I
Izhajajo vsako sredo po celi poli
Veljajo v tiskaraici jeroaiie za celo
leto 3 gold
40 kr., za pol leta
to
old
n
0 kr
četrt leta
90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto
4 gold
pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr
V Ljubljani 4. maja 1887.
Obseg: Vaznanilo in razglas.
Naznanilo.
Vzgojevanje visokodebelnatih češpelj in sliv sploh.
sadnem vrtu. Čilo o delovanji pisni obrazi.
O gojenja mladih konj v hlevu.
n
Perutninstvo. Matice Slovenske" vdobi od 28. aprila 1886
Vprašanja in odgovori.
13. aprila 1887. (Dalje.)
Apoena moka na Tajnikovo poro-Zemlje- in narodo-
Iz državnega zbora.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske stvari.
in mesa, toraj naj bi županstva svojo
skrb obračala
Naznanilo in razglas.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se
v to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesa.
9
Grof Thurn-Valsassina
?
prične
dne julija 1887
leta
podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v
podkovsko šolo, mora se izkazati:
spričevalom, da se je pri kakem kovaču za
> *
kovaškega pomočnika izučil;
2. z domovinskim listom;
prvosednik e. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis,
začasni vodja podkovske šole.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovsl
šoli
šile
bodo
. s spričevalom svojega župnika ali župana
poštenega obnašanja, in
4. da zna brati in pisati slovensko.
i
da
dne 27. in 28. junija t. 1., in sicer: 27 junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 28. junija pa za učence podkovske šole
Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po iz podkovstva
gledovanja klavne živine in mesa
60, oziroma 50 forintov.
Prosilci za štipendijo imajo predložiti:
naj
. ubožni list,
. spričevalo poštenega obnašanja, in . potrdilo, da so uže dve leti za kovaške po* močnike delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru tijske družbe v Ljubljani
Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji, oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne junija
Vodstvo podkovske šole v Ljubljani
se
dne
maja 1887.
Dr. Karol vitez Bleiweis
kr. kme
Šola traja do konca decembra 1887. leta. Kdor Vzgojevanje visokodebelnatih
V V	I ■
cespelj
in
preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. 1 patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster
sliv sploh.
Pričujoči članek posneli smo po
Dolen č
le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stano
Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti knjigi „Sadjarstvo", I. del. Iz članka je razvidno, da seje
gospod pisatelj oziral na vseslovenske razmere ter da
vanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo pozna vse stroke sadjarstva Sprav korenito. Bodi ome-učenci za majhno plačo v šolski hiši.	njena knjiga prav toplo priporočena vsem slovenskim
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim sadjarjem. Gospod Dolenc piše
začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah
Da je ložje obirati sadje, posebno pa, da je bolj
Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo pripravno odpravljati ž njega kaj škodljivega
mah
ali prav za prav lišaj (parmelia parietina), kr
v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine haja v mnogih krajih strašansko veliko po

drevji, je najbolje vzgojevati češplje le poldebelnate. sad. Ravno to velja tudi o koreničnib vzrastkih, ki so Sicer pa je vzgojevanje češplje vega drevja popolnoma iz korenik
enako, bodi-si, da hočemo vzrediti visoka ali
takega drevja
pol-
zagnalih ako se
njih drevje.
vzgoji iz
visoka debla, namreč tako-le: prav dobro uspevajo.
krajih, kjer češplje
in to so kraji bolj vlažnega pod-
nebja (kakor na Pivki, na Dolenjskem, Gorenjskem,
V	^
Štajerskem i. t. d., nikakor pa ne v Vipavi ali še celo na Ki asu), ni potrebno češpelj nikdar sejati, ampak pomnožujejo se s koreničnimi vzrastki starejših dreves. Kjer je namreč za češpljo pravo podnebje, tam zažene
starejše drevo iz bolj privršnih korenik vse polno po-
Apnena
moka
4»	•
na sadnem
vrtu.
