List 23. Tečaj XL. WS- spodarske ? obrtniške p - i ^ ^ ,»- . t Vi- ' t;^^ = . - . / -J^ V ' / Izhajajo vsako sredo po celi poli. po posti pa za Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold za eetrt leta 1 gold, pošiljane celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr Lj ubij ani sredo junija 1882. Obseg: Trtni lubadar (belinar) ni nevaren. Trtar, vrtavec ali tartanelj Kako se najlože uničuje bramor Gospo darji! Poezije, Naravoslovska pisma. (Dalje.) Naši dopisi, — Novičar. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 (Dalje.) Gospodarske stvari. porežejo, kateri prično zopet p ogan j^ati,^ ter nai ta les takoj požgo, kajti če ne. bo hrosö IZ- Trtni lubadar (belinar) ni nevaren! Dolenjski vinorejci niso se malo FestrasUi QOgradih opazovati jeli, frčal zastonj in v nekaterih krajih je uže potem je trud ko so Jaz sem teh misli, da ta hrošč ni priromal še le po \ veliko trt posušilo da se je letos izvanredno letošnj ali lansko leto v naše kraje, ampak da prebiva uže deli časa v h gradih ter se je samo letos Ker se nobena rastlina bodi-si uže trta > drevo ali zaradi ugodne mu zime nekoliko bolj razširil, kajt mislil si pa kako zelišče brez vzroka ne posusi sikdo: gotovo se je priklatila v dolenjske kaka nevarna trtna bolezen mogoče, še trtna us } ne daleč od nas, po bizeljskih jde gradih, precej e roar-ograde katera hudo se v gradu sem ter kaka trta posusi ako prišlo ne bode nikomur na misel vati, vsaj je to kaj navadneg t grad natanko preisk da se vsako leto neko liko starih, onemoglih trt posusi Opazoval sem tudi da je hrošč večidel uže iz ^ svojega stanovanj f govili. „Kdor išče, ta res kdor je v svojem 1 Cö , JVVAVX » ' pregledaval, našel gotovo tu pa tam v kaki suhi trti izletel gal, le težko da se bode kodljivec, ako bode prihodnja zima tako gorka, kakor pravi star pregovor, m ^ • ^^ hode^ kdor še . trt ni porezal gradu suhe trte natanjcoeje zasačil. Prerokoval bi toraj lahko naprej t milimetrov dolgega hrošča (kebra) črnorujave ^ila letošnja, pomnožil; če bode pa ostra, bo pa po J O do barve, ki je tičal v luknj krog in krog trte izjedel. gradih najti mnogo tega hr iože mislil, da je ta hrošč, «.c^.v^-v.^. znali nismo, pravi vzrok suhim trtam katero si je pod lubjem gini Glavni vzrok, da se je toliko trt posušilo toraj Akoravno ni bilo po vino- ^^ akoravno se v vendar si je vsak naj katerega prej pri nas po haja i ker se trta navadno a hrošč spada je v trto jedel 7 posuši } lesojedcem f in sicer ravno v isto družino > kakor na- začne na novo poganjati vadni „lubadar'*, liko lepih smrek pokončal nega lubadarja je do sedaj še ki je pri nas na Kranjskem uže to cem samo, da naj gradih tu pa tam na-nad žlebom , katerega si korenina pa zdrava ostane ter Svetovati zamoremo vinorej- in do suho trto do še živečih popko Življ kodliivost trt mladik porežejo m sezgejo malo znana; ker so pa Mislim pa 9 da imamo vzrokov drugj iskati tako rekoč vsi hrošči bolj ali manj škodlji da bi nam ta škodlj končal. Naš strah bil zale so } ki ) padaj čuda v to družino, drevj da smo se bati jeli prvi vrsti moram omeniti, posebno takih sort pozeblo ^ •' bčutlj ? ni čuda, aa smo se uati ^izirane ter so zeio ODcuujive. x^iu^.u ^^^^^ dolenjskih vinogradov ne po- ^udi letošnja zima brez snega, kajti naenkrat bilo zel6 letos mnogo mladih trt ki niso popolnoma aklima- Drugič je trtam škodo pa neopravičen Preiskave poka jako toplo, potem je pa zopet pritisnil mraz Hitra zale so, da ta hrošč ni posebno škodlj.. _ vs^k^i i^o.i.u., -----^ vzrok da ie toliko trt pomrlo. Istina je, da je ta hrošč ^^irok je jako napačno obrezovanj ^ Y 1 _l ^^ «^«rlo.» r»i orlavni VZrOK iC" ni»7.1rn. niiatllO ter tudi ne menjava temperature pa škoduje ne le samo trtam, am pak vsaki rastli isto tako tudi človeku trt nekoliko trt pokončal, al on vendar ni gla vzrok tošnj trtne bolezni Vzroki so drugI Dolenj rezali trte nizko, pustij Jih ) n živini. Tretji Namesto da bi 1 visoko da rastej Ako suho ali bolehno trto nekoliko pognemo lomila se bode skoraj vsaka kater vjedel pota na tistem kraj sa, v katero se j kjer ima ta škodlj od-ta hrošč ter nekako zdivjajo 9 Take šibke trte kmalu oslabe ter so veliko bolj občutljive proti vremenskem Nad tem žlebom je trta suha pod njim , navadno živa ter iz korenine na novo poganja. ^ nine ta hrošč nikdar ne pokonča, torej^ napravi liko škode Ko sem po Dolenjskem val, zapazil sem tudi, starih in onemoglih trt; po sem ga svoja ^i-žene trtnim boleznim se pa Kore to rekel bi trta ne , je - dobiva iz onemogle tudi ta, da se . _ godam, kakor tudi pod Četrti vzrok v nekaterih krajih, gradom premalo gnoji, potrebnega živeža, zem da trta eno ali dve leti ne donaša grozdja. vinograde o tej zadevi preiska-da se lubadar prime najrajše mladih nizko obrezanih trtah redkokrat našel. Vinorejcem dolenj- prične hirati in se nazadnje posusi Toraj letošnj nenavadna zima 7 slabo obrezovanj slana } onemogla zemlj m nekoliko tudi hrošč, to so vzroki, da se je letos toliko trt posušilo Kramar kim toraj priporočam ) terih teg hrošč jdej 9 j tiste trte, v k tistih popk I Kako sadnemu drevju g noj iti? tvarine, katerih drevo Pod tem naslovom ( 80 „Novice^* v lanskem letu septembra Če je za drugo leto potrebuje, meseca mlj suha in vreme gorko, je tembolj treba gnoj pomešati z vodo zato , ker bi preostri gnoj ako prinesle izvrsten članek po razpravah dvornej^a vrtnarja gosp. R. Novaka v skupščini sadjerejcev v Würzburgu, dovaL Vendar se dad6 vsa tu imenovana kateri je prevažen za poduk domačim sadjerejcem, toraj suha rabiti, s prstjo zmešana kot kompost. vencem na ga tukaj od besede do besede navedem in se tako-ie okolo drevesa pod k glasi: Tudi sadoa drevesa potrebujejo ziveza, in velika potem njam A V^ . WW^ ^ vr V» ^ ^ ^J WJ W ----7--. « - -------HJOllJLIj ^ I jC^ U-lf škoda je, da se gnojenje sadnemu drevju premalo ceni, in luskinjastemu tudi e se Q se čes- češpljam, orehom, kostanja in vsemu košeiČastemu ali gnojila Potre mljo grebe. Tako gnojiti se prileže poseb a preveč zanemarja Mnogo dreves samo zato malo t katerim sadu donaša in nazadnje konec