6LA5ILO t>0/*O&tV|Nt.£V I n pR0TiK9nv/vi*mNin Rojcev LETO Ix//^U ' ŠTEV. 10 Interes General Concesion 4848 IPslIl* ' : , .. ..r,;CHu r-■■'"■■ immvbeie KOČEVJE — ječe in „visoko sodišče" borcem Turjaka, Grčaric in Osolnika pred pokoljem v Jelendolu in Mozlju Zn tiskovni sklad je darovala Mariju Martinčič 25,— pesov. NOVI KONZORCIJ že mnogo pred smrtjo pok. g. svetnika Karla Škulja, ustanovitelja glasila je bila želja, da se razširi konzorcij „Vestnika" ter da s tem resnično preide glasilo v last borcev, katerih idejo zastopa. Ta želja se je uresničila s popolnim pristankom prvotnega lastnika in dne 19. avgusta 1958 so se sestali zastopniki Zveze v USA, društva v Argentini in dosedanji odbor ter ustanovili v popolnem soglasju novi konzorcij, katerega vsakokratni člani so voljeni po Ustavnem pravilniku. Ker je bil vseskozi eden osnovnih namenov „Vestnika" poiskati in združiti vse slovenske protikomunistične borce tervjih Povezati v močno organizacijo zdravega idealizma svobodnjakov ter nenehen odločen protest tiraniji naše domovine, smo s tem dnem protikomunistični borci po naših zastopnikih v novem konzorciju dali uradno priznanje, da je to naše glasilo res „naše“, katero bo izraz našega hotenja, upanje trpečih in klic zasutih ust naših nesmrtnih junakov, obenem pa izrazili globoko zahvalo v hvaležnem spominu ustanovitelju, pok. svetniku K. Škulju. Soborci! Združimo se ob tem glasilu, ki je naša vez preko vseh kontinentov, naš zvesti prijatelj v naši borbi in košček domovine na tujih cestah. Vse in vsakega mora najti „Vestnik". Vse, ki so dobre volje, hvaležni spominu naših junakov, vsakega, ki je željan svobode naši zasužnjeni domovini. Na nas pa je, kakšno bo to naše glasilo. Naše stremljenje mora biti, da doseže čim višjo stopnjo literarne ravni, zgodovinske točnosti in realnega podajanja. Temu primerna mora biti tehnična Ureditev in oprema; da bo vsak našel sebe, junaško preteklost v velikem času prevar in krivic, odločnost koraka v zmedi sodobnega babilona in jasnost cilja dnevom naproti. Zato pa je potrebno, da sodelujemo vsi, prav vsi, vsak po svojih močeh, kakorkoli, vendar sodelovati moramo vsi. če ne drugo, pošlji uredništvu vsaj svoje misli in upoštevano bo tvoje mnenje. Le tako bo„Vestnik" res enoten izraz našega hotenja, graniten .temelj zgodovini o nepotvorjeni resnici, odločen borec proti komunistični tiraniji in luč upanja zasužnjeni domovini. Trn v peti fr. gr.. u.s.a. Krvaveče rane na slovenskem narodnem telesu zadane po komunizmu še niso zaceljene, brazgotine pa se bodo poznale vedno, Matere še vedno žive in vzdihujejo za pobitimi sinovi, sirote in vdove po možeh, protikomunističnih borcih so še vedno deležne sikanj in zapostavljanja ter napadov in kjer mogoče preganjani °d rdečih gospodarjev v sedanji zasužnjeni domovini. Rdeča propaganda ne počiva in se v prvi vrsti trudi, da stori vse, da se zabriše vsaka sled nihovih zločinov, vsaka sled za onimi, pred katerimi so nekoč imeli toliko strahu in zaradi katerih je njih revolucija bila zapisana propadu, da jim ni prišel na pomoč poleg gospodarjev iz Moskve še zapadni demokrat. Jedro protikomunistične vojske — cvet naroda so uničili, vendar se niso še zadovoljili s tem. Trudijo se na vse načine, da popolnoma udušijo tudi glasove onih borcev, katerim je uspelo ohraniti si svoja življenja in oditi v svobodni svet. Trudijo se, da umažejo, sramote in če le mogoče uničijo vse, kar se je nekdaj borilo Proti njim. To nam dokazujejo procesi, ki so se in se še vrše Proti našim borcem. Ne pozabimo procesa, ki se je vršil lansko jesen v Novem mestu in kjer sta po tolikih letih bila dva bivša Protikomunistična borca obsojena na dolga leta ječe. Ne. pozabimo napadov, ki jih vrše proti poedincem v svobodnem svetu. Kdor ne more verjeti in bi hotel zanikati, da je temu tako navedemo samo tale primer: Pred meseci je komunistično glasilo v Ljubljani Slovenski poročevalec" prineslo drzen napad na bivšega protikomunističnega borca F. S. Med drugim ga obdolžuje in direktno oblo Suje, da je kriv smrti nekega ameriškega pilota, ki je novembra nteseca 1944 odskočil v ljubljanski okolici iz svojega gorečega nvijona. Tega borca komunistično glasilo titulira z morilcem in skuša dokazati, da so vsi protikomunistični borci bili enaki in da so morili zavezniške, anglo-ameriške pilote, ki so bili prisiljeni °dskočiti nad našo domovino. Njih propaganda ve povedati še veČ, aktivisti v rojstnem kraju F. S. že govore, da so ameriške ublasti zaprle imenovanega in mu zaplenile vso imovino. Namen je popolnoma'jasen, pripraviti javno mnenje do tega, da bo verjelo njihovi propagandi in obenem dokazati, da je vsa slovenska protikomunistična vojska bila sovražna demokratskim silam sveta, fbi bi uspeh njihove propagande bil čim uspešnejši, so jim rdeči Ugentje v USA takoj priskočili na pomoč in enako nesramno ^upadli imenovanega borca v glasilu, ki izhaja v Chicagu, v »»Prosveti". Chicaška ..Prosveta" neusmiljeno blati bivšeira borca v svoji izdaji od 21. 7. 1958. Resnica .je sledeča: F. S. bivši borec, ki danes živi s svojo družino v Združenih državah je omenjenega dne novembra 1944 videl, kako je pri akciji ameriškega letalstva nad Zalogom pri Ljubljani, eden od avijonov bil zadet po nemški protiletalski obrambi in pilot je s padalom odskočil iz gorečega avijona. F. S. je zasledoval padajočega pilota, ga našel in odvedel na svoj dom in mu nudil prvo pomoč. Pilot Maurice Brash je bil močno ožgan opečen in je nujno rabil zdravniško pomoč. Borec F. S. se je tudi za to pobrigal, obvestil je svojo enoto o zadevi in skupaj z ostalimi borci uspel, da je bil pilot prepeljan tajno v bolnišnico, kjer sta ga zdravila dva naša zdravnika, čim je pilot okreval je bil poslan na Notranjsko v eno od četniških enot, ki se je tam nahajala. S četniki je bil imenovani do zgodnje pomladi leta 1945, takrat pa je skupaj z nekaterimi četniki in še nekaterimi drugimi piloti bil zajet od Nemcev, četniki, ki so bili zajeti, so bili takoj aretirani, dočim so pilote odvedli v Ljubljano in jih izvanredno dobro tretirali, kajti konec vojne je bil že na vidiku. Danes se omenjeni pilot nahaja živ in zdrav v Muskegan Michigan. Pilot Maurice je v zahvalo za zanimanje in oskrbo, ki jo je bil deležen ob svojem pristanku na slovenskih tleh, večjemu številu bivših borcev izdal garancijska pisma (affidavite), v katerih je tudi omenjeni dogodek potrdil. F. S., ki je riskiral svoje življenje, da reši pilota, pa je deležen nabolj nesramnih obrekovanj. Komunistom ni mar, kaj je resnica in kaj je laž, važno jim je to, da so mogli najti trn spodtike in na podlagi tega skušali popolnoma oblatiti bivšega idealista in vnetega protiko-* munista. Dobro se namreč zavedajo, kako raztreseni so bivši borci po svetu, dobro se tudi zavedajo razdvojenosti v protikomunističnem taboru, dobro zavedajo, da so bivši borci nepovezani in da se isti potapljajo v svoje lastne skrbi in da so postali,popolnoma pasivni v borbi proti onim, ki so'pomorili njihove najboljše prijatelje, brezkompromisne borce proti rdečemu zlu. ► ZSPB poziva in vabi vse bivše borce proti komunizmu brez izjeme, da se priključijo Zvezi, da dokažejo, da še žive in da niso utonili v vsemirju velikega zmaterializiranega sveta. Kot eden moramo stati na mrtvi straži in budno slediti vsaki rdeči nakani in jo že v vsem početku ovreči. Povedati jim moramo , jasno in glasno, da se zavedamo, da je v slogu in povezanosti moč, povedati, da naš boj proti komunizmu še ni končan. Le na ta način bomo v stanju zajeziti in ovreči rdečo propagando in načrtno uničevanje vsega, kar je pošteno. Ako ne bi bilo nobenih drugih razlogov, ako ne bi imeli nobenih žrtev iz bivše vojne, nobenih