Sedaj bode čas, tako poroča Ph. Gerhardt-Sonnen-schied v „Praktischer Rathgeber im Obst- und Gar-tenbau", da pričnemo z delom, katero je pa še malo
znano, a nepi
to je
011
poti
z
ali
manj trnasto gr-
gankov, ki se spremene v bolj movje pa tudi drevje, ako se puste mirno rasti, se taki vzrastki na mestu, kjer rastejo, obrezujejo
apneno moko. Za to delo je najboljši oni čas, v kojem se

sačno
et
dan, tedaj obv
popki
napenjati
iu
pa
lažen
miren
nami
apnena
moka na vseh delih
večemu dve leti,
to
e, ako se oproste na spomlad

stranskih mladik in trnov, zadobe se iz njih prav dobre sajenice za drevesnico. Tako pridobljenih dre-vesec ni treba prej kakor v tretjem letu izkopati ter v drevesnico presaditi. Presade se pa ravno tako kakor hruške ali jablane, z edinim močno skrajšajo. Pusti se jim
dreves. Smoter potresaiiju je:
1. Da se drevesni vrhovi mahu. lišajev in mrčesov očistijo. Moka ostane na maha in lišajih, in jih za mori ter pokonča zalego mrčesov.
razločkom, da se
p r a v
2. Da se zavarujejo cvetni popki proti mrčesu in utrdijo proti škodljivem vremenu. Apnena moka na zu-
za eno dobro dlan debelca nad korenikami, da se s tem prisilijo zagnati
n a n j i h
delih
popkov brani mrčesom, da jajčkov
v
močne poganke. Od nastalih pogankov najmočnejši mirno dalje rasti,
se
pusti
popke ne zalegajo.
# • •
3. Da se zemlja pod drevjem gnoji
vsi drugi se pincirajo.
Moko n ar
tako: Dobro
žgano apno
naškropis
Pri tleli se češplje nikdar ne požlalitnjujejo. Vse daljnjo z vodo (na eden stot apna dvajset litrov vode). Apno ravnanje v vzgojevanju debel je do cela enako onemu
spraviš na kup, pokriješ ga
visokih jablan ali lirušek. Kadar dosežejo debelca za- stlačiš, da zrak ne more do dostno visokost, 95 do 100 požlahtne se s sedlanjem. apnena moka dobra v rabo.
z ruševino, katero tako
v
. Cez 3 ali 4 dni je
se morajo jemati iz najboljšega, to je najrodo-
drevja,
Razprašiš jo tako: Pri majhnih drevesih
mečeš
vitnejšega in najlepše rastočega
jevega
kajti sicer se ne dobe lepa in rodovitna drevesca, požlahtnjenimi
cepljenimi.
krajih, kjer se
jo od tal, pri velicili z lestve v vrhe dreves. Posebnih priprav za to ne poznam. Po moji misli jih še nič ni,
ami ali slivami se ravna dalje ker kolikor je meni znano, ne rabijo in ne poznajo še
nikjer apnene moke, kot ljudje našega kraja, ki so me zadnjo jesen popraševali po vzroku rodovitnosti mojih dreves, česar jim nikakor nisem prikrival.
isto tako, kakor z jablanami ali hruškami, v drugič
nič kaj dobro ne pomno-
žujejo po koreničnih pogankih, morajo se seveda sejati. Sejejo se pa tako kakor češnje; zato ni treba o
tem še dalje govoriti. V di
presade enoletni
Perutninstvo.
divjaki
dosti krajih mislijo ljudje, da koščice, pi
delane na drevju, iz koreničnih
astkov vzgojenem
niso kalj
ali to je čisto pi
vera
Navadno se češplje kar nič ne vzgojujej
) v drevesnici, kjer se zasajajo v veliki množini (kakor v najnovejšem času na Pivki. Čast!), že celo pa ne požlaht-
Francozi dobivajo za kokošja jajca, prodana v inozemstvo vsako leto po 35 do 40 milijonov frankov
moremo sklepati, da ondi perut-
v deželo.