vzame. Pri vrtnarstvu je tedaj velike važnosti to, da sad-erejec drevju priprav- škodljiv zato, ker prehitro s Kdor s frisnim (svežim) ostri tekoči • % ojo moc razvija nega gnoja daje v pravi razmeri in tudi o pravem času. drevesa zagrebe, da se čez zimo razkroj kim gnojem (kravjek za to-najbolji) gnojiti hoče, naj ga uže v jeseni okolo L in svoje re- Pred vsem treba je vedeti to, da sadna drevesa divne tvarine (gnjilec, kali fosforovo kislino) kma jemljejo zemlji veliko fosforove kisline, kalija in gnjilca, spomladi koreninam drevesnim oddä in ravno teh treh tvarin večidel ni obilo v zemlji. Zato Kolik je treba skrbeti, da se te trojne redivne snovi, ki jih gnoj d drevesa iz zemlje srkajo } zopet nadomestujejo, da dre- po velikosti dreves daje? se zagno]enj Več ali lastnosti zemlj b ra n eg manj, to se ravn4 vesa ostanejo zdrava in rodovitna. Visoka in stareja drevesa potrebujejo gnoja več kot Od kod pa dobiti gnjilca , kalija in fosforove ki- nizka (pritlikovci) in pa mlada, pusta zemlja ga zahteva sline? Gnjilca (Stickstoflf) imajo posebno veliko v sebi: kri, rožni in kopitni obrezki, dlaka in volneni odpadki; kalija in fosforove kisline pa je v gooji stranišč ali se- več nego močna Gnoj nske ali do 5 jtro za veliko drevo sekretoveg gnoja zadostuj kalij 60 do 100 gramov v do pep ft 1 litrih do litr ) kretov drugem trtnem. \ zivinssi gnojnici ? zmletih kosteh, kurjeku in in mlaj dre de. Manj potrebujejo se ve da manj gnoja tičjeku, v pepelu drv, posebno bukovem m M Kant Ce zemlji dajemo več ravno imenovanih gnjilčevih tvarin, krepko raste drevju les in »i rje • « tvarmami, ki imajo če pa zemljo fosfo Trtai 1 vrtavec ali tartanelj gnojimo z gori imenovanimi rove kisline in kalija veliko v sebi, potem nastavlja drevo več popkov in donaša debelejega in boljega (sladkega) sadu. Po takem treba tedaj pri gnojenji zmirom vprašati se : kaj hočemo ? Ce takim drevesom, ki, poškodovana po slani, toči, gosenicah in druzih vremenskih uimah nočejo nič kaj rasti, ali ki so več let poredoma bogato rodila in zato opešala, hočemo pomagati h krepkejši rasti, takrat jim je treba gnojiti s tistimi gnojili, o katerih smo gori rekli. imenovan p. leni tisti zeleno-zlati ali pa tudi bronciraoo ze- rilčkar, ki se ga posebno sedaj po o nj3 kih VI- vred do milimetrov nogradih mnogo nahaja. Gotovo vsak vinorejec poznä tega hrošča, ki je z rilckom dolg. Trtar spomladi striže trtne mladike, ki zvenejo in vsahnejo. Ako se ga mnogo po vinogradih nahaja, napravlja dostikrat občutljivo škodo; razun tega za- jeda tudi ob pecljih trtam perje ter ga smodki enako povalja. Imenujejo ga v nekaterih krajih zaradi tega tudi listni povaljkar. take povaljke znese samica po da imajo veliko gnjilca v sebi. Ce pa drevesa sicer čvrsto v les in perje rastejo, pa sadu ne donašajo, takrat jim je treba gnojiti z goojili, ki imajo več kalija in fosforove kisline v sebi. noče čvrsto rasti, pa Ce pa je tudi sadu ne nastavlja, takrat drevo tako, da je do 10 belkasto ramenih jajčic. Pripomoček, uničevati tega trtnega škodljivca o tem času je, da se njegove zalege, katere se na listnih po- . ako se ta valjkih nahajajo, oberejo in sežgo Kajti množi treba mu gnojiti z gnojem , v katerega smo pomešali oboje sorte gnojila (gnjilčne tvarine in pa kalija in fosforove kisline), ali pa da mu spomladi gnojimo z gnjil-čnim gnojem, ki rast drevesu pospešuje, } hrošč ne zatira , ter se slobodno lahko v malo letih cele trtne nasade in vinograde. ) pokončd tudi K. meseca av- gusta (velikega srpana) pa z gnojem , ki ima kalija in fosforove kisline veliko v sebi in po katerem drevo več cvetnih popkov nastavlja za prihodnje leto. Najbolje se sploh gnoj sadnemu drevju prilega v tekočem stanu, kajti tak gnoj pride hitreje v zemljo do drevesnih korenic, ki ga srkajo; suhi gnoj nasproti le Gospodarske izkušnje. Kako se najloze uničuje hramor'^ Najboljše sredstvo pokončati bramorja, je, uničiti mu jajca ali pa še prav mlado njegovo zalego. Z e, da se bramor plodi drugo polovico meseca junij Zat o počasi s pomočjo deževnice v zemljo dohaja, zmerom dobro, umetoa gnojila (superfosfat, kali, kili-salpeter itd.), pa tudi pepel, kri, rožne odrezke, zmlete srede ju liko ted v gorkih letih, kakor je letošaj do ko- preje Samica napravi si kakih 10 do 11 decimetrov pod zemljo gnjezdo , ki ima velikost po raztopiti, da v kosti (koščeno moko) poprej v vodi nekoliko povro, in še le potem ž njimi gnojiti drevesom. ako povodeni gnoj se vlije v jame, katere, kako četrt metra široke in pol metra globoke , se izkopljejo tako daleč od debla , do kamer veje drevesa sežejo. Ko je dobo kurjega jajca. Tako gnjezdo se prav ker vse rastline, katere rastej hati, postanej nad njim i h začnejo bole > rumenkaste, zvenejo in se posuše. Kj gnjezdo , spoznd se tudi po se posebno po deževnem vremenu lahko naj dej bil gnoj va nje vlit, se zopet zasujejo N r • 1 1 • v • i aj bolj SI Čas drevju gnojiti je od spomladi do je- gnjezda naj se z motiko izkopljej bi pa bramorjev na ta način ne mogl bramorjevih potih, ki Taka Kar peko pomoriti, nastavimo iim še razun tega lonce. Ako tako delamo, se seni, in sicer zgodaj spomladi zato, da rast izbudimo v bomo škodlj drevesu; da drevo nastavlja sad, se mu gnojenje prileže meseca malega in velicega travna bramorja kmalu znebili } da pa se pomnožijo 119 Gospodarji! je enake snovi, kot drug tekočina Živalske stanice Od vseh strani dohaj nam prežalostna poroči ) da je te dni v več krajih pobil poljske pridelke, ves stvo zoper točo mi vanje toči I P kod J i) fr II toča z eno besedo vse pridnega našega kmeta. Sred- poznamo, in to je zavaro-> toči. Zoper skod josko-ogersko zavaro- so tudi silno male, s prostim očesom jih ne moremo zapaziti. Najmanjše najdemo v krvi — le so krvna telesca. ki se vale v neizmerni množici v krvini tekočini po žilah dalje. Živalska stanica živi enako kot rastlinska. Pri bolj popolnih živalih hrani se stanica z raz- nimi i e d Sn ki pr po krvi do nje, m J ki jih Staniče izmečejo, zovemo z du š co m kroj valno delniško drust Kd se hoče zavarovati pod primernimi pogoji, srkanj