invalidov in sirot, je že to dejstvo samo dovolj jasen dokaz, da je Zveza slovenskih protikomunističnih borcev ne samo Potrebna ali koristna, TEMVEČ NUJNOST! Vojaški nastop proti komunizmu je med vojno bil nujnost in edini izhod proti popolni ^krvavitvi, tako je nujnost tudi danes povezovanje bivših borcev, ohranjevanje in poglabljanje medsebojnih priateljskih vezi. Ti, ki si^morda postal malodušen, ako so te vsa razočaranja utopila, premisli, poglobi se sam vase; zajemi ves idealizem, vso požrtvovalnost in trpljenje, ki si ga nekoč delil s svojimi so-borci-junaki, na katere si bil tako ponosen in v katerih si popolnoma zaupal. Ne odtuji se soborcu, ki Te kliče in vabi v svojo Sredo, kajti želi si Tvojega prijateljstva, želi pokramljati in obuditi spomine na boj in borce s Teboj, ki si bil nekoč del tega. Ne pozabi, da si se nekoč boril proti rdečemu sovragu in kot tak si zapisan od sovraga v uničenje. Zato vstani in skupaj s soborci nadaljuj boj, tam, kjer so ga končali junaki. Morda Ti kdo poreče, kaj pa je potrebna povezava bivših borcev, le komu Prinaša kake koristi. Na tako oporekanje vprhšaj, kdo in kje •te ta človek bil, ki tako govori, povej mu, da*so borci bili tisti, ki so branili domove, oni so bili tisti, ki so krvaveli, oni bili tisti, ki so za našo svobodo dali vse, prav vse. Borci so utrli pot v svobodo, ko je rdeča armada podprta od Vsega sveta zavzemala našo lepo domovino. V zamejstvu so borci bili tisti, ki so bili Preganjani, vraČani, iskani kot zločinci. In danes komunistična Propaganda napada še dalje prav te borce, kajti le ti so jim bili ?n so jim še trn v peti. Slovenci v svetu, ako se trudimo, da ohranimo mladi rod pred tem, da utone v vsemirju velikega sveta, naš trud bo zamanj, ako ne bomo najprej sami stali trdno, sami ohranili močno skupnost, ohranili naše svetinje in narodna izročila. Zveza in v njej vsi borci vabimo vse k naši prijateljski organizaciji, odklanjamo pa vsako sektaštvo, odklanjamo intrige in prepire. Nihče nam ne more odrekati pravice po taki povezavi. Ako smo nekoč ramo ob rami stali na' braniku trpeče domovine, imamo tudi danes pravico, da v svobodi ohranjamo povezanost med seboj, ohranjamo to, kar nam je nekoč bilo in mora tudi danes ostati najbolj .vzvišeno. Naši sobrat je so padli; pometani so bili v skupna grobišča. Mar nimamo torej preživeli vsaj te Pravice, da se med seboj poznamo, drug drugemu v potrebi polagamo in branimo drug drugega proti našim smrtnim sovražnikom — proti komunizmu. Hočemo živeti in naši mladini pokazati, da je naša domovina tako lepa in toliko vredna, da je vredna tudi največje žrtve. AMNESTIJA S. P., Kanada Amnestija! Kot posmeh v izmozgane, od strahu in groze otrdele obraze mladoletnikov, je iz partizanskih ust prišla ta, tako strašno zlorabljena beseda. Ko so pomorili nad dvanajst tisoč domobrancev, do smrti mučili na tisoče drugih, in so pri življenju ostali samo tisti, ki so imeli srečo, da še niso dopolnili osemnajst let, so vrgli v svet besedo kot delo največjega usmiljenja. Pomilostitev... je šlo od ust do ust. Nihče izmed fantov, ki so *e ostali v Zavodih, ji ni prav verjel, nihče se ni upal vprašati, če je resnična. Kaj takega ni nihče pričakoval, prej smrt pod udarcem puŠki-ne9a kopita. Preveč so jih že odgnali v noč, vrnil se ni nobeden. Med temi redkimi je bil tudi Ivan. Bil je edini, ki je že lezel v dvajseto leto. To ga je vznemirjalo. Ni si mogel razložiti, kako da *° samo njega zgrešili. Vsak dan je moral na zaslišanje, udarcev je dobil več kot zvrhano mero. Dvakrat so ga že nezavestnega privlekli nazaj v sobo. Vse so vedeli o njem. Bal se je udarcev in brc, ne pa smrti, zato je priznal vse, kar so hoteli, da so ga le v miru pustili. Zadnja dva dni se je vse spremenilo. Nikogar 'niso klicali na ~ngovor. Po hodnikih ni bilo več dolgih vrst. Iz kotla je zadišalo