108 cev) m Krška vas (34 ;n 110 prebivalcev), Videm središča danasnie Krke ob cerkvi - je štelo 25 hi (116 preb;' « I cev y Cimajna pod njim pa 26 lus (134 prebiv l'cev), Siea, Mamica vas in lločcvje /. nad 100 prebivale Najdlje od sole so Imeli učenci 4-5 km iz devetih vasi. Na kmetijskem področju jc manjkalo »denarnih dohodkov, zaslužka ni.« Področje je označeno kot siromašno. V poglaviu o dosedanji zgodovini šole je upravitelj - r.zeto opi.al razvoj šolske stavb« (sezid me leta 1809. prenov lient m delno razširjene leta 1867 m natolet i 1897 t,b ra/.sirjc-nju v dvorazredmeo). Tedaj so i/, učiteljskega .stanovanja napravili drugo učno sobo in tako »ic ostala zapečatena usoda kr škc sole da -mamo se danes r.izdrapano zidovje iz. I 1809, ki jc bolj podobno staremu hlevu kot pa šol, « 1 retio ujio sobo so pnz.dali leta 1906, kojc postala šola trirazredha Oddaljeni Kormi jc leta ¡912 dobd ekspozituro, leta 1929 pa samostojno e nora zredil o šolo. Nato so našteti učitelji na krški Šoli od leta 1809 naprej ter dopisani se za leta 1934-36. O šolski stavbi piše da je last Krajevnega ¡olske ga odbora na Krki, da jc slabem staniu in men 238 m2. Šola je imela -,olski vrt (8,56 a) travo oko Li učiteljske hiše (3,25 a) in piknik (15,65 a). Šolski objekti so bil: - redni 150 000 din zavarovani pa pri vzajemni zavarovalnici proti požaru /a 15.000 dri (sola) n 10 000 dm (učiteljska ti sag Skica .šolske stavbe nas seznanja s tlorisom poslopja trem. BčiBicagii skica soLkcga vrta pa z. niim (drevesnica. čeofeKijak). /idnja stran prinaša skicg vasi (Videm inj Gmaj-BP) s cerkvijo solo, učiteljsko hišo, drugimi tvišamij reko m «slami K temu sodi tudi fotografija vasi ' razlago ¡tirdi poslopij ob cerkvi (kaplamia , upm.--čc, šola. mežnarija). Šolski list jc izpolnil 7.aprila 1929 upravitelj Alojzij Intihar./4/ Šolsk list' so zbrani v šestindvajsetih ovojih shranjeni pi v sesali irhivskih skitlah K vsakemu ovoiu v katerem so šolski list- za posamezni okrai (mehanske m srednje sole ter opuščene p i še posebej), je narejen popis Gradivo je muzej prc|cl oz rešil pred uirccnjcm od /avoda za solstvo v šestdc setih Ictdi ko sta obe inSfifflJciji domovaliH skupni stavbi. Gradno jc bilo del gradiva prosvetnega oddelka banske uprave, kjer so ga dopolnjevali v tridesetih letih, tud' se v i.asu ,'tah|anskc uprave 1941-43, le delno pa se po ,ojni. V več primerih so se solski 'riti, ki so jih šobki upravitelji scstavili v nekaj 'zvodili, ohranil, tudi v fondih posameznih osnovnih šol, tu pa so zanimivi kot zbrani z i celotno področje tedanje Slovenije, čeprav n;so ohranje-ii'pra\ vsi Omen i pa velja da dobro dopolnjujejo dokumentacijske mape v dokumentaciji Slovcn skega šolskega muzeja, ki nudijo z .zvleck' iz. sol-skih kronik m drugim^ vir zaffimive podatke za skoraj vse sole na SlovcnskeS. 5/ OPOMbl 1 Ob sedemdesetletnici Sanen.skega šoLkega muzeja v l.iubljan I juhliana I'>68 (odslej- Oh sedemdesetletnici); Osemdesetletnica Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana 1978. — 2. \rulrcj Vovko, Arhiv Slovenskega soh.kc-, muzeja. \ \rhi- i, IV I 98 I. str 120 121. 1 Oh a demdesetleinici. str. 63. —4. Šolski listi, ovoj 7: Grosu- plje; Krka — 5. O dokumentacijski zHirk. prim, Doku mentjdjsBi ïbirka v Oh ••cdcnKlesctletnici. str 59 63 in Slavica Pavlic, Dokumentacijska zbirka v: Osemdesetletnica Slovenskega sol.