Iz
tega
ninstvo s posebno marljivostjo in spretnostjo gojijo. Imajo mnogo praktičnih izkušenj ter so posebno opazni
njujejo. Toda, kdor vzgoji
enkrat češplj
drevje v
pi
izbiranji kokelj in v pripravah za valite\
Pr
nas
dr
posebno
pa
če
požlahtni, vzgojeval ga
bode potem vedno; kajti veselje je videti
kako
raste
na deželi redi vsak kokoši, pa malo jih je, ki bi tako opazno in razumno ravnali, da bi res imeli dobička.
čvrsto, skoraj brez vsega
lepo, tako rodi veliko
Ako
trnj
tako drevje
i
m
Kokoši vse jedo, kar dobijo: meso, zrnje,
edneje ter veliko lepši in debelej
sad
se hočejo namesto češpelj vzgojevati druge vrste
iv, ostane vse pri tem, kar smo tu povedali o vzgo jevanju češpelj; razloček je samo v tem, da se za po žlahtnjenje vzamejo namesto češpljevih slivni cepiči.
zelenjavo. Ce niso zaprte, iščejo si same v hrano: žuželk,
črvov, zrne, trave itd. Tako naaa delajo malo skrbi. Zadostuje, če jim časi kaj zrnja navržemo, zlasti kedar zavoljo slabega vremena ne morejo od doma.
Drugače
pa je; koder imajo kokoši zaprte.
tem
malo
Iz koščic pridelane češplje so rodovite
a
ode
manj

žlahtno sadje kakor njih mater
slučaji časi precej stanejo, zlasti če so jajca po ceni.
sploh kokoši redi, naj gleda na to, da mu bodo
Kdor
astline. tudi po zimi nesle, kedar so jajca
ode
To velja še posebno o ringlotih. Ako se sejejo zadobljena drevca brez vsega požlahtnjenja prav lep rastlinsko in živalsko.
draga.
to svrho
treba skrbeti kokošim za toploto in primerno hrano,
139
Tla treba s stolčenim apnom posip&vati. Apno je žrebetu sem in tja kako nogo, pa
malo, potem jo
, _ namreč kokošim potrebno zavoljo
lupin, ka- postavi zopet polagoma na tla in ob enem praskaj in
terih brez
njega
ne
morejo narejati. Po koteh
na
snaži noge; žrebetu to dobro de in pozabi na to, kar
suhem morajo biti kupi pepela za kopanje, da se nad- se ž njim godi; tedaj vsakokrat, kadar nogo vzdign
ležnega mrče
ebijo
udari parkrat zlahkoma na kopito z lesom od ščeti
Kokošim je dobro tudi nekoliko
ke hi
in
tako
si
žrebe
bi
težave
pr
popolnom
dajati hane
Zatorej priporočamo kuhinjske odpadke
ku
snaženju
ter vzdigovati
in podajati noge. Priveži mu
preostanke mesa
ščobe, drobovino od rib, še ovraten jermen, spusti kobilo na piano in žrebe
iščet itd. Vse to se drobno zaseka, pomeša z ostanki pojde rado za njo in privadilo se bode lahko vratnemu
drugih
jedil,
dodene se malo moke,
dolije
ali
mleka itd. ter naredijo majhni svalki Teh se daje ali nastavlja kokošim redno in toliko
da
slabša mimo
ke in zdrave, posebno
kislega jermenu ter privezovanju za uzdo. lilebiči.
vsaka živalca nekaj dobi, tudi če je mlajša in
Tako bodo kokoši zmeraj krep-
drugili.
se jim nekaj zelenjave,
pr
salate, kapusovega
perja

zelene detelj
na po-
loži in časi ječmena ali ovsa vrže.
Vode
morajo zmeraj imeti, tudi po zimi, vendar
paziti je; da ne zamrzne, vom, pričakovati je zaneslj zimi jajca nesle.
Če je
nik zdi
s hle
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 33. Kje je dobiti starih železniških šin ?
(J. Kr. prof. v K.)
Odgovor: Jakob Nekrep v Ljubljani prodaja stare
železniške šine, ki so pa še prav dobro ohranjene.
