i
i
“1127-Prosen-nenavadno” — 2010/7/14 — 14:23 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 20 (1992/1993)
Številka 2
Strani 86–88
Marijan Prosen:
NENAVADNO GALILEJEVO OPAZOVANJE
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/20/1127-Prosen.pdf
c© 1992 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OC-Otl /\lt1"l'l 10, 1_' 1" _1 u: , IL' 1
NENAVADNO GAlIlEJEVO OPAZOVANJE
Veliki fizik in astronom Galileo Galilei je bil med prvimi, ki je sestavil daljnogled
in z njim opazoval nebo (okoli 1610). S svojim šibkim daljnogledom je videl na
Luni gore in doline , ob Jupitru njegove velike satelite , pri Veneri je odkril mene,
na Soncu zasled il pege itn. Novejše raziskave Galilejevega znanstvenega dela
pa kažejo, da je (po vsej verjetnosti) opazoval celo planet Neptun , ki so ga
odkr ili po dogotrajnih raziskavah šele leta 1846.
Skice opazovanj, ki jih je izdelal sam Galilei in so se ohranile , kažejo, da
je opazoval planet Neptun blizu planeta Jupitra in njegovih štirih velikih lun.
Galilei je zabeležil
lego Neptuna in me-
nil, da se tisto šibko
nebesno telo , ki ga
je opazoval (torej
Neptun) , najbrž
premika glede na
oddaljene zvezde .
Seveda je Neptun
zamenjal za šibko
zvezdo , kot se je to
zgodilo še mnogim
drugim astrono-
mom , ki so pozneje
tudi opazovali Nep-
tun , a ga niso pre-
poznali za planet -
vedno so ga imeli za
zvezdo.
V ZDA sta si
pred nekaj leti dva
znanstvenika , astro-
nom in zgodovinar,
zadala nalogo , da
rekonstru irata Gali-
lejeva opazovanja
na podlagi podat-
kov, ki so jima bili
1564-1642 na voljo. Uspela sta
-2
- 4
- 6
-8
-10
10'
Jan. 28, 1613
23:00 UT
Ti SAO 119234
/
/' Neptun
/ IS. Neptun
Europa
Ganymedee e
Jupiter e
- 2 - 4 '
87
ugotoviti, kaj je pravzaprav Galilei
opazoval. Izrisala sta legi Jupitra
in Neptuna glede na ozadje šibkih
zvezd za dan 28.1.1613. Svojo
sliko sta primerjala z Galilejevimi
opazovanji. Dognala sta, daje ve-
liki znanstvenik na svoji skici opa-
zovanj označil dve točki (zvezdi).
Prva je predstavljala šibko zvezdi-
co SAO 119236, druga pa planet
Neptun (slika 1) .
Slika 1. Skica Galilejevega opazovanja (rekonstrukcija) z dne 28 .1.1613.
Polni trikotnik označuje Neptunovo lego, kot jo je označil Galilei; prazni trikotnik pa
Neptunovo lego, kot sta jo izračunala znanstvenika .
...
Slika 2 . Originalna skica Galilejevega opazovanja z dne 28.12 .1612 . Ko je Galilei skiciral
to opazovanje, na listu ni bilo prostora, da bi v ustreznem merilu zarisal legi šibkih zvezd a
in b . Zato je s skiciranjem nadaljeval na desni strani lista. V sredini lista je še narisal ravno
črto, na njej pa oznaki in zapisal , da razdalja med obema oznakama ustreza 24 Jupitrovim
navideznim premerom (zomim kotom).
Smer, v kateri lefi Neptun glede na Jupiter (krofec), je Galilei nakazal fe 
v skici opazovanja z dne 28.12.1612 (slika 2). Neptun j e  narisah ob robu lista 
na premajhni kotni razdalji od Jupitra. Galilei je nato €a verkrat opazwal 
Neptun. NajnatontnejJa je ski- opazovanja z dne 28.1.1613. Ob skici 
pojasnjuje, da je poleg Yibke zvudice Se ena zvuda v isti ravni &ti ..., da 
je opazovanje ponovil naslednjo noE in da se mu j e  zdelo, da sta re zvudi 
naviduno nekoliko razmaknili. To porneni, da je Galilei raznal rdativni premik 
planeta glede na oddaljeno mudo. Seveda pa ni mogel pojasniti, katero od 
obeh fibkih vesoijskih t ~ l cs  r e  je premaknilo glede na drugo. 
Po vseh teh in l a  drugih podatkih Galilejevih opazovanj j e  torej rnogob 
s prwej3njo gotovostjo sklepati, da je Galilei tares oparwal planet Neptun. 
Opazoval ga je kar 234 let prej, predno so ga odkrili. 
Mar;jan Pro&