izločev .1 tekočih in trdih snovi pravimo 9 naj se pniku te zavarovalnice. Naslov , kupčevalca z železnino se ekrep Ljublja pri glavnem za glasi: ,,Terček in glavnem trgu v hrani t ba, srkanju in izločevanj plinastih snovi pa dihanje. Živalska sranica se premika in pregiblje s pomoč mase, katero zaporedoma razieguje ^atoroznan^ke stvari« svoje da se pa to zgod priti od znotraj duše in kmalu umrj m ) treb od posebn m i k imaj Povsod pet krči zamore treba ni niega, tam se stanica ne gane več Naravoslovska pisma Ko stanica doraste dela } tedaj se pr e deli sama v t to je iz ene stanice nastali ste dve hčerki To v Spisu je Ivan S (Dalje.) plojenj ahajamo ga pri vseh C. ZIV en j e stanze. zovemo s t stanicah, bodi si v živalstvu ali rastlinstvu. Stanica tedaj živi na enak način, kot snovi izprejemlje in jih izbacuje. raate in se množi telo : > Ako denemo v raztoplj cuker kvasu, tedaj se prav tako, kot ves organizem, ki j Stanica je mala podoba telesa, atanic aestavhen. ona je najmanj prej ali pozneje naša tekočina popolnoma spremeni Cuker izgine iz njega pa nastaneta Ikohol in nica kaže nja, a zelo popolna delal z eno besedo rečeno celo Staniči venj delal-i nam ! gljenčeva kislina; poslednj se pomika v raztop Ako primerjamo organizem visih živali z d v podob malih zračnih mehurčkov navzg } se nam, kakor bi se voda v loncu kuhala, in tedaj tudi da tekočina vre. zdi tedaj so posamezne stanice državlj ki žive pod re publikansko ustavo Vlada v rokah najodličnejsih pravimo 7 državljanov, ki se snidejo v zbornici; ta zbornica so Vse to dil k Ta stvar obstoji iz neiz- možjani, poslan njem merno malih, jajčkom podobnih telesic, ki jih s prostim očesom ne moremo več zapaziti. Vsak tak mali jajček ima podrobno kožico in v v prvi vrsti sestavljena volj uradniki so državljani te države 3 živčne stanice, predsednik pj Posebno pomenljivo je, da de eden za druzeg 1 za sku edi motno tekočino, ki pen blagor; vsi imajo le jedno kuhinj 1 namreč želodec ) iz vode in raznih beljakovin, od tod gre prebavljena jed na razne kraje in hram po Pop mala tele nice so rastline in sic stih tekočinah narede zovemo st^ • silno male Kvasove sta- samezne državlj glive; da v cukra Vsaka telesne stanice stanica nareja g o r k o t v seb m da jih azkolj v vrenje, alkohol in ali z druzimi besedami gij kisli ) sicer zato, ker razpadaj njene } to je posledica njihovega živenja. Stanica mora živeti, kot Živalska gorkota pride od one male toplote, kolikor je ima vsaka stanica Da pa ni preveč ali premalo gorkote, zato so za-se. vsaka druga rasti in ga v sebi spremeni in r pa izbaci zopet v tekočino Skozi svojo k srka cuker nastavlj gulato telesu. Ce je prevroče > kolj( azaj ) porablj ki jo obdaj tvai ta se površne kožne stanice jamejo potit in pogub vročina se zman ce je premraz, jamejo način kvas raste in se množi, zraven pa razkoljuj topljino, v kateri biv raz- mocnej delovati, potrebujejo več h izni organi in tako se Treba mu tudi kisi da ne pogine in ne jenj telesu zopet zakuri Gorkota živalskih teles izvira tedaj iz delovanj V svojem delovanji. Živenje stanice se nam toraj kaže stanic in njihove toplote; a tudi druga dela pride) v sledečem delovanj kanji hranil } dih kisleca v loč izmečkov (alkohola in ogijen čeve kisline) in v plojenj Za nas je pa je to ajbolj važno, da dela alkohol V mož^ranih pripomorejo njihove stanice živali h občutkov in dušnih opravkov; v kosteh pripravljajo stanice novo gradivo za kosti, v mišičji za stanic do 9 misice itd povsod delaj neumorno in važno. potreben izmeček. Ker nastane torej pa dob6 iz krvi , ki se povsodi pretak Gra-ki vse iz cukrastih tekočin alkohol, zovemo njihovo tudi Ikoh ► vrenje f^^ 1 • J____ to ni edino vrenje ) divo obliva in obhodi; delovanje stanic tedaj napravij tkanine živalskega telesa; to delovanje je prvi pogoj za vse kar jih opazujemo. Tudi drug male narede v obstanek in zdravj raznih tekočinah, da slednje začn6 vreti. Tako nastane na priliko iz alkoholovih tekočin s pomočjo jako malih t — in lahko bi našteli še več druzih spre Najbolj stanice so one raznih po te eze zovemo razne v^edline in vdore zunanj stanic oce memb, vršečih se vsled raznih kvasov, ki so se naselili lesu. znotranje kože. mnozimi žilicami ali Duplj žlezno obdaj male stanice z živci; iz teh stanic pride oni po v njih a to bi nas predaleč privedlo bni sok, ki se iztaka pri njenem ustji. Ti sokovi slu Kvasu pa ne j dem samo v rastlinskih stanicah > terauč tudi v živalskih. Vsaka je sestavlj V ' ^ iz stanic in vlakenc, ki so na razne načine zvezane v tk nine z na rasne načine celemu telesu; tu napravljajo teko čine in mazila za kožo ali za raztapljanje povžitih jedi tam izločujejo druge važne tvarine, na priliko seme in 9 valskega telesa. Zanimive so za nas posebno mleko; a predaleč bi prišli f t an ice, ki so narejene iz tvarine, katera ima čudno službe našteti ko.bi hoteli vse važne ki jih opravljajo ätanice za celo telo lastnost, da se zamore skupaj stisniti in zopet razvleči, OitiCiUw UciOl^tl f nk.1 J i u. C» y Aj «♦J wvwtjAww ----- Omeniti še hočemo mnogobrojne sokove, ki imajo enake tavljena je ta tvarina iz vode, beljakovin in tolšče, lastnosti kot v začetku omenjeni k sokovi, ki raz- zraven pa ima se ekaj mineralnih snovi. Navadno jo koljejo jedil lUCt&U UUlCUjCUl Ä v Čl o , O^jawr*, Ü.» M ^^ take snovi, ki se lože prebavljajo. Sem obdaj kožica, v sredi pa tako zvano d ) ki padajo kvasovi v ustni ? v želodcu in v črevah 180 Kako moč imajo do jih omemmo hranil, culi bomo lože pozneje zdaj le zato y da lože spoznamo delovanje in telo, to so moč posameznih stanic. Kar učini celo za prav učinile male, skoraj nevidljive stanice 9 prav • # nji- Trst. Ker zdaj ni bilo druzega videti ko sama morska planota, jeli smo se po parniku sprehajati sem ter tje, ter ga v vseh njegovih delih bolj na drobno ogledovati. Parnik „Stambul*^ je eden med največimi ,,Avstrijskega Lloyda^* hovo delopase vrši vsled razpadanja in raz-krojenja lastne stanične snovi; stanična snov razpada in se spreminja in mi pravimo: stanice živ^. kost uže iz tega, če povem Po korakih njegove