Hk ■ K	"	*.
nekaj čez 200 kgr.
da bodo kokoši tudi po
Treba je še gledati na to, da bodo jajca velika
to svrho je izbrati pravo kokošje pleme,
100 kgr. stoji 7 gold. Sina vaga
Pri večjih naročilih daje imenovana tvrdka znaten rabat.
Vprašanje 34. Spomladi hočem kupiti plemenskega bika. Svetujte mi, ali naj kupim beljanskega ali muri-
in težka, kajti vsako
codolskega bika ? (P.
v K.)
pleme
ni pripravno da bi neslo jajca. In
. ka-
Odgo
to vprašanje ni prav lehko odgovo
torej moramo tudi tukaj izbirati takšna plemena terih kokoši rada in obilno jajca nesejo. Pravo pleme pogoditi, je zelo važno.
Jajca rabijo mnogovrstno, najbolj kot jed ljudem zatem pa še, da se iz njih izvalijo mladiči v pomno-žitev kokošjega pečenke.
iti
Predno se odločite za to ali
ono pasmo

pre-
?
udariti
mleka,
pasma.
goved.
V a m
je več
eči
Ako Vam
je
ajveč do
potem ima na vsak način prednost beljanska
Želite pa
ejati lepo vprežno
in
klavno
roda
j
pa
tudi za tečne in mastne
potem Vam priporočamo muricodolsko pasmo. Ozirati se pa morate tudi na Vaše posebne razmere,
to je,
na
Valiti dajejo mladiče kokljam. Toda Francozom rabijo tudi posebne strojne valilnice, stala so uže večja podjetja, koder veliko
to svrho na-piščet izvalijo na umeten način ter jako mnogo denarjev spečajo.
kupčijske in krajevne razmere. Laški in južno-štajerski trgovci ne marajo za drugo nego za sivo goved, ko Korošci, Tirolci in Bavarci pa kupu-
jejo na Gorenjskem izključno le cikasto živino. Belan
ska goved
kočljivejša od muricodolske, vendar pa
gojenju
mladih
konj
hlevu
prva hitreje odebeli nego zadnja.
Vprašanje 35. Kje je dobiti ameriških trt?
Z. na F.)
(P
Odgovor: Ameriške trte prodaja dr. Geršak v Or-
piše v „Oeconom-uu živinozdravnik E. Weiglein: Vzrok mužu. Dobiti jih je tudi po okrajnem glavarstvu od
vsem
napakam konjskim je slabo
gojenje v hlevu in
slabi vzgledi.
c. kr. kmetijskega ministerstva. Svojim udom priskrbi ameriških trt tudi društvo za varstvo vinarstva v Av-
Med temi napakami so nekatere, katere jim gotovo
striji.
Društvo ima svoj sedež na Dunaji. Sicer se pa
v starost preidejo in ki so ljudem celo nevarne. Tudi bodete za letos uže tako prepozno zglasili za ame-eena se jim zelo zniža. Žrebeta menjajo svojo prvotno riške trte.
dlako
od šestega do osmega meseca. Tedaj jih
zelo
srbi in grize; zaradi tega se radi drgnejo. Ako se jim
je
Vprašanje 35. Moja goved, ki je beljanske pasme,
ter mršava. Slišal sem, da priporo-
zelo dolgodlaka
bližaš in jih po vratu
ali po
hrbtu popraskaš, čajo goved striči. Tudi jaz bi rad to izkusil, a želim
prej Vaše mnenje zvedeti. (S. C. v L.)
Odgovor: Mlada beljanska goved je vedno precej boljšega nego če primeš ščet in konjsko česalo (štrigelj), dolgodlaka, zlasti pa po zimi. Striženje govedi je
strmel bodeš, tako mirni bodo in stiskali se bodejo tebi hvaležno in hrepeneče, kazoč, da jim dobro de. Nič
dobro snaži, a pazno in pametno, pa le ne s česalom, dobro, a treba je zarad prehlajenja pazljivo ravnati, ampak le s ščetjo ; ono je še preojstro za mehko kožo Ako svojo goved pridno snažite in češete, ako jo dobro
skrbite za primerno gorak hlev, potem
in kosti, ki ven mole. Tako stori dvakrat na
dan, ne
krmite ter
žrebe ustrašil, in kliči je z mirnim in mehkim goved ne bode mršava.
da
glasom po imenu, katero žrebeta prav dobro pomnijo
Vprašanje 37. Imam zelo plitvo, prodasto zemljo.