po fižolu. Tudi grižljaj kruha sa vsakomur privoščili. Pretepanje se je Prenehalo. . , Pomilostitev... za vas, krvave zločince! — so partizani vedno glasneje, nekako ponosno govorili; prizvok zavisti jim je silil iz ust. Tudi Ivan je slišal te besede, a v njih ni mogel najti niti iskre Verjetnosti. Vsaj zase ne. Koliko jih je poznal, ki res niso storili drugega kot oblekli domobransko uniformo, pa so jih odvlekli in jih ni več. Sam pa je bil oficir, dijak, do katerih so bili komunisti najbolj strupeni. Vse to mu ni dalo mirni. Se ponoči, ko se je obračal na trdem, ZaPrašenem podu, je vedno vstajala ta misel in se gnetla v čudno slutnjo, katere se je bolj bal, kot upal vanjo. Dan pred velikim šmarnom so jih spet klicali. Ivana so prvega °dgnali na dvorišče. Fantje so se drug za drugim postavljali ob zid; iz varnosti, da se naslonijo nanj, če bi se. komu stemnilo in bi omahnil. 2« njimi so se skozi vrata vsuli rdeči tovariši, menda prav vsi, kar Pb je bilo v tem kraju trpljenja. Nihče se ni ganil. V tem trenutku so vsi pričakovali nekaj velikega. kaj, nato pa niti misliti niso mogli; preveč so bili izčrpani in stepeni. Ko bi jih pričeli streljati, bi bili še najmanj presenečeni. Nenadoma je iz gruče krvolokov stopil komandant.. Tedaj je Prvič pogledal fantom v oči. Poznalo se mu je, da se je v gozdu šolal \ ln izobrazil. Zbiral je besede, da bi se izkazal važnega in mogočnega. Nekako takole je izzvenel njegov govor: »Največji sin jugoslovanskih narodov, naš ljubljeni maršal Tito, ie v imenu ljudstva narodov Jugoslavije pomilostil vse, ki svojih rok niso preveč umazali s krvjo patriotov, partizanov, ali pa začeli in vodili revolucijo proti jugoslovanski narodni vojski. Vsi, katere bom zdaj klical, boste izpuščeni na svobodo. Da boste vedeli, da partizani nismo zločinci, kot ste govorili domobranci in farji. Glejte, da o vsem molčite. Kdor bo govoril proti ljudski oblasti, bo neusmiljeno kaznovan.. Mešana čustva so spreletela jetnike. Komandant je izvlekel polo papirja in začel brati imena. Fantje 80 drug za drugim dobili izpustnice in stopili mimo straže na belo, zaprašeno cesto. Ivan, ki je bil prej prvi, je ostal do zadnjega. Komunisti so zijali vanj (n uživali ob strahu, ki je vedno bolj gledal iz njegovih oči. Končno je komunist poklical tudi njega. Komaj se je prestopil. ® tresočo roko je zgrabil papir, na katerem je bilo napisano, da je sv°boden in mu. je vse odpuščeno. Tovarišica Ivanka, sestra, je prosila zate, zato si izpuščen..." ie Poudaril partizan in mu pogledal v obraz. Skrit posmeh mu je silil na ustna. Ivan ni črhnil besede. Kot rosna kaplja z drevesa je omahnil na cesto. Mimoidoči so gledali za njim, kot da je zaznamovan: nekateri z usmiljenja, drugim je škodoželjnost silila iz oči tudi tedaj, ko se }e komaj še držal pokonci. Kmalu ga je prevzela cesta. Utrujenost je legla v ude in mu t*.aPolnila pljuča, da je komaj lovil sapo. Modrikaste podplutbe po lV°tu so ga čedalje bolj skelele. Zavil je na samotno stezo, da se umakne predmestnim zijalom, so v gručah postajali po cestah in buljili za njim. Hladen piš je Potegnil od Kamniških planin in ga* osvežil. Vonj sušeče se otave je omamljal. Ves drug se je počutil. Misel se mu je spet oprijela lvljenja, na katerega zadnje tedne že ni več računal. Sanje nekdanjih Načrtov so se spet zbudile in se zdele verjetne; še nikoli ne tako kot zefaj. In sestra. Ivanka? Tri leta je bila pri partizanih. Nikoli se ni oplašila, če še živi. Oče in mati sta jokala za njo, sam je ni obsojal, ojnpak molil zanjo. Ali je Rog res uslišal njegovo molitev in prošnje? ll je prepričan, da. Rad bi ji že stisnil roko in jo objel.. Toda pot se je vlekla, je bil še dom... Ptegn Sedel bi v mehko travo pod hribom in se oddahnil. Toda ne e- Življenje preveč, glasno kliče in vabi z najlepšimi slikami. - - v. ' >V Novo