubilantoma. — Pa kaj je ta amerikanska originalnost v primeri z navado naših starih mater, ki shranjujejo svojo poročno obleko često nad 50 let do svoje smrti!
M GOSPODARSKI VESTNIKI
O zimskem krmljenju. Še vedno delamo velike napake, da krmimo pozimi svojo živino enolično in ne da bi bili prej preračunih,, koliko in kakšna krmila imamo za zimo na razpolago. Tudi moramo že sedaj presojati, ali bo krmljenje živine z razpoložljivimi krmili dovolj uspešno in tudi dobičkanosno. Često se izplača dokupiti močna krmila za^ najbolj mlečne krave itd. Le če vemo za množino vseh krmil in tudi za njih kakovost ali krmsko vrednost že takoj ob začetku zimskega krmljenja, lahko določimo, koliko posameznih krmil smemo pokladati vsak dan živini, da bo vse krmljenje skozi celo zimo enakomerno, pa tudi kolikor mogoče izdatno in dobro. Le dovolj dobro, primerno in redno krmljena živina nam bo plačevala pokladano krmo z zadostno množino mleka ali z opravljanjem dela ali pa s tem, da se nam čimprej opita. Ob slabo in neredno krmljeni živini ne pričakujmo nikakih dohodkov. Zato pa zelo nespametno ravnajo oni živinorejci, ki hočejo prerediti čez zimo preveč glav živine. Vsak tak naj pojmi, da vedno več neseta dve dobro in primerno krmljeni živali, kakor pa tri slabo krmljene. Število glav živine mora biti vedno v skladu in pravem razmerju z množino pridelane krme. Boljše je imeti manj živine in to dobro krmiti, kakor pa imeti preveč živine, ki ostane mršava.
Največia ovira gospodarjenju in napredku
— obupavanje. Znana liberalna kmečka stranka goji med ljudstvom trajno nezadovoljnost ter ustvarja med kmeti radikalizem, ki bi znal postati opasen. Naj noben prevdaren gospodar danes ne prezre, da je vsako govorjenje o nevzdržnem gospodarskem položaju in pred-stoječi katastrofi kakor motna voda, kateri ne vidiš tokov in ne moreš videti, ob ketarih mlinih bo drla. Često se za radikalizmom skrivajo koristolovci in politični agenti. Gospodarji naj danes ne izgubijo živcev! Popolnoma napačno je, pričakovati odpomoči vsem nepri-likam od države. Potem bi morala biti država ena sama bolnišnica, zavarovalnica ali vsaj dobrodelen zavod. Pomagati si moramo kolikor mogoče sami in prijeti povsod s pogumno voljo za delo in iz kamnov bo kruh.
Med kmetijstvom in industrijo naše države
se bije že leta oster boj. Svetovna trgovina se je izožila na trgovino držav s sosedi, vsaka država pa se skuša danes že čim najbolj osamosvojiti od inozemstva. Naša industrija išče sedaj odjemalcev za svoje blago in bi rada videla, da bi država bila navezana na uvoz kmetijskih pridelkov iz inozemstva, ki bi zato sprejemalo njene izdelke. Avstrijsko kmetijstvo pa se bori za dokaz, da je samo zmožno kritja celotnih potreb po kmetijskih pridelkih v državi, in je našlo v kanclerju svojega najbolj-
Moč božične skrivnosti. Nek angleški list poroča o dvatedenskih letošnjih božičnih počitnicah ruske dece. Sovjeti se niso upali upirati novoletnemu počitku, a so strogo prepovedali izraz „božični prazniki1 11 in ga nadomestili z „zimskimi počitnicami11. Šolska vodstva so morala dnevno prirejati za gojence skupne obiske muzejev, kinopredstav, drsališč, smučarske izlete in slično, da „ne bi mladina bila izpostavljena kvarnemu vplivu versko navdahnjenih starišev11. Ti napori pa so le malo zalegli, vedno spet je izbruhnilo tudi pri najmlajših dožitvetje božične skrivnosti z vso silo globoke ruske duše na dan. — Duha se pač ne da umoriti!
Bajna dežela je republika Honduras v Srednji Ameriki. Tam imajo srebrn hrib, zlato reko in železno goro. Srebrni hrib je rudnik el Rosario, oddaljen dobrih 100 km od obale Tihega morja. Poleg tega je v deželi mnogo izkoriščanih ir^ neizkoriščanih rudnih žil in še mnogo zlatonòsnega peska v strugah mnogih rek in potokov. Niti približno se ne da določiti količina zlata v pesku in skalah tamošnjih zlatonosnih gora. Nad 700 rudnikov so že odkrili in so našli svinec, železo, srebro, zlato, kaolin, cink, nikelj, marmor, premog, sadro in asfalt. Zlata reka je Guyape s pritoki, ležišča zlata se vlečejo ob obeh bregovih in daleč na obe strani. V osrčju dežele je železna gora, ki daje magnetično železo najboljše kakovosti. Samo na površju je nad 400.000 ton želene rude, v notranjosti gore na blizu 60 milijonov ton. — Res bajna deveta dežela!