Tako si vse lahko dosegel, kajti snaženje v tem času ki bi jo rad zasadil s kakim sadnim drevjem. Po
vedno
nemirnim konjem
dobro
de.
Snažeč vzdigni skušnje z jablanami in s hruškovim drevjem se mi
*
140
niso sponesle.
Bi
mi
vedeli,
kako
rugo
drevje
svetovati? (Dr. F. L. v G.)
jem času spodobno in primerno zahvalila
Odgo
škega
Od angle-
društ
Za

A in
emljo, ki nam je sicer znana, došlo častno vabilo
hilosophical societv"
Je
K
jav
kate
priporočamo Vam črešnjevo drevje. Crešnjevo drevje Vam
bode gotovo dobro in čvrsto raslo ter tudi dobiček prina- nih poročil je pogostokrat posneti
šalo, ako bodete prave sorte sadili. Vaše podnebne razmere podobne so zelo ljubljanskim, tukaj pa na vrtu kmetijske družbe zgodnje črešnje redno konci junija zorijo.
mejsebojni zameni društvenih po Ijem pritrdila. Tudi iz privat
da
• •
dne do dne rasto
simpatije od
La
odbor sklenil
da se ima poročilo o dru
Tajnikovo poročilo o delovanji „Matice
Slovenske
u
v dobi od 28. aprila 1881)
(Dalje.)
13. aprila 1887.
rokopisi je Matica precej dobro preskrbljena Nekaj, kar jih je bilo uže lanskemu Letopisu namenjenih,
jih
e bilo treba prihraniti za letošnjega. Ker se je
namreč tvarina drugim knjigam nepričakovano nako-
pičila, je morala biti vsebina Letopisu nekoliko
bolj
kratka, kakor je odbor prvotno nameraval. Razven teh rokopisov dobil je odbor tudi še nekoliko druzih, nekaj mu jih je pa še obljubljenih. Kakor v druzih letih, bil je poziv pisateljem slovenskim glede primernih doneskov
Letopis tudi lani v Letopisu objavljen, in po ča-
z
a
nikih v drugič ponatisnen.
Odbor dobil
tudi sicer
dosti ponudeb in vprašanj sčavke te in te vsebine.
r
bi
Matica vsprejela
se-
vseli tacih slučajih ravnal
oziroma sklepu:
na
se je pa po skušano najboljšem načelu, oziroma naj pošljejo ponudniki svoje spise uže izgotovlj ogled, v pretres in oceno; naprej se društvo ne more in ne sme nikakor vezati. Nekaj tacih ponudeb je bilo tudi uže a priori odbitih, nekaj na ogled poslanih
spisov, ki so jih strokovnjaki pregledali in ocenili
>
vrnenih, ker neso ugajali.
Da večjemu številu društvenikov ustreže, pritrdil je odbor vnovič nazoru, naj Matica izda vsako leto kaj be-letrističnega. Tej stroki bodi posvečena posebna knjiga.
katerej bodi priročnejša oblika male osmerke
Te
rste
JHBm Bf m vB Mfri^j
gradivo naj izhaja vsako leto v posebnih zvezkih pod splošnim naslovom ^Zabavna knjižnica". Ker bi bilo jako želeti, da se uže skoro poda na tem polji kaj izvirnega, razpisala je Matica, da si preskrbi v ta namen potreb-
nega in primernega gradi
častni darili za dv
naj
boljša pripovedna spisa. Darili se imata izplačati iz
obresti „Tomšič-Jurčičeve ustanove za literarne namene", katera je v novejšem času v društvenega odbora oskrbi.