-kega nurzeia. Liubluna 1978 str 89 92 Postu žigi Ljubljansko pokra: inc -\otraii|>ka in l)olon|ska pod ki ijansko nemško okupacijo l()4l-l()45 C vi iko '/upan, :i /biranie poštnih žigov je sestavni tlel raz-skova ilia zgodovinskih dogodkov. Posebno zinimivo in dmamicno je delovanje postnih uradov v času dru ge sveto1 ne \ ojue (194 I 1945) na območju Dolcnj >kc .n Notranjske, ki So io najprej zai.edli Italijani 9 septembra 1943 pa Nenic. Pn r iziskovanju po stmli žigov tega časa mi prostora pa moramo vedeti da se ni dovolj »p i ret i le na uradne podatke o žigih temveč jc velikokrat treba preko origin ilruh doku mentov (najbolj verodostojne so sodne povratnice) ugotavljati dejansko stanje na terenu 1 o velikokrat odstopa od uradne objave - m ravno v tem je časi ta kega raziskovanja V naslednjem članku bo podan prikaz sistemi m cijc obdobij postnih žigov j jublianske pokrajmcKI obdobju 1941-1945, kot je bil prikazan na razstivi niatclisticncga krožka na šoli za slepo in : labov'd no mlatimo v I jubljani junija 1990 lekstualiv tlel omenicnega razstavnega projekta je bil povzetek članka Mdana Govckarja NO I KAN.ISKA IN IX)- I 1'NJSK A POD OKUPAC 110. objavljenega v I i latcliji -t 1/1969, 2 i leta 1969 I I TAl DANSKA OKUPAC I.IA: Italijanske čete -o prekoračile staro državno mejo na notranjskem področju selc I i aprila 1941 1 cga dne /vcccr o Itilij mi vkoraka!; v I jubljano, vojaške operacije na Dolenjskem .n Notranjskem pa so bile zakhu< ene s 23 aprilom 1941. Za fil ite-liste jc zato vaz.no v|irašanjc kdaj se tic lacto začenja obdobje okupacije. Menim da n i območju I ju-bhanske pokr;ijme zm datum prieetka okupacije laliko doloi imo 16. apul 1941. Dan prej jc namret kapitulirala kraljevina lugosl Svija medtem ko jc italijanska vojska tedaj zc zasedla praktično va Dolenjsko n Notianjsko Ce se odločimo za tako časovno razmejitev, potem žigi z d itumom do vključno 15. aprila 1941 spadaio med žige K'ahe vine Jugosiavije, žigi od vključno 16 apr.la 1941 do vključno 8. septembra 194 3 (kapitulacija Italije) pa med žige it ilijanskc okupacije 1 jubljam.ke po krajine. V prieiiioccm članku podaj mi prikaz, postivh zi gov v I jubljanski pokraimi v ca>u 1941 1945 ločeno po posameznih obdob|ih I, Pretlokupai ijsko obdobje (od napada n i 'Jugo 153 slavijo, ¿ 4 -1 5. 4. 1941): V leni obdobju se je na poštalj Dolenjske in Notranjske uporabljal poštiv 'ig stare Jugodavije v llligici n c.rihci. 2. Obdobie /igo1 n:h provizorijcv (od I 0 4 1941 do i/daje prvih uradnih žigov) 1 nako kot v obdobju od napada na Jugoslavijo do kapitulacije .lugoslav ije 15. apnla I94i je večina post nemoteno poslovala n iprcj. kot da se s prihodom dalijansk ih cet ne bi prav nifl spremenilo Sprva so se uporabljale celo -.t a roju gosi o v. uiske /iiamke ki so se /agosale z. običainmii starojugoslo vanskmn eno- in ebokrožnimi žigi v latinici m cirilici l/jema je bilo le pet post na Dolenjskem ki so jih začasno z is&tlli Nemci tet jih sele kasneje oelsto pil: Italiji (ri/en kimelja junija 1941) V teh krajdi pošte niso uporabljale staidi jugoslovanskih žigov, kersojih Neniei zasegli in Iničili (razen Mokrono ga), le pošte »o spn a uporabl|ale ncm.-,kc žigovne proviz.orne uEč-ne žige) ter še IS fasncic normalne it iliianske žige, 1 e poste so Krnielj (Karmel). Mo Kronog (Nas.,cnl'us.