dalj Ako pa te živ6, živi telo f ki je sestavljeno iz njih. Ži- ive nisem premeril; razvideti pa morejo častiti bralci njegovo veii- , da, akoravno nas je bilo na brodu okoli 400 oseb (nazaj grede celö okoli 500) venje stanic je tedaj temelj celeaau telesu — je nepo- in smo bili do malega skoro ves čas vsi na površj pisno važno in zanimljivo spoznanje onih skrivnostnih vendar ni bilo nobene posebne gnječe. Mislim dogodkov, ki se vrše z da so živalskim telesom. (Dalje prihodnjič.) parniki gled6 konstrukcije vsi zelo enako narejeni Naj Spomini veči razloček med njimi je ta, da imajo starejši parniki ob sredi na vsaki strani veliko kolo, katerega goni parni stroj in ki s svojim urnim sukanjem brod tudi v vihti in viharnem vremenu naprej žene. Ta kolesa aa veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. nja polovica brede sta vravnana tako, da se vidi le njihovo dj pod po vodi ) zgornja pa je zakrita in Spisuje Jos. Levicnik. Odhod iz Trsta. Prevoznja (DaJje.) opažena, ker bi drugače kolesa z vodo preveč krog 3 brodovo metala. Nemci sebe kropila in jo na povrsj imajo za parnike te vrste teh Tudi „StambuP^ j izraz y Radda parnik te vrste. Akor ne pada to k stvari, naj vendar memogrede omenim, daje drug } Kolikor bolj oddaljevali smo se od Trsta in njegove novejša vrsta parnikov narejena na vrtilo (Schrauben okolice, toliko bolj nam je zginjala k desni suha zemlja Dampfer Propeller) Le ti imai le eno kolo, nekako na pred oči, in to tem bolj 7 istrijanskega obrežj ker se je parnik držal bolj sveder narejeno, ter na sprednji strani broda tak Ijave kake mesta: Koper, Pi mesece pozneje so bili videti zapored iz da Novigrad, PoreČ itd. Se le nano da si paroik s pomočjo tega kolesa pot pod mor sem zvedel skim površjem reže J bolj y da romarji pregledovali istrijansko primorje iz parnika kakor smo mi urnejše, kot parniki s kol vrta Omenj in to se hitrej m kolo je namreč 1 so zlasti v Kopru isto jutro (28 ka) narodnjaki popolnoma pod vodo skrito. Zlasti v strategičnem ozira pa dajejo voj izvedenci tej vrsti parnikov za to pred zovali brod, ki nas je peljal proti Jakinu. Brez dvoma nost, ker so pri parnikih ,,na kolesa*' ti izpostavlj je marsikako rodoljubno srce pošiljalo iskreno voščilo Srečen pot!'* čez daljno morsko planoto za nami je zgornja njihova polovica nad vodo 1 b straneh ladije) nevarnosti kovih krogel, med tem Na parniku je bilo gibanje romarjev pač ves Čas pri parnikih ,,na vrdlo^' kolo pod vodo skrito, m ko je s tem živahno; pa dokler nam je bilo obrež } smo se suho zem bolj »J Ko smo pa čedalj blizo bolj rali tedaj tudi zavarovano pred sovražnim strelivom. Povem gubil svoje Šmid J Moj _ Marij pred malenkost oči, jeli Badalič in čast smo po parniku iskati svoji g. župnik Peterlin, posestnik naj memo grede še tudi to, da te vrste parnike tilo) iznašel je bistroumni tehnikar Ressel, rodom vr- ki je p o to vaj upnik Majar držali štofu pokop sko bil. Ljublj umrl m pri sv. Čeh Kri ) smo se koj s pričetka bolj skup. Kmalu pride g. Pe in pravi: ,,Tam-le pa sedi nekaj Ljubljančanov" tem sem se nekoliko oddaljil od popisa parnika terlin Bližam se jim, in prav prijetno sem „StambuP^; naj se povrnem toraj svojemu edmetu bil dj i nazaj Ob edi broda nahajal se je kakor v kaki pod vgledati dobro znanega gosp. Tom. Pirnata, gosp. viteza stotnika Zitterer-ja, blago gospico Netko Laheiner in še zemeljski kleti parni stroj Skoz line videti smo mogli njegovo delovanj d prte, dobro ograjene Vse elezj tri druge ljubljanske gospe, katerih poslednje sicer prej bilo je olikano in oglaj osobno nisem poznal; pa na tujem, in to še na morji mega srebra. Naprej tako J kakor bi bilo iz sa- od parnega stroj J na sprednj se prijateljstvo med rojaki hitro sklene. Tudi od Bre- strani, bili so po zdoljnih ladjinih prostorih magazini za zovice sta bila dva kmetska možaka riškega orglodelec Jak j are C od Maribora Spik m njego parniku brat IZ ) in en Šta blago ki se prepelj z ladij kamor je namenjeno Nad parnim strojem in magazi > to je na sprednj Do malega smo bili vsi popotniki na površji dovem, in pričeli smo se tudi s Poljaki spoznavati. Jutro bilo če dalj bro bolj strani parnika, nahaja se tako zvauo ,,spodnjo povrsj ii ali jedila krov'* dalj Tu kuhinj so na levi strani male shrambice za so bila dobiti na prodaj ves jelo kmalu pripekati, toraj so potegnili mornarj lepo, čiato jasno, solnce dan jedila vsake vrste. Na desni strani bile so rodu Istrij ves brod Okoli in Dalmati ure se nam je J streho iz jader avno naznanilo > cez da enakomerji z levo stranjo razne shrambe; zraven e mlad Dalmatinec prodajal vino. Na koncu teh zgrad bil pet v tudi štacunica > sir J kruh J salame td na je dal zarad zapovedanega posta kot v predda praz nika sv. Petra in Pavla z nami na parniku navzoči koncu broda narejeno vsaki strani zahod (stranišče). Na skrajnem sprednjem bilo nekako vzvišeno pomolj milostni gospod metropolit SembratoviČ vsem romarjem (mostovži) Ves dan je bila ondi z romarji velika gnječa, to je, dovoljenje, da sme danes vsak vživati tako da se je včasih komaj splezalo gori in gledalo „disp mesne jedi, kdor se tega polajšanja poslužiti hoče zneje so se nam razdelili listki, na katereg Po naprej, kedaj se bo kaj posebnega vgledalo. Povem naj vsak zapisati svoje ime zarad sostave zapisnika romar- tudi dva vodnjaka moral tudi še, da na ravno opisanem sprednjem krovu sta bii enem bila voda za pijačo m jev in zarad voznme ) na drug stran pa se lahko vsakdo pil po prosti melo zapisati, kdo se želi vdeležiti skupnega opoldan- vodnjak vravnan olj in potrebi J drug skeg obeda bil tako , da je zajemal morsko Med in 10. uro zgubili smo tudi istri jansko obrežje spred oči, in na okrog in okrog stiskalo pr. za umivanje, snaženje itd. Zadaja po se je v smj dalj morsko površje z nebesnim obo- bila memo sprednj vodo parnikova (tako zvano ,,zgornje površje'*) okoli kom. Res, velikansk pa tudi resen pogled! Srečali smo seznj peljalo IZ več ladij jadrnic; tudi parnik, ki je plul iz Jakina v menda drugekrat podnjega površja visoko e gor. stop m J oni 1 ki se vozno v Na tega smejo . redu. Zdaj se med _ 181 - omarii ni delal noben razloček. Vsak je sel, in moönate jedi so bile na ponudbo, vse jako okusna kamor mu je bilo drag dji zgornjega površja napravlj bila priredj (Dalj prih.) kaka dva sežnja dolga lina, s steklenimi prozori dobro ograjena. Skoz le-to dohajala je svitloba v glavni spodoj' parnikovi prostor, to v štiri oglato zgornje površje ^ • f • • I obednico (Salön) bilo obdan Podolgasto krajem * Slovensko slovstvo. Poezije, Zložil S. Gregorčič Ljubi j vse sirani s preutjj visoko ograj, v^^^ «v, — vravnane lične klopi. Poleg tega je bilo tu na razpola ganie mnogo pregibnih stoličev (Feldsessel), ki so se, ^ skup stisnjeni dali prenašati, ter zopet za sedež vrav- poslovnih listih pretečene dobe maraikako prijetno pes ob kateri so bile Založil Ig. Gruntar; tiskala Klein in Kovač. 