Javnemu mnenju ustrezajoč se je odbor v principu tudi uže za to izjavil, da Matica izda v posebni knjigi Erjavčeva pripovedna dela. Književnemu odseku je izročena naloga, da se v ta namen potrebno ukrene, da knjiga izide kot posebna društvena knjiga
za
1888
vija.
Društvo se od leta do leta na zunaj močneje raz-Število društev in znanstvenih zavodov, s katerimi zamenjuje svoje knjige, se vsako leto nekoliko pomnoži. V zadnjem času se je ponovila književna zveza z Matico Hrvatsko in je naša Matica prejela na ta način veliko zbirko lepih hrvatskih knjig, za kar se je o svo-
štveni knjižici sestaviti iu knjige v Letopisu objavljati
T
lan
i.
em Letopi
izšlo
slovenski knjižnici, katerem
knjižnica 329 slovenskih
zvezkih, s
kot prva serija poročilo o
je
povzeti, da
ima matičin
knj
nopičih in letnikih
or
O
V
628 delih
oziroma
razven tega
pa še
več
zemljevidov, ki so izšli v društveni zalogi v raznih letih
ob jednem z običajnimi društvenimi knjigami. Poročilo
se ima v letošnjem „Letop
Društvena knjižnica je lani narastla
zvezkov, časopisov itd.
Dobila je pa 240 knj
Po jeziku je bilo pri (večinoma zasluga
primerno nadaljevati
. 1885 za 190;
tg vsled daril in rastlih knjig največ Le^ra).
za 461 knj 1884 za 19 i)
po zameni
or
O 1
220
čeških
122 ruskih
t i
t hrvatskih
prv
skih
rsti »Hrvatska Matica"), 18 slovenskih
7 srb
sorb
bolgarske
latinske
angleška
poljski
Za vsa darila so šle darovalcem iz predsed
nistva primerne zahvale, zamenjevalcem seveda redno pošiljalo svoje društvene knji
pa društvo
Stanj
književne zaloge je bilo koncem leta
1886
naslednje: Knjižnica je štela 17.686 iztisov knji<*
8374
emljevidov. Skupna vrednost
o
in
znašala 12.372 gold. 61 kr. Ako
po prodajalni ceni
knjigam
20
pa odbijemo šolskim
ki se dovoljujejo kujigotržcem
olskim
knjigam pa in zemljevidom polovico, kar utegne biti
približno pi
»
znaša taktična vrednost knj
za
loge 7241
gold. 89 kr., od katerih pride na šolske knji
2814 gold. 69 Kr., na nešolske 4005 gold. 27 XL kr.,
na
emljevide 421 gold. 3 znašalo lani blizu
2 V, kr
270 gld
skupilo odzaložnih knjig
iu sicer z malo izjemami
Rastlinstvo in Geometrij
večinoma šolske knjige.
deta v kacih petih letih; tudi za Somatologijo ravno bati; Erjavčevega Živalstva je pa v tretjem na-
i poi-
se ni
bila
tisu še na ostajanje. Bolj mlačna kupčija z uešolskimi knjigami. Mestu da mrtve leže in da jih spravlja s pridom polagoma med
jih je Matica tudi lani v večjem številu podarjala
kot naravno,
v zalogi
et
rstuim učenim in poučnim zavodo
pa tudi pri
vatnim osobam na njih prošnjo, ter poklonila na ta način več stotin knjig, ki bodo obdarovauim več ali mani ko-
ristile. Pri darilih
bilo odb
vodilo, da so bili proš-
njiki člani, ali, da so se vsaj zavezali, da v kratkem društvu pristopijo. Jednasa je bila tudi z zemljevidi iu jih
laga in jih pošilja šolam po deželi
odbor ponudil »Narodni šoli", da ž njimi razpo
Rizmerje med dru
štvom in kujigotržci
ostalo
neizpremenj
nekaj
prošenj glede knjig v komisij
j
e bilo treba dosledno v
nemar puščati.
(Konec prihodnjič.)


141 —
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Politične stvari.