-.) S! Jernej (St Bj i telina) Sko cjen (Si k.iii'im) ter Kostinjevua Jk.aBlstr«ss) l'o..ta krnici) pa jc približno 2 meseca, nek iko od sredine julija tio konca septembra 1941 uporablja la tudi nemški normalni žig KARMIíL / STLI-LRM/, ki so ga Italijani 7. oktobra 1941. ko so zasuli krnici) zamenjali s lasisticnmi '.igom lega kraja Nekatere poste na tem območju (Beli Cerkev. Sv k'iz pn I itiji, Sv. kn/. pn kostanje1 ici ter l'r-1 ž išče) pa v tem obdobju sploh mso uporabbale ju goslovaiiskih ž.igiiv. I difistvan pn mer paje upora ba starega jugoslovanskega pečatnega žiga na gošti Bela ( eikev ji a Dolenjskem 3 Prva uradna izdaja žigov nacionalizirani ju goslovmski žigi: Dne 28 aprila 1941 je bil 'dan prv i uradni p*_c it.nlk ig -,F s poste Ljubljana 2, iz katerega so sklesah napis v liri lici k isiiejc je. to stonlo se ()0 postnih uraelov, s skupno 163 postni n 11 žigi, 4 l/elaia pi\ ih normalnih ititíjífjjskih žigov: Postna iiprava je 16 minja 1941 ra'.poshila po Milini uraelom 162 novih žigov velikost 30 m m v premeru V zgornjem krogu kolobar-a je navedeno krajevno .me v slovcnseini v spoelnjem elelu pi je navedena oznaki »I.URIANA« V juliju m avgu ;tu 1941 so po.de prejele še 26 žigov Bitke i/elelavc veiularz maii)sini premerom od 27 do 29 mm 5. I asi stični žagi: I . žigi poleg Ostalih oznal. nosij» se ozn iko letnice fašistične ere v rimskih pisinciikah Prvi ničel pjimi so prišli promet v začetku ok robra 1941 serna teli žigov pa je bila končana v naslednjem letu (le velikost je večja in sicci 34 mm) I n iko kot normalni italijanski žigi so tudi le ti dvojezični Poleg liubiianskili post je ta žig prcielo se 8 poštnih uraelov na poeleželju Zares cduistvena pa sta žiga Pošt Dolenji in Gorenji Logatec: krajevni imeni sta namreč portahiaiicemv J ONGATIČO DI SOI K) O/.iroma LONGA KO DI SOPRA V m ircii in Juliiju 1943 je bila zdelana druga Serija fašističnih žigov premera 30 mm, ki pa niso prišli v promet (Adlesici Banja loka Dobrnicc, Kočevska Reka Moz.eli in Nemška I oka) Dva od teli (Adlesuv in Dobrniče) pa sta bila predelana in uporabliena kot nacionalizirana 'ugoslovanska žiga po 15. maju 1945. 6 Prekriti lasističrn žigi kmalu po zlomu fašizma seje še pred 9. septembrom 194 1 v lasisticncm žigu oznaka fašistične let niče prekrila s enimi pravokotrnkom Najbolj zgcSjnji tak žig mi je poznan s pošte I îubljana I z datumom d skup no 101 poste, Nemca so se utabordi le v večjih sredincih. . Beli Krijini pa se Nemci niso obdr/ali niti tako dolgo, da bi oelprii vsaj eno pošto /ato nem skih /igov s tega področja n I. Obdobje italijanskdi /igov I I. Pfekrili jftšistični žigi: kot sem omenil, se je na območju Ljubljanske pokiajinc po zlomu lašizutn uporabljal fašistični žig, na katerem je bila lasistiuia letnica prekrita s firnim pr.ivokotnikom. in sicer kot dalnanski žig -isti zig pa se po 9 septembru 1943 uvrsca med žige neniske okupacije Ljubljanske pokrajine I 2 Normalni italijanski žigi; Poste ki so imele samo italijanske normalne žige, ->o le te se naprej uporabiiale vse do zamenjave , ncm4inii BvojeličnlnTi žigi v sredini leta 1944 lako se italijinski žigi v Lasu po 9 \cpteni bru 194 i pojavljajo ne le na italijanskih znamkah temveč tudi na preliskih in celo lia t.iko imenova n ih pokrajinskih znamkah ? Razdobje žigoviiih provizonjev (predelam sla roiugoslovanski. av stnjski ter italijanska žigi) Nekatere pošte (Šmarje Sap Cerknica. Novo mesto kocev ie) so po 9. septembru 1943 do nem lega dvojivuiiega žiga uporabljale namesto "ta lijanskega žiga nacionalizirane jugoslovanske žige, pi cele la n c še lela 1941 /nana je predelava nedokončanega fašističiiega žiga st 3 Cirosuplje Nem ška oblast je elovohki predelavo