1882. Ce gold zadnjih letih vladala je na pesniškem polj na- ega slovstva nekaka susa; pač smo čitali v raznih nati, kamor in kjer ie bilo 80 komu drago. Silno pripravni mico a kupnega vtisa nam je manjkalo bili ti stoliči za sedeti, tudi za dremanje so bili prav se nam ) priložni adji zgornjega površja bil je tudi ,,kom- pesnik pas^*, toda dobro zadelan m ne lahko dlj prosnj pa j ^ . omenjeno obednico (Salon) , moral j Le na Ako nasprotno zdelo da v sedanjem času pač nimamo pravega . Poezije S. Gregorčiča pa nam dokazujejo ta knjiga nas je jako prijetno iznenadila in pnila. Pesmi, ki so tu zbrane (večina jih je bila uže . ga ie brodovi načelnik (kapitdn) pokazal. ^ , . . . . človek prišel po stopnicah, kakor v klet v zgoraj tiskana po raznih listih pod raznimi loaeni) napravijo na kar ostrmeti nad nas jako bil ondi razvit. Človek se kar ču- našim tirjatvam goden vtis in zadovoljujejo na vse s t tolikim blisem, ki j dom čudi, da ljudje take lepotije zaupajo Vseb nevarnosti in zunanja • v • oblika > obe nam ugajate tako, kot to ne moremo reči o nobenem polnim morskim silam Ob sredi obednice stoji dolga novejšem slovenskem pesniku e vendar miza, obdana s stoli. Stene obednične so nakrašene deloma s prelepimi slikami, deloma z zrcali, vdelanimi v široke zlate okvire. Za krajem stene napravljene so blazinaste klopi, prevlečene z prava poezija, tu je tisti neusahlj srce vir, ki nam vedno ia vedno; tu ni nič puhle x^tvy^* , I----------- - - - tej sobi se obeduje; ob času dezevj udeČim baržunom ht pa tudi prebiva, se ve. da le oni, ki imajo dovolj cvenka, da enkrat ogreva praznega, nič nepotrebnih priteklin — pavsodi najdemo najglobo-kejše miali, najlepša podobe; in v kaki obliki! Jezik je krasen, rime lepe in vsaka pesem teče gladko . ka- 7 se zamorejo voziti v L redu kor studenček po polj z jedn besedo poezij Gre haja nekaj skoz prozore, podolgasti kuplji enake, od Svitloba v ta prostor do- gorčiča razodevajo nam najbl srce odoljubj človekoljub] v • ^ prelep J jplemenitej posodi Skoro površja, kakor sem uže zgoraj omenil ekaj pa skoz vsaka pesem, ki jo nahajamo v 158 strani broječi knjigi podolgasta okna ZtgUlaj UJ-LlCli.ll, UV^CKUJ ««.v« VOMU.C« J------y - zadnji strani parnika. Ob obeh je proslavljanje domovine nase, pesem o krasni tej straneh obednice napravlj so male palnice, neizre- zemlj ali pa diha čeno mično vravnane, vse tako umetno } okusno katerega bol in veselje čuti m jgorkejšo ljubezen do človeštva ) pesnik v vzvišeni m lično priredjeno, da bi človek ne verjel, ko bi z men lastnimi očmi vsega tega ne videl nice dohaja skoz Svitlob v te pal poglejmo si nekoliko posamezne poezij v okrogle male } še tako razvajen potrebuje. Kdor se o je rodila parnikovih sten. Od obednice proti osredju parnika so kleti za pijače, pisarna, zahod, sploh vse, česar človek ako j tako lepem in mirnem vremenu vozi, kakor smo se voziti imeli srečo mi, temu še v misel ne pride, da se na- haja skrbnega, kakor nedolžno mamice. prozore od stranskih drugi daruje pesnik („Mojo srčno kri škropite!") svojo kri, da bi movine zrastel nov kal nov ogenj sinom do in ta neizmerna ljubezen do zemlj ; ki ga 7 w w vij se kot zlat trak po celi knjigi. Ko gre dekletce na sv. večer k vodici, da vidi tam v studencu ■......po- svojega prihodnjega tedaj gre tudi naš pesnik sred nevarnega morja; ampak čuti se tako brez- malo dete v naročji ljubijoče sveti večeren, a ne žene ga radovednost toku („Na _ temuč skrb in nada, da bode videl v bistri vodi osodo Ker opisujem uže nekoliko parnik 7 naj svoje omenim zemlj dom ( na tistem svetu Krasna je pesem: ,,Na potuj nekdaj živeli 80 naši tudi še vsaj po večem njegovega mlad bil, če sem prav razločil, se bja. Načelnik j Kapitän (kap dedje, a zdaj gospodari na njem ptuj ohol rod; solzan gleda te pl pesnik poje zovejo ga z tehničnim izrazom. Opravlj elegantno v tam obleko Bil omikan; v ožjo dotiko ž njim nisem prišel (matrozi) bili so prav priprosto napra Bvitlo-višnjeve bil jako videti zel6 Mornarji i . imeli so Zatoraj, solačaata ravan ) te moj pogled se vpira Ko na- Teman mi duh j 7 in mračdn ) hlače glavi, zagoreli v urne obnaše. , pisane srajce, okroglaste kap obraz, rasti čvrste, in jako giblj In srce tuge mi umira In koliko rodoljubj f izraženo v prelep pesni še. Po rodu morali so biti ali Istrijani ali pa Dalmatinci, ker sem jih poleg italijanščine Čul govoriti tudi hrvatski. Morske nevarnosti so čutiti tem ljudem pepelnični noči^M Pesnik stoj v duhu kot duhov nik na^ altarju in pepeli narode, ki brezšteviln^ stopajo memo njega 111 v^vAv , ------------- —y konečno pride njegov rod .... Tedaj pa deseta briga. Pri kuhinj eden (Joža so bili ečem T odloži pepel, roke sp za blagoslov, rekoč po Vsi so bili zelo imenu) bil je Slovenec, iz Lvi: vsak Krasa se ie J ) doma. brigal prijazni, postrežlj le za svoj posel, in za nič druzega. Osobje pri parnem stroj je bilo po navadi umazano kakor ploh ker Le vstani, vborni narod moj , Do dänes v prah teptän, Pepelni dan ni dan več tvoj Tvoj je — » vstajenj d^n vsled svojega opravila tudi drugače biti ne more Ker se jih mogl priti J bilo vpisalo veliko za vskupni obed, niso vsi ob enem na vrsto; razdeleni so bili v J prišli bi predaleč, ko bi hoteli govoriti o vseh ki nam tolikanj