Nabral Fr. J a rosi a v.
hi.
državnega zbora
Madjarski kmet.
n
Elj
Eli
Elj
kaj je to?
smo ?
Budgetna razprava
Za splošno budgetno raz
pravo oglasili so se sledeči govorniki
izmed katerih so
Elj
Magvar - h
Elj
das
Elj
Ti
oni, ki so
uže ob 10. uri pri predsedništvu, za pro
la^^vti .	-------- —-J-- -	---, —	-----------------A	'
Aha, ali slišite! Na Ogerskem smo, med pravimi prav- store žrebali, oni pa, ki so kasneje došli, vpisali so se
sati mi Madj
Pozor toraj, kajti nagajiv
ljudj
vele
»
v vrsti svojega prihoda. Proti so bili vpisani: Carneri
da se Madjari tudi treh cesarjev ne boj
ni se jim Pichler, Plener, Menger, Scho
treba bati, dokler mirujejo, ali če so predolgega jezika Knotz, Jaques, Weitlof in preveč srbopeti,
Tiirk
r, Ausserer, Tomaščuk
•	J	-
Pernerstorfer, Nitsche
tedaj -jim je eden preveč. Ko so Siegel, Eigner, Dumreicher, Pollak Oton, Wildauer, Sturm
namreč unega leta Madj punt
v
, P» IUV/ovi Jf" J ~	---J	----o- ------ '	------7 ------------
Na Ogerskem žive ljudje raznih narodnosti: Madjari, Kathrein, Zucker, Bobrzynski. To
jim
Nikolaj
oji preširnosti
dolgo šibo

nastavili
#
Auspitz
Haa
Pauer, Bendel. Herbst, Proskowetz, Schaup
Flirenkraz
so bil
vpisani
Hiiusuer, Suklj
?
Abrahamo
)
Slovani
v panonski niž
Nemci, Rumunci in Cigani. Nekaj posebnega je
Salašek, Vošnj
Weber Fr.. Veselv, Szcepanovski
to
da je ena vas madj
druga
povski, Začek, Oelz, Neuner, Skopalik, Kopycinski
morda slovanska, a tretja uže nemška ali rumunska, Hompescb, Ferjančič, Mathon, G
Hajek
, Po-
Klun
. Du
česar ne nahajamo v nobeni drugi pokrajini na svetu
Ali vsaka taka vas je
sama za-se. ne meni se dosti za
rich, Krofta, Vašaty.
Govorili so dejansko izmed vpisanih:
sosedo, drži se stanovito starih svojih običajev, rodnega
svojega jezika in drugih takih in so vasi s pomešanim prebivalstvom
Madjari so pravi gospodarji na
enakih vlastitosti
Redke
Prvi dan: Carneri, Hausner, Menger;
drugi dan: Šuklje, Plener, Zucker;
tretji dan: Pichler, Salašek, Schonerer, Bobr-
Ogerskem, vsi drugi zynski, Ausserer;
se jim morajo
di ali
eradi pokoravati. Madjarske vasi
so jako velike, vlečejo se ob široki cesti, in ima
po
4000
sredini
12.000 duš. Cerkev in županija ste navadno v prava sklenjena in za glavna govornika
četrti dan: finančni minister Dunajevski, Tonner,
Tomaščuk, Abrahamovih. Potem je bila splošna razbila sta izvo-
vasi
pominjajo potnika starih taborj
in
res so mnoge
madiarske vasi nastale iz takih taborj
ljena: zoper Herbst, za Kathrein.
Peti dan 30. aprila govorili so
Herbst, Kathrein
Hiše so zgrajene iz uhojene je primešana kratko zrezana stene znotraj in zunaj lepo pobelj
ali stlačene ilovice, kateri
strehe so slamnate,
ma
poročevalec Matuš.
Pretesen je prostor

lista, da bi mogli v njem
in z raznimi bo- podajati tudi le posnetek vseh govorov
jami opisane
Dandanes stavijo Madjari uže tudi zidane
Znano
kako
ajen
C
sukati in obra
hiše, poKrite z opeko ali s škrilo
hišo hodijo z