Sprememba v etru- Sredi januarja so v soglasju s sklepom radio-konference v Lucerna spremenile skoraj* vse evropske radio-postaje svoje valovne dolžine. Nova razdelitev valovnih dolžin je bila potrebna, ker se je večina postaj v zadnjem času zelo ojačila in je tudi znatno število postaj delalo zmešnjavo v etru. Z aparati starejšega tipa že sploh ni bilo mogoče ločiti dveh postaj z bližnjimi valovnimi dolžinami. V zadregi so sedaj posestniki ra-dio-aparatov s staro razdelitvijo postaj. Treba si bo pač nabaviti novo skalo.
Drago je plačal. — Bogataš je nedavno prišel k nekemu avstrijskemu župniku, da mu javi izstop iz katoliške cerkve, ker se je hotel civilno poročiti z drugoverko. Bogataš je zahteval za svoj izstop potrdilo, potrebno za urad. Mirno mu župnik ugodi, nakar vpraša bogati gospod: „Koliko to stane?11 — Župnik ga resno pogleda in izreče tri težke besede: „Vaše večno zveličanje!11 Bogataš se strese in hitro odide ven.
Ribe padajo iz oblakov. — Deževanje rib je posebnost narave, ki je redka, vendar ne čudež. Znanstveno je dokazano, da je tekom 1600 let bilo 71 ribjih dežev, od teh 27 v Evropi. Zadnji ribji dež pa je bil leta 1928 v državi North Carolina v Ameriki ob Atlantskem oceanu. Po zelo hudem nalivu so našli po mla-
Pri Arabcih je narobe svet. Kristjani pišemo od leve na desno, Arabci pa od desna na levo. Naši brivci brijejo od zgoraj navzdol, arabski pa od spodaj navzgor. Pri nas se poljublja roko človeku, ki ga visoko cenimo, Arabec pa stisne v takem primeru roko spoštovani osebi, potem pa poljubi svojo desnico. Če pri nas pridemo v pisarno ali smo doma v sobi, smo odkriti vsaj takrat, ko imamo goste. Arabec si v takem slučaju brž natakne fes na glavo, ker velja v njegovi deželi za neotesanost, če sprejmeš človeka z odkrito glavo. Arabec prireja pri pitju kave tak koncert z ustnicami in jezikom, da bi se pri nas dostojnemu človeku želodec obračal. Pri nas gre mrlič od doma na zadnjo pot z nogami naprej, pri Arabcih pa z glavo naprej. Na naših pokopališčih stoje nagrobni spomeniki in drevesca zagrobom pri glavah umrlih. Arabci jih postavljajo k nogam. Arabski svet je torej res narobe-svet.
Na podjunskem fikeju. Potnik: „1, kaj pa
je danes vlaku, da vozi tako prekvato počasi in previdno?11 — Sprevodnik:	„Veste,
gospod, danes imamo nekaj košar jajec s seboj.11
Mladim prijateljem! Dolgčas, pravite, Vam je bilo po sivolasem celovškem stričku. Verujte, tudi njemu se je tožilo po mladih znancih. Zato hočemo v novo leto naše prijateljstvo še bolj utrditi, da boste Vi, fantje, rastli kot mlada drevesca, in ve, dekleta, kot lepe rože na vrtovih in gredah naše lepe slovenske domovine. Redno v mescu se bo oglašal vaš znanec v kotičku našega lista. Vi pa pošiljajte svoje rešitve redno na naslov lista. Za vsakogar je še darov v stričkovi knjižnici. Pet srečnih nagrajencev bo izžrebanih po rešitvi sledeče naloge: Prvi slovenski pesnik je složil vzpodbudno pesem na svoje rojake. Iz naslednjih zlogov sestavite prvo vrsto prve njene kitice: Slov ježem encal jaz drava tvoj. Rešitve je vposlati tekom prihodnjega tedna, imena rešilcev se priobčijo.
Umetne oči
8 izgotavljamo po naravi za naše bolnike.
F. Ad. MQller Sfiline, Wiesbaden, v Celovcu, Hotel Sandwirt, dne 26. in 27. Januarja 1934.
Izobraževalno društvo v Globasnici uprizori na
svečnico, dne 2. februarja 1934 veseloigro
Rodoljub iz Amerike.
Začetek ob 3. uri popoldne v dvorani pri Šostarju. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Inserirajte v Koroškem Slovencu!
1 «mit- Pni in koso društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lido va
tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Josip 2inkovsky). Dunaj. V.. Margaretenplalz 7.