nekater h ilali Miiskih starojugoslovanskih pa tudi avstrjjskg zi go\ ki so pnsli v promet kot nemški uradm eno imenski žigi (Horjul, Rakek, Škofl|ica) { Gotovinski žigi: /aradi pomanjkanja znamk so se pošiljke morale oelpremhal- brez znamk, vendar z. oznako d i [je bila postna pristojbini plačana v gotovim Sprva kot rokopisna oznaka kasneje pa kot ročne gumi jeve stampil|ke z. ustreznim besedilom: »I RANKO ili POR 1 O v gotovim I n zaračunano pod stc\ « Besedilo je bilo praviloini v -lovenšiani, kas neje pa tucb v italijanščini ali \ nemščini Gotovn ski /ig je znan pri i() izmed 51 pošt. Kolikor jih je n.rvei in nazadme bilo v IjuhljansL pokrajini v času neniske ok upacijc 4 Obdobje nemških dvojcz.ieSili žigov: Prvi normalni nemški žig se je pojavil na lju bljanskih poslali sele ?5. junija 1944 Najkasneisi 110 nemški žig TRF-BN.IF nosi datum 26 april 1945 Zadnje dni apnla 1945 sta bila vdelana še dvojezični zig pošte IDRIJA in enoimenski (slovenski) žig poste IJUBL.I \NA-LF-TALIŠČ F , ki pa nista prišla več v uporabo. 5. Nacionali, lrani nemški in Ualijanski /igi do 15. maja 1945: Ti spadajo se med /.igc nemške okupacije Lju bljanskc pokraune. Najbolj »zgodnji« je -':g pošte Vrhnika, ki je uporabljala nacionalizirani nemški dvojezični žig že 6. maja 1945, torej dan po prihodu osvoboditeljev. Ta posta je /c istega dne uporabljala tudi nacionalizirani italijanski žig st 4. 6 N lcionah/'rani nem-ki m italijanski ,igi po I 5.maju 1945: Te žige sicer prištevamo k žigom nove Jugoslavile, vendar so pogosto predmet zbiranja nemških in italijanskih zbirateljev okupacije l jubljanske po Krajine Sem bi lahko pnsteli tudi gotovinske žige po 15. maju 1945. Znani so celo primeri, da \e jc gotovinski žig po 15. maju 1945 ob pomanjkanju /namk uporabljal tud- /unai območja bivše I .jublj mske pokrajine (Štajerska). V članku obravnavam postne /igc redkih postn-h uradov v letih 1941-1945. Gotovo bi bilo glede celovitosti problematike potrebno upoštevati še pregled agov pomo/nih pošt oziroma 1 i poštnih zhi ralnic, ki so bile vezane ni mat.eni poštni urad. Prav tako pi pidajo v ta sklop še poštni /igi ani-buhmcmh pošt io je post ki so delovale na določenih vlakih v času 1941 1945, ter uporabljale svoj postni zig. To področje bi lahko bilo predmet posebne raziskave oziroma obdelave v posebnem članku Neka /an uiivgsti o filmih Bo.- darja .Jakca Ivan \'eman < Arhiv Slovenije se je že . začetku varstva lilm-Aega gradiv .i sc/nanil z /icetniki pionirji slovcn skega lllnia /bral je podatke o njihovem delu in nimskili suan'vah Ugotovili smo, d i so si nekateri med vnetimi privrženci filmske slike Ustanovib fiimska podjetja, dragi pa so se uveljavil- kot filmski snemalci amaterji Med njimi jc bi! tudi MoZ.i dar Jakae snemalcc-amater, vendar v velik' meri umetnik tudi s filmsko kamero. Kmalu /a tem smo njegove filme, ki jih hrani RTV Ljubljana, preko pirati in shraru!i v arhivu Poleg tega smo pozneje presneli tudi njegove družinske filme, ki so bili do tedaj v javnosti nepoznani Pred nedavnim smo lii me Božidarja lakca podrobno pregledali obdelali in zanje p ipravili inventar Še pred leti smo pova bili na ogled lllmov tudi avtorja ki se jc ;pomni! mnogih podrobnosti, ki nlije' nemal Pripovedoval jej da je mnogokrat začutil godovinski pomen dogodkov, npr. zasedanje /bora odposlancev.slovcn skega n r.oda v Kočevju ,n jih je z. rad, tega posnel bodi ; fotoaparatom ali pa s filmsko kamero. Rri nadaljnji