ugajajo. Naj omenimo tu ko j lepših, namreč pesem 7 L1 v • Soci dva i če ne cel6 v tri oddelke. Prvi pr so uže ob 11. uri na vrsto, za njimi potem drugi. Kar nas je bilo smo Slovencev — brez lastne hvale naj bo povedano se menda do malega vsi držali domače oljili se eni s kavo 1 drug sege, in z izvrstnim sirom in zado kru pesmih nečno še jedn teri to ,,bistro človek mora zopet in zopet citati vez liubavi do domovine skozi vse poezije l/ 7 V ka hčer pl peva tako divno 7 da jo Tako se plete zlata • • krasi in lep jih, da skoraj ne vemo, kateri bi dali prednost Človek, ki pustil rojstve kočo šel v sirni hom, in še z bolj izvrstno vinsko kapljico. Tudi ribe svet, čuje in vidi tam marsikaj , kar je v tihi vasi ne- 183 poznano vse temne strani človeškega živenja vidi pred dnevih ndrodne borbe, sklepati z zadnjimi verzi, ki iib boj in jih spozn v jihovi strasnosti ni se poje v Domovini'^: tedaj čuditi, da se želi nazaj v tisto dobo, ko še ni po znal sveta, želi na rodne planine, ni strasti ne zavisti • # Te misli najdemo čestokrat tudi pri našem pes 5 niku rodi mu ninaki raj veseli pastir ga spommj na po očetni pl zgublj pesmi ,,Nazaj v srečo m mati moja domovina, Ljubezen moja ti edina, Ti moja skrb in bolečina Bog čuvaj dobrotljivi te, Bog živi te, Bog 1 živi te! S. poje Zakdj sem zapustil te, rojstvena vas Zakaj sem vas pustil, plan T ce ga je tudi a gnala y mladosti dopisi med svet, ter ga s kupo britkosti in grenkosti pojila, tako, da v krasni pesmi: ,,Človeka nikdr!" moli, da bi mokronoške okolice Včeraj iineU stvarnik iz njegovega prahu ne vstvaril zopet človek > smo tukaj hud naliv in med dežjem nekaj toče se čuje od vseh strani, toča ni ? kolikor ki mora toliko peti če nesrečen } černe bolečine človeštva, tedaj vendar ne obup di tiso-temveč kode y ker pravila po padala le kratek čas in redk najde lek in tolažbo v mislih, da tudi v samoti ni vselej miru, da tudi za samostanskim zidom ne vlada vse- tihota. ki se kaže na videz z belimi stenami Vinogradi in polje dosti dobro kažej skega pridelka se še dobi tudi vina lan- zdaj po nizki ceni se za to leto obeta boljši in bogateji pridelek. jun ) ker Sorškega polja na Gorenjskem ane In ko biva med svetom,, noseč v srcu svojo bolest in t. m. obiskala je naš kraj strašna nesreča. Proti večeru 7 ^ .. ms lil % svoje hrepenenje po rešitv } tedaj se spom } e čl začela suti iz oblak skoraj kot ajca debela toča > ) ter objame z neizmerno ljube SVOJ trpeče ter v malo trenutkih bilo je pokončano vse poi gmar brate, skrbi za pozabljeno siroto in na vseh mrtvih d tenske fare pri K Di vihdr t( tudi dal J cez spominja se pozabljenih } poznanih grob Tak Savo 1 je vae od Trboj pa do Vodic in Šmarne je pesnik vzvišeni duhovnik in tem poslu gled v žrtvenik človeštva v gore pobito, ako ni morda še dalj hladila ; a spomin na roška lela, po pobil vse do Spodnjega Bitnj in Žabn sorskem polj ce } nedolžno oko kliče mu vselej zopet pred oči poslednji vasi ste ruaio poškodovani kateri Zgornjem dobo zlato, tisti Čas, po katerem zdihuje komur m popačeno srce; v pesmi: ,,Pri zibelki^' želi dojenčeku Da bi le vedno mi ostalo Bitrn Iß po htraž bilo e se s točo prevlečeno, kakor da bi bil sneg po toči vse polj pal Nedolžno, čisto kakor zdaj ! To je nekako obseg filozofije našega pesn strašna nesreča bo neizmerno uplivala na našega už'? tako siromašnega kmeta, ker je razun žita tudi seno i ka in pokonč Vsak dobr človek naj se usmili tako njegovih poezij, te misli najdemo v mnogih njegovih pesmih 7 ^^ -------J---- ' —-- naj si bodo liričnega zapopadk ali pa potrtega kmeta, ter naj mu pomaga iz nadloge, vsaj je naša dolžnost, nesrečnike podpirati lad J slednj se nam posebno prikupij tudi zaradi «el. d n e g ^rt gittoo,, ki ga J bi tudi o njih spregovorili Rad drekoriČili bi dano pesnik tako srečno za- deg Dolenjskega 3. junij Vsak nasprotnik gr pijančevanj ojo besedo ) a je bil vesel v državnem zboru skle iv davek naložil s katero se je občutij alogo y ko osamezne krasote', ki jih ima knjiga v c Poteli povzdigniti vae divne peemi o domoijubj bi hoteii naštevati vse bilici, ko bi i in čle- njene posiave , na točenje žganja. Postava je zdaj stopila v velj mi smo pričakovali njenih dobrih nasledkov, to je iz- m datnega omejenja prehudega žganjepivstva. Pa kar člo- hekoljubji in opozoriti vovsodi po knji| nas namen ]e prelepe misli, ki bil jih ahajamo naredi, popol ni > opozoriti bralce svoje na jf pravi biser med našimi poezijami in ki Gregorčiču odlično mesto med jugoslovanskimi ki tdaj pesniki. iVli ostanem ti načelu vodilo naš okolo vsake stvari se dä priti po ovinkih in tako se godi tudi zdaj s to novo postavo. Davek je namreč postavlj krčmi ali goatilüi 1 i ^ d j e na t zganj v ne pa na prodajanje po hišah so nasi list uže toliko let, a zdi se nam vendar jako prenapeto in kriv jblažj do podtikujejo tem poezijam drug ) ne bo tako sodil J kot nego skega srca; kdor jih je bral, nski list. Radostno bo ek To kakor tepuhi skri 1 j u d j * 1 ft 1 pr f krčmarji in pij kmalu na pr žand za to na svetu > da ganili m se mu po f tako je tudi ta davek za to, da se run umikaj vod nič laj üo to Kup se spin in žganje je gotovo m to se v eliko eje skliknil z nami: k k m 1 drug knjig e z e k ! t 1 n ^llilj^ 4.1 jV-> ^vyww T v i-v» T v s. M. 