življenje se budi v njem. Trpljenje mu je bilo izmilo oči in očistilo srce, da zdaj tem jasneje vidi prihodnjost, ki je pred njim. Kar ne more verjeti, da je res še živ in je na poti domov, po katerem je 0 praznim upanjem hrepenet in jokal. Zdaj je vse tako blizu resnici, čaka ga sestra, vsa spremenjena in dobra. Ohranila jim je dom, ki je samo njihov. Potem bodo s Koroške prišli tudi starši in sestra Marija. Kako lepo bo spet doma! Kar zOtvriskal bi od veselja, a ni imel moči. Le s težavo je Sestavljal noge. Srce pa je bilo od sreče in ga z globokimi utripi Onalo v življenje. Tam za bregom je ležala njegova vas. Samo Še dvajset minut, Ta bo doma. Ze vidi cerkveni zvonik, ki se dviga visoko nad vasjo 'n Ha pozdravljae, Se kratek ovinek ga loči od doma. Kar preko vrta nameri korak, da bo prej doma. Domačija ga je sprejela kot ženina. Vso. je bliščala v soncu. Pred nekaj meseci prebeljeno zidovje je bilo kot oprano. Veliki rdeči na-Oeljni so se v šopih usipali raz okenj; Ivanu se je zdelo, da duha nPh vonj in ga sprejema kot pozdrav, ki ga ne bo nikoli pozabil. Na. pragu je opazil sestro. Takoj jo je spoznal, čeprav se je močno spremenila. Z velikimi koraki, nekako divjaško mu je stekla naProti. Tudi Ivan je pohitel, Icar so mu dale moči. Prišla sta si na dvajset korakov. Tedaj je opazil, da se je v V-ieni desnici nekaj zasvetilo. Bil je samokres. Ni mogel verjeti in si ne razložiti, zakaj se mu bliža z orožjem. Postala je, kot da okleva. Videl je nabrekle žile na njenem Vratu in roka se ji je tresla kot napeta tetiva na loku. V istem hipu Va je že planila naprej in dvignila desnico. Zamolkel pok je odjeknil ln Se razbil po vasi, kakor da išče pokoja in miru. »Ivanka!" je hropeče jecnil brat in omahnil. Kri, ki je tekla iz njegovega čela, je rdečila domačo zemljo, po kateri je tako hrepenel. • Ivanka je pristopila in še štirikrat sprožila prav od blizu. Potem Se ie umaknil^ kot zver. Kmalu se je na dvorišču tistavil avtomobil. vanka se je odpeljala z oficirjem, ne da bi oči dvignila od tal. Ivan je z obrazom obrnjenim v nebo ležal na domačem vrtu p lhče od vaščanov se ga ni upal priti pogledat. Sele pozno ponoči je °S poslal nevihto, ki je izprala kri z njegovega obraza in zbudila ' °veka, ki ga je skrivaj pokopal. Taka je rdeča slepota, ki ne pozna ne brata ne sestre ne očeta ne katere, ampak neprestano krvavo ukazuje: SMRT VSEM, KI OBSOJAJO KOMUNISTIČNI ZLOČIN! ■ c /V ■ ; -š . ..J s S /:‘i: S. P., Kanada ODGOVOR V duši mislečega človeka vedno vstajajo nova vprašanja, Uekatera lažja, druga težja, med temi nekatera zelo pereča. Med temi zadnjimi je gotovo eno najglobljih vprašanje, ki zadeve našo polpreteklo dobo. KAKO JE SPLOH MOGOČE, DA JE KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM ZMAGALA? Temu vprašanju pa nemudoma sledi drugo: KAKO JE MOGOČE, DA LE PEŠČICA KOMUNISTOV PO JJJDl VOLJI STRAHUJE VELIKO VEČINO' PROTIKOMUNISTIČNEGA, KATOLIŠKEGA NARODA? Ta vprašanja kaj radi pustimo drveti mimo, ne da bi jih skušali ustaviti in jim z odgovorom zabraniti povratek. Molčimo 111 slepo verjamemo tistim, ki tako radi trdijo, da so to ustvarili r^zni vplivi od zunaj, kakor so zločinska politika rdečega impe-Ja in naivna breznačelnost Zahoda, ki vedno stremi za ciljem s cim manjšimi žrtvami dobiti čim več. Čas teče in odgrinja marsikaj, kar je bilo doslei prikrito udi ta velika vprašanja se jasnijo in odgovori postajalo nujnost Trditev o drugih vplivih, ki sem iih zgoraj omenil, je šibka ,n brez podlage: drži le kot posledica tega, kar smo zakrivili Mi le vse preveč čakamo in upamo, da bodo drugi kaj sto rili 2a nas, namesto da bi sami zagrabili za ročice in zaorali ^ino svoje usode. Komunisti so spoznali to resnico in tako prišli na oblast. jWa*° jih j^ bilo, a vedeli so. kaj hočejo. Niso se bali ne žrtev e dela, zato so prodrli s svojo idejo, na žalost v službi zločina krivice, ki sta nam skopala grob. Vsakdo bi pričakoval, da bomo vsaj iz te naše velike ne-®ce izluščili svetel nauk in opomin: Delo in žrtev rodita uspeh, zaspanost pa hodi ob robu prepada. Ali smo ta veliki nauk spoznali? Nikakor ne! Le nekaj pri-merov za to trditev: Srečal sem prijatelja. »Ali bi vzel mesto v odboru ZSPB?