obdelavi Mlmov smo se prepričali o pra vilnosti presoje avtorja ki je posnel mnoge pomembne dogodke- m dogajanja iz / vljcnja hikrat nega časa in jih otel pozabi. Ti zapisi so prvenstveno vit za kulturno zgodovino Slovencev, za študij etnologije, saj pripovedujejo o nai ;nu življenji m običajih na. ih prednikov v ze nekoliko odmaknjenih ¡desetletjih Piipovcdmcjo pa tudi o bom za obstanek v ca?'i vojne v ilire, Hoz.idar lakac jc prispeval pomemben delez k Partizanskim dokumentom V lakcevih filmih smo odkril, tucb drug;i pričev j ijjJi V banu Grcgoriccs lotoamatcr.>k' /.let v Melo krajini •,/ leta !933 smo ni trgu v ( momlju med belokraniskimi narodnimi nošami prepoznali Metoda Madjuro, ko snema svo; lilm .lurievaine v C r nomlju. V se do tedaj nismo mogb ugotoviti na:;in enega datum;i nastanka liad|urovcga lurievanja. Posnetek je zanimiv tudi zaradi tega ker je to edin siveii primer, ki v prcdvoincm času Hrikaz.uje neke g;i snemalca pri aiemanm drugega liima lakcevi filmi lahko predstavljajo tudi dokumen tacijo za pr;ikti( no uporabo. V Starem trgu ob kol pi so pred nedavnim obnaviiali «tanj.šo, cerkev kal varijo, ki je razpadala in bila brez fasade Hozxlar laka< je v lilmu Zcnito- ,inj.,ki običaji . Predgradu posnel tudi Kal vanjo m kapelice ob Ijcj, ki so jih Italijani med vojno porušil, Na temelju filmskega posnctk.i iio-adaiia lakca so obno- ili zunaniost cerkve kalvarijc po prvotnem vz.oni V lilmu Prekmurjc-1 jublj uiii smo piepoznab posnetek (astne straže in spremstva poliskcga kar dnal i dr Avgusta llionda v I ju hI jam Po pripovedovanji Tatjane lakac prikazuje posnetek dr 1 Honda v času i vhai i-tu nega i ongres i v I ¡ubijam Glede na to naj bi lakac snemal na barvni lilm ze 1935. leta Vemo pjv da se je d, lllond "deleži! tudi kongres;! krr.tusa kral|a v I jubhmi 1939 leta Vpr. isanje datiranja posnetka ostaja odprto ■ tem pa tudi dat.iin prvega slovenskega barvnega film skega posnetka Posebno skupino Jakccih lllmov predstavljalo družinski Idm, ki ohranjajo ,pornm na njegove svojce prijatelje in nance, ki $1 bili pomembne osebnosti takratnega časa Med posnetki druzm skill filmov ,iiio ugoto' ili tucb krajše ;ekvcncc. Ki presegajo pomen družinskih filmov, npr posnetek spominske lazstave Bi rana lana ob 10 letniu ii|c-gove mrti 1952, Ict.i v Dolcniskem muzem in posnetek I. grafu, ne raz ta ve v Moderni .-alenu v I -u bljan, 1955 leta :,olcg tega di so lakcevi filmi zgodovuski vir v nekem .plosiiem pomenu besede smo -,poznali d i imajo se eno ra/scznost ki jo pri drugih filmih in ■ploh pri arhivskem gradu u nc zasledimo tako pogosto to je cmocionalm odnos gledalcev do pos« mezriih posnetkov /e S predstavitvi lakčevih lil mov v pi nka rje veni domu in pozne,'.- so prihaja i i posamezniki v arhiv z željo, da „ ponoi no ogleda jo |i c katere ruegove liime, ker so v njih pretio/naii ;voje bližnje, starše in znance Nekaler med iijimi .-.o prish tud, od zlIo daleč, da so le. v ideli lakceve filme Mecl drugim smo ugotoviii-se eno zanimivost ko i 111 smo pnmcnal; film o /boru odposlancev v Kočevju s pisan,mi viri. Dogodke na /boru m po njem v času nemške ofenzive podrobno opisuje Edvard Kocbek v knjigi Listina, Božidar Jakae pa jih je posnel na filmski trak. In če ob branju knjige predva- jamo Jakecv film, oživijo pred našimi očnv dogodki i/ tistega časa Knnga in film se dopolniuicta združita se v enovito pripoved, kar predstavlja ilustrativen pmner uporabe filmske slike in pisane besede