'J- ko prej; vsaj zna razno žganje na mrzli poti delati uže skoro vsak Zdaj e še le pravo pijančevanj zdaj f Omeniti hočem še nekoliko zunanjo obliko pri vsacem duševnem umotvoru tudi važen faktor ki je 7 uze s tem razločkom, da so prej žganje pili ali vsaj kupo- ker vali večidel le v krčmah, zdaj ga pa pijo povsod stari Rimci so im pregovor v a t onesnaži d in to se v g poezijah. Kaj pomaga pse misli posod pač tudi pri vsak sam f ako SI ga narediti. Se ve bleka slabša in skodlj dela ali da i 81 ga pa da po kom 1 ta ostudna brozg se ruge velii J», one ; ki se po krčmah prodaj f umazana! Gregorčič pesmi so tudi v tem obziru a ker tudi veliko • v vzorne. Jezik mu teče tako gladko in lep do nam tako lepe kombinacije in sestave J doneče, kakoršnih To se god ej popij6 se vec. po po krajih f ne raste vino tudi še doli daj se k j nisrß čuli J rime 80 tako čiste m tam > k) okoIo Novega mesta Kaj mora biti f V se pa krasne, da jih iščeš zastonj enacih pri druzih naših pes- P^^f^^J f inska kapljica še dražja , slaba ali celo Te vrstice sklenem z željo. da se do nikih ) tudi niso zmiraj na tisti .,ila, ala m ela . a « • tičnim oblastnijam in gospöskam posreči najti kako kot smo jih bili včasih do grla siti, temuč polno je ne- vadnih, krasno donečih jed besedo S. Gregorčič a lepa 7 ? pripravi divna knjiga so „Poezij e 80 nam premnoge f da bodo naši pot, po kateri bi se tudi temu ravnanju na pete stopilo človeštvu in državi v prid. - Po novi občinski volitvi smo Hribarja, gospodarja v Kranjski etovalca pa gospodarja Janeza Hrovata iz Kranjske gore za župana dobili J gori zbudile v nas najsvetejše čute, m upam, da bodo nasi gori, za svetovalca pa gospodarja jane bralci enako sodili. Dovoljeno naj nam bode sedaj v Podkorena in Jaoeza Lavtižarja iz Gozda 1§3 i r \ i •Ij Kranja One gosp Grasselli v svojem gladkem in jedrnatem voru tuai o bljub kej podp m proseč od svoje strani njene laklonjenosti. Po prisegi, katero kar odgo jkrep januarij do konca decembra 1881 leta v smi a Volitev treh družabnikov, katerim Matičinih pravil presojati in potrjevati odboro s letni račun o novčnem gospodarstvu slovenski, se je obrnil do svojih > pri za krepko njihovo podp krepkim glasom govoril tovarišev tudi s prošnjo , . _ delovanji za skupni blagor mešoanov m države, ter skle nil s triki ,, * ^^ predstavi raznih 6. K Društveni proraču za leto 1882 za 1881 m p za 1882. leto bosta gospodom družabnikom pri vdlikem zboru tiskana na razpo nil s — med poslušalci burno odmevalo presvitlemu cesarju, kar se je laganj 6 Dopoln volitev odborniko korporacij bil končana ta slavnost, vršivsa se po Izvoliti jih je letos 17 Na ti, da izstopil 80 1878 vecem v kem jeziku to, da je nov! župan . — Temu bodi še pristav-posebno povdarjal, da vodilo leta volj gospodj dr Anton J Anton K Valentin K ris p Matej Močnik Luka Rob # V Fran njegovemu delovanj bo ki obljuba tu ii geslo Taaffej pristranost ia spravljivost najboljši ) Šuklje, Ivan Vilhar, dr. Jernej Zupanec, Vilibald Z vladi To v • v res {N mestni zbor ljubljanski) je imel uže dve pan Andrej Maru Janez Bleiw Fran Er j Fra v • v Hubad, Ivan Majci r; umrla sta gospoda in Miha Z o I g a r vitez Tisteriiški in dr. Josip Ulag dr, eno seji zadnjič v predlogih j v katerih je deloma po burnih razgovorih rešil odborniško mesto je prazno ker vlani izvoljeni gospod Fran našem listu naštete točke. Pri posameznih Wie s thai JÜ ^ji ckiJixKj J i^v^i —• O ir-- sprejel odborništva, gospoda Fr, Ks. S bilo nemskutarj šest navzočih } drugi star. in Miha Herrn katera sta naj glas imela za 80 šli iz dvorane Po nasvetu dr. Zamika se je vkljub sta se odpovedala ugovoru Dežmana in dr. Schafferja sklenilo, na rotovzi njim, pa Ostali odborniki, in sicer tukajšnji so Pe vpeljati slovensko uradovanj in volil odsek udov } ter G ras se 11 Karol KI J ip M majo pod načelništvooi županovim posvetovati se m pro t ni k, Feliks Steg Ivan Tom v • v zboru poročati » kako bi se to dalo naj m na naj Matej V o d u š e k 1 krajšem potu izvršiti Ravno tako se po nasvetu drej Ein spiel i: gospodj Jurij G r a b r i j a w J y Matej dr. : gospodje , Andrej P r a-, Ivan Vavru C i gale, AnAnton J eglič > dr. Mosetovem sklenilo v Ljubljani napraviti mesUo po t K ) dr. Josip Poklukar, Božidar Raič, Luka jilnico. Po predlogu dr ßleiweisa vit. Trsteniškega ) S v e t C C , dr. Jurij Š t r b e n e c , Karol k, Iv. Sol 1 kateremu se zopet Dežman piral } se sprejela v Josip Sum ) dr. Ivan Šust, dr. Josip Tonkl in Viljem drugi seji prošnja za premescenj više deželne sodnije Urb iz Gradca v Ljubi j potem pa tudi prošnja za uve- V s a j t naj s t Matičinih odbornikov mora po o 12 den j slovenskega učnega jezika v nase ednj šole društvenih pravil adno prebivat v Ljubi Izsto Poslušalcev je bilo pri beh jah veliko dokaz, da pivši smejo zopet biti volj se bo prebivalstvo zdaj jelo živahneje brigati za posve Pri volitvi odbornikov in isto tako pri volitvi račun- tovanj ravnanje mestnih očetov kih treh presoj (4. točka) vštevaj se tudi vo- Ljudska vesdica) v prid , Narodnemu domu^ se v nedeij dohodko na zlerjevem vrtu prav sijaj troškov) je bilo čez 400 gold izvršila Med ) lilni listki takih družabnikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne listke z lastnoročnim podpisom od- bora poslali tako da ni suma zaradi kake prevare tudi deželni pred- Mat. pr.) je tam biio vse prav e stal iote- drugimi odličnimi gosti počastil sednik gospod Winkler. Napravljen prilično; tu so kegljali, tam streljali riiski oder z raznimi mičnimi dobitki, tam zopet se otroci razveseljevali in zvečer je bil umetalui ogenj za ■ ' B mešanih Odborovo poi o alog XV1L Matičinega velicega zbora glede prenaredbe društvenih pravil b) o dopisu ljubljanskega društva „Narodni Dom", vse. Zabela pa in jedro vsemu je bilo petj katero naznanj ) da se v njegovih pravilih naha zborov šišenske in ntviške čitalnice pod vodstvom jaj le ta določila Justina in Valente; to so res vrli zbori, dobro lu lepih gU^v^y, ----.--------, Di bilo konca ne kraja. Vojaška godba za povzdigo vesele posebno zala dekleta vajeni pa tudi ploska 1 Društvo „Narodni Dom" ima namen sezidati in vse pa se storila ilo v I sem redu, akoravno j bilo občinstva vseh stanov ivoje jlep-jako S tem hoče društvo vsem 3 ali znan- vzdrževati narodni dom v Ljubljani, narodnim društvom ljubljanskim, ki se z umetnostj stvom pečajo, ali družbinski zabavi služijo, stalno in lepo do- tak način pospeševati narodno omiko V « • macij apraviti na obilnem stevi dokaz, da so take veselice pri in zabavo Ij ub 1 j (Vreme Pretekli ponedeljek popoludne pri 16 Kedar bodo dolgovi poplač deleži amor tizirani, se društvo zide in vse društveno imetje postane last V ljubljanski okolici nekaj dežja s precej hudim yi- nina Matice Slovenske v Ljubljani pod temi pogoj barjem Dežj bilo vse polj zelo potre in vce- 1 Da narodni dom ne bo nikoli svojemu v teh pravilih raj 80 se skoraj vsi zelniki obsajali z zeljem goäteja žita povalil. ? vih pa izrečenemu namenu odtegne 2 da se narodni dom ne sme prodati niti obremeniti ? 184 3 da Matica Slovenska polovico dohodkov za-se obrne v Rumelij ------- ------------ ^W.WX'WV y JLkULUC; drugo polovico pa za to, da napravi utsanove za slovenske di- zadevah ter topal našo vlado v posebnih važoib jpke, umetnike in pisatelje. Dolžnosti navedene pod štev vknj iziti. 1 in 2 cijski načelnik pokli je pri prepisu Caliee v Carigrad mesto Potem v ministerstvo vnanjih zadev kot nastopil je po odhodu baron 17 po nalogo Ako bi se društvo razšlo, predno dovrši svojo mostoj občni zbor z dvema tretjinama navzocnih druŠt- sekcijskega načelnika ter j venikov skleniti more) , pripade to, kar po poplačanih dol govih in deležih premoženja še ostane, brez vseh pogojev Ma tiči Slovenski v Ljubljani, smrti unanjega ministra barona Haymerle____ ) vodil to ministerstvo do imenovanja Kalnoky-j Gradca. ~ Stajarski deželni odbor pripravlj neki spomenico zoper odstranjenjo tamosnj vise sodnije z namenom, predložiti jo stajarskemu deželnemu zboru kateri se snide v malo dnevih Odbor Matice Slovenske hoče Lahko spomer pa uganiti kaj eno bi mi svetovali nemškim so- v Ljubil 25 dan maja 1882 Vilh > Gra ssell sedom na Štajarskem, to prav z malimi besedam ne pozabijo, nas SI Naj odbornik in blagajnik 9 pivosednikov namestnik vasi Luka Porenta) dn o s t ^ kor nemške Staj j tolik t naše m g ka iihova nemška narodnost } čebelar bralcem „N J po pnik v Bohinjski Srednji dar bodo oni brez pridržkov in dejan s k > m oni teden umrl. Svoj jih Jjub spisih znani umni tud n as o d čebeli polnem obolelega se čuteč, kratko pred svoj , po 8mrtj( vse prodal gosp. Schreyu na Jesenicah Bodi "mu zem lahka! {Toča) je pretekli teden po več krajih hudö akopravnost več vzroka za tako nasprotovanj 7 ne ) priznali bomo imeli Srbska Vlada pri dopolnilnih volitvah ni do tisku zicij enega vspeha, ker je bila kljub hudem pn oljena velika večina (od 51 — 45 poslancev) opo ajala in vse potolkla in razbila. Od sv. jošta pri nisterstvu Kriza bo težko minula brez prememb v mi Kraoji pričensi je drvila se preko vasi ob Savi čez La hovče, Kepnje, Skaručino, Laska dne t. m koba ob Savi in tako ie v v; Polj in Vrašico do sv. baldi v 73. letu starosti umrl je na Kap G ar i čila vse na polji in po vrtih. Ravno načinih izražujejo žalovanj m ^^ «A« ^^ m ^J ^^ T m w _ A __▼ I I ^ J Laška mesta po vsakovrstnih Crnič vse pobila pavski dolini od trga naprej proti Oorici do Trsta skušali so kaj tace^ pa tudi Lahoni našega da ^vt^ix«, u« jc zdaj beda nepopisljiva. iz Stajarskega, od Slovenskih goric, in od Pohorj Tudi Mar naj gredö Laška za zmiraj sli enako. Res žalostno se Ubogi ljudje, ki so ob vso kazala veselo nado do letine, katera jim je letos posebno lep {Novemu županu gosp. Petru Grasselli-ju) napra vijo ljubljanski meščani prihodnjo nedelj VII. izkaz doneskov*) za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega ludne ob eni popo v Tavčarjevi gostilnici slovesen banket. Karte po gold, se dobivaj tiskarni pn gosp dr. Papežu in v „Narodni letji t 11 milij {Banki pristopilo je v prvem četrt 12.573 Gospod Cibič Anton, dekan v Crnicah pri Gorici....... „ Rjaveč Blaž, župnik v Batujah na Goriškem...... „ Rožman Lovro, župnik v Žab- 6 gold kr in 741.025 gold h členov, ki so zavarovali kapital nicah na Gorenjskem kr ter za to vplačali Za zavarovalnine in pristojbin 345.682 gold. 38 kr škode plačalo se je v tej dobi 123.276 gold. 89 kraj Skup denarni promet pa znašal milij 117.108 Slavna družba sv. Mohora v Celovcu Gospod Tedeški Karol, žup. v Gorjah Lozar J., trgovec v Ljubljani trgovec itd. v 10 50 }} društva za zavarovanj se gold. 24 kraje. Samoup užitka in pokojnin napredujejo tem bolje, čem bolj siri spoznanje o važnosti te vrste zavarovanja za različne stanove. Najboljši dokaz temu je število členov teh društev; do konca marcija 1882. leta oglasilo se jih je namreč 490 na novo. Pokojnin bilo je do tega dne Kolman Franc , gVf v 1 tvlf v Ljubljani.......15 J) )) ff n )f }} }} Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 96 gold. kr 1005 fy 50 ff zavarovanih 88.202 gold 82 vpisane vlog pa ob našajo uže 354.172 gold. Zastopniški pokojninski zavod broji do 31. marcija t. 1. 3765 udeležnikov in pokojninski fond je narastel na 24.672 gold. 51 kr. v gotovini in vrednostnih listinah Skupaj do zdaj llOl gold. 50 kr. P, n. častitim dariteljem vljudno naznanimo, da se doneski za dr. Bleiweisov spominek razglašajo v ,,Novicah'' navadno vsake 14 dni; in le kedar prihajajo v množnem številu osob, se zgodi to tudi po preteku enega tedna. Popravek. V sestavku ----------- -------i ^I^XWJV v ocouavÄU . „OIV- {Za loterijo), ki se bo napravila za ,,Narodni mesto: premeriti čitaj premenit Slovniške mrve**, str. 166 na- dom" veliko ia bodo jako raznovrstni. Nakupiti se imajo pri domačih trgovcih in obrtnikih. — vun^riju) f KI bt; uu uapraviia za ,,i\aroani mesto: premeriti citaj preme niti v kaj, namesto: naj et je za dobitke odločenih 15.000 gld. Dobitkov bo kamenje s kruhom byc, čitaj : naj eto kamenje s kriihom po namesto : naj eto stane, prav tako kakor v lužiško-srbskem: s kralom kralj biti, in na str. 172 pod zvezdico namesto Čitaj IZ njenega Novicar iz domačih tujih in dežel. iz njegovega življenj Dunaja. Kar so ff Novice** uže pred nekaj časom naznanjale, nastopilo je zdaj: naslednik skupnega denarnega ministra postal je sekcijski načelnik Källay, potem ko je bil v skupnem zboru ministrov razložil 10 gold. 3 kr. Žitna cena v Ljubljani 31. maja 1882. 0 Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 26 kr. svoja vine. načela o prihodnjem vladanji Bosne in Hercego- 30 kr. turšice G gold. 80 kr. banaške soršice 7 gold. rzi o gold. 85 kr. Källay star je še le 43 let, bil je glavni konzul prosa 5 gold. 20 kr. — ajde 5 gold. 4 kr. ječmena 4 gold. 87 kr. ovsa v Belem gradu, za čas turških zmešnjav na jugu bil je 74 kr. Krompir 2 gold. 94 kr. 100 kilogramov. 3 gold. Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blazilikovi nasledniki v Ljubljani.