“ sem ga vprašal. Debelo me je pogledal. „Ne utegnem...“ Govoril sem z drugim. »Prideš nocoj na sestanek ZSPB?" »Od sestankov nimam nič!" se je krepko odrezal in šel dalje. Iu spet drugič sem srečal nekoga. "Duš dal kaj za naše invalide?" »Najprej moram gledati nase..." je bil odgovor. »Pa vsaj na domobransko proslavo pridi, da se dostojneje spomnimo naših pomorjenih," sem še dalje silil vanj. »Mogoče," je bil kratek. In ga ni bilo. Na žalost vse prepogosto naletimo na ljudi, ki s takimi nazi-|"anji dajejo sliko naše emigracije. Po tolikem trpljenju in žrtvah aka slepota in breznačelnost! Premnogi daieio vtis, da nam je j®pša bodočnost zagotovljena brez našega sodelovania. Naša inte-•genca je gnila in spi; namesto da bi skušala biti tudi narodu na tujem vodnik in učitelj^ misli na lažje službe in leoše živlienje. V^as vse brez razlike prevzema neka naveličanost, češ: dovolj smo doprinesli, veliko žrtvovali, zdaj pa stojmo ob strani in glejmo, kako delajo drugi. In drugi tudi v resnici delajo, po rdečih direk-•vah. Mi pa gledamo. . . Obljubljamo še, toda ko gre za delo in važne odločitve, nikogar nikjer ni. In še nekaj se mi zdi precej viden znak noti navzdol: Naših ludi zlepa ni mogoče pritegniti v organizaciie. Roje se dela. še j i Pa nasprotnikov. „Pa bom kje zankan!" iih je strah. Reveži. s*abiči! Ne vedo. da so zapisani kot gniloba, katero bo komunizem ?dstranil še preden se bo spustil v boi z nasprotniki. Pestuje jih d računa z njimi samo tako dolgo, dokler so mu potrebni. To je tista velika nevarnost, katere se ne zavedajmo. Naša ^spanost je kri, ki komunizem redi in ga ohranja pri življenju. resemo se pred njim kot pred veprema^liivim zmajem. Toda iz °be revolucije vemo. da so komunisti strahopetci in komunizem Raguje samo tam, kjer ni nikoenr. ki bi se mu postavil po robu. “krite borbe se boji, ker je no svojem bistvu protinaraven in Nečloveški, zato že vnaprej obsoien, napreduje pa nod masko laži ln obljub, skrivajoč svoj nravi obraz za kupom tihih, zaspanih ’,Srednjepotcev“, ki so ljudje-netopirji „zdai miš zdaj ptič, kakor PaČ bol je kaže“.. . Borba še ni končana. Ore naprej in se bo bila. dokler bo no* stedila dnevu. Komunizem hoče zmagati na celi črti, ne samo na ^ Poti. V svojih vrstah ima ljudi, ki so 100% sužnji komuni-stlčne ideje. Toda — zmagati mora ideja svetovnega protikomunizma, ki I® ideja pravice in dobrote, ideja človeškega dostojanstva in Svobode. Ključ do te zmage pa ima v rokah slednji od nas kot del ®eIote, ki hoče živeti v svobodi in bratstvu. Pot do tega ključa Pa ie DELO. . "Nujno je torej, da si zbijemo iz glave tisto pobožno prepričanje, a bo Bog po žrtvah naših mučencev spreobrnil krvnike in na-eNiu narodu naklonil svobodo. Prav je in smemo imeti zaupanje, toda velika žrtev naših bratov nam mora predvsem kazati veli-cmo ideje, za katero so bili pomorjeni in nam tako moralno Pomagati v borbi za zmago iste. Kakor zdravnik ne bo nikoli ozdravil bolnika, če bo samo °pazoval, kako bolezen napreduje, tako tudi komunizma ne bomo zavrnili, če bomo stali ob strani in gledali trpljenje in krivico, kl jo prinaša. Ni dovolj, da komunistično zlo spoznamo, treba se mu je postaviti v bran. In ker nimamo možnosti boriti se z ®r°žjem, mislimo, da ne moremo storiti ničesar. Pozabljamo, da °munizem ni delo rok, ampak sad duha. In proti duhu se more U8PeŠno boriti le duh, misel, ideja. Na njivo komunistične brez-uačelnosti moramo sejati seme krščanskih načel; velike zakladne laži in prevar moramo osvetiti z resnico in na goro sovra-‘ va postaviti križ ljubezni, ki vsem oznanja načelo: stori, kar u^eš, da drugi stori tebi! To,je pot, ki je pred nami, pot žrtev in dela pa tudi pot edine rešitve. Pogumno in odločno naredimo prvi korak, če se komunisti •so bali tako strašnega zločina nad našimi brati, tudi nas ne suie biti strah, ko gre za rešitev ideje, za katero so oni umrli. oton rdeče zvezde je samo še vprašanje časa, kajti zločini, ki «1/ zagrešil komunizem, hočejo zadoščenja. Prav tako pa bomo sojeni tudi mi, če bomo spali, ko narod doma trpi in joka, mi p OiU ne nudimo niti najmanjše moralne opore. Zdramimo se že vendar! oktobra 191,3 ob 11 dopoldne se je rdeti kočevski sodni zbor povrnil s sedemurnega posvetovanja in sodnik dr. Kržišnik je s povzdignjenim glasom naznanil: »Izrekamo sodbo, da so krivi veleizdajstva in obsojeni na smrt naslednji: 1. Stemiša Marijan, 2. Vošner Pavle, 3. Sinlcar Tone, 4. Malovrh France, 5. Milovanovič Mladen, S. Marinčič Rudolf, 7. Lisac Ivan, 8. Konečnik Ljubo, 9. Končan Marijan, 10. Tomažič Drago, 11. Kien Vladimir, 12. Štepec Jože, 13. Marn France, 1U. Mihelčič Franc, 15. Capuder Gabrijel, 16. Habič Viktor. Šestnajst žrtev kočevskega teatrskega sodišča in ostalih šeststo v Spomini na g. svetnika Škulja ' T. R., Južna Amerika Dne 22. julija nas je zapustil naš veliki prijatelj zlatomašnik in svetnik Karel Škulj. Zajokala je njegova fara Dolenja vas, tam na hribčku v ribniški dolini. Orosile so se oči njegovim prijateljem in žaluje za njim naš „Vestnik“ in vsi bivši protikomunistični borci. G. 8v6tnik Škulj je bil vedno tako naš. Najbolj vesel je bil med svojimi fanti. Od tistega dne, ko so rdeči pričeli bratomorno borbo med našim nar°dom, je bil g. svčtnik prevelik Slovenec, da bi dopustil njihovo nadvlado med našim narodom. Stopil je na čelo protikomunistične borbe. Boril se je proti komunistični zmoti z besedo in peresom Neštetokrat je govoril o komunizmu naši prosvetarjem, fantom in dekletom. ato v njegovi fari skoro ni bilo nikogar, ki bi odšel v hribe. Nasprotno, oa njegov poziv se je formirala ena izmed prvih vaških straž v ribniški olini v Dolenji vasi, ki je bila rdečim velika ovira pri njihovih nočnih r°panjih. Bali so se približati dolenjevaškim stražarjem. Ko ie prišlo do italijanske izdaje, vidimo g. svčtnika snet v sredi fanti v Ribnici. Tja so se zatekli vaski stražarji iz Dolenje vasi, a Počakajo nadalinih odredb, kaj storiti. V družbi podpolkovnika e*mana, župana Škrabca, nadporočnika Martinca in drugih vodilnih a^oi, najdemo g. svčtnika dne 10. septembra 1943 na seii v občini. Kaj 8 or'ti? Rdeči so imeli že skoro obkoljeno Ribnico. Treba ie bilo hitre , ,00't ve. Vaški stražarji se umakneio preko Male gore v Dobrepolje, ter je bila močno posadka vaških stražarjev. V sredi med fanti koraka Ponosno sivolasi g. svčtnik in bodri fante. Sam nese na hrbtu svoio r°mno prtljago. Za vse skrbi. Fantje odgovarjajo z rafali, ko jih ®oi iz doline obstreljujejo. G. svčtnik je ponosen na svoje fante. '°ej° izmučeni v Dobrepolje. G. svčtnik spet med vodilnimi. Delaio j. rte. Odločitev je hitra: Proti Turjaku. Tam se bomo utrdili in Jubljana je tudi blizu. Spet hodi s fanti peš proti Turjaku. Prihajale slabe novice. G. svčtnik je zaskrbljen. Se odloči, da gre čimprej °ti Ljubljani, da tam posreduje pri oblasteh za naše fante. Zelo Porna je pot.. Preko močvirja na barju se mu noge udirajo. Ves a mačen prispe v Ljubljano, da bi rešil, kar se rešiti da. Upal je, da antje na Turjaku ne bodo predali. Pa v Ljubljani je bil položaj eJasen, ki je bil tudi vzrok tragedije Turjaka. r . Poraz daje še več poguma g. svčtniku. Približal se je gene- st U ^eonu Rupniku in pomagal organizirati slovensko domobran-»u ° ^>°fem ae Je P ! Volitve novega odbora: Predlagani sta bili dve listi. Izvoljena je ibila prva lista. Predsednik: Grum Franc, Odborniki: Jakob Žakelj, Ivan Korošec, Jože Lekan, Branko Pogačnik, Ivo Kermavner, Franc Tominec in Zdravko Novak. Ob 12.15 zaključi predsednik občni zbor s pozdravi odsotnemu starešinstvu in članom ter vsem borcem. Nadzorni odbor: Dr. Rak Maks, Jože Melaher in v Anton Oblak. Razsodišče: naj skliče glavni odbor samo v primeru potrebe. POPRAVKI Vestnik št. 8, VIII. str. 91, bi moral biti datum napada na Belo cerkev 10. avgusta, ne pa 7. — Karol Pizdirc ni šel na razgovore s partizani, pač pa je pobegnil, čim je zvedel za smrt Kajtimara. — Butala Feliks je bil v Vetrinju poročnik, ne pa višji narednik, kar stoji v Matici mrtvih. — Kolenc Jože iz Sela-Mirna, ni bil ubit kot ranjenec na Jesenicah, pač pa kot skrivač doma od Ozne. — Njegov mlajši brat je bil ubit na Jesenicah kot ranjenec. — Bratje Smole iz Ravnika odnosno Bojanke-Št. Rupert, je bil ubit samo Feliks, dočim Vestnik piše tudi za Franceta in Alfonza. Alfonz živi na Koroškem, dočim je France umrl pred 2 leti. Vestnik št. 8, VIII., stran 91, pnd 14. avgusta, bi se pravilno glasilo: Meničanov in Stamekovičev bataljon 8ta presenetila kompletno Dakijevo divizijo pri poskusu miniranja predora pod koto 372 in postojanko Šmarje. Zaplenjena sta bila 2 protitankovska topiča, Daki jev konj (ši-melj)r 4 teški, 2 lahka minometalca, 6 strojnic, mnogo opreme in zajet kompdeten bataljon partizanov (ko- mandant bataljona, dva poveljnika čet in 70 partizanov) ter Daki jeva ljubica. Mrtvih so imeli pa tudi čez 70. Po neprevidnosti je padel od naših domobranec Blažič Anton iz 32. čete, doma iz Rateža. ZAHVALA IN PROŠNJA Podpisani slovenski begunki Marija Gregorčič vdova Mavec, sedaj stanujoča: presso Ing. De Rosa, Via Salento 36, Roma, in Milka Pikolnik, presso Guerci, Largo Fontanella Borghese 84, int. 6, Roma, se potom Vestnika, katerega redno bereva, zahvaljujeva poverjeništvu Zveze slovenskih protikomunističnih borcev v Italiji, katero je naju poiskalo v begunskem taborišču, pomagalo ter preskrbelo službo. Ker smo ugotovile, da je Z.S.P.B. edina organizacija, ki se resno zanima in pomaga resničnim protikomunističnim žrtvam, se danes obračamo nanjo, da nam člani te organizacije v Kanadi napravijo vpoklic v to deželo, kajti za Združene države imava zelo malo upanja. Že vnaprej se toplo zahvaljujeve in pošiljava vsem bivšim borcem-domobrancem lepe pozdrave! Marija Gregorčič vdova Mavec in Milka Pikolnik Poverjeništvo Zveze slovenskih protikomunističnih borcev toplo priporoča gospo Marijo Gregorčič, rojeno 23. aprila 1922 v Novem mestu, vdovo po bivšem domob. poročniku Mavcu, katera je presedela 4 leta po komunističnih zaporih, in Milko Pikolnik, rojeno 29. novembra 1923 na Plosovem pri Velikih Laščah, katere brat se je nahajal v VI. velikolaškcm udarnem bataljonu, ter je postal žrtev vetrinjske tragedije. Za poverjeništvo ZSPB: Vinko A. Levstik „ČE B[ SOVRAŽNIK, NAŠ BRAT, TUDI SEDAJ PRELOMIL SLOVESNO DANO BESEDO O AMNESTIJI IN BI SE KOMU MED NAMI SKRIVIL LAS, TEDAJ PRISEGAMO PRI VSEMOGOČNEM BOGU, DA SE BOMO TISTI, KI BOMO OSTALI ŽIVI. KOT EDEN DVIGNILI IN NADALJEVALI BORBO PROTI VEROLOMNEMU SOVRAŽNIKU IN NE BOMO NIKDAR VEČ VERJELI NJEGOVIM OBLJUBAM." Prisega turjaških borcev pred predajo Pozdravite naše prijatelje in jim povejte, da odhajamo v smrt nedolžni. Recite jim, naj bodo edini in složni, ker le v tem je naša zmaga! Kurat Malovrh sojetnikom pred odhodom iz kočevskih ječ na morišče IN KOT SKALA NA BRANIKU STOJ, ČE ZA DOM GRE TVOJ List „Vvs' k“ izhaja mesečno. Izdaja in urejuje ga konzorcij slovenskih protikomu livnih borcev. — Letna naročnina znaša za: Argentino 45 pesov (posamez številka 4 pese), USA in Kanado 2.5 dolarja. Za ostale dežele tej valuti ..limerno. — Za uredništvo: I. Korošec; za upravo: D. Haveljka. Tiska Tal, ea (Irafiicos Salguero, Salguero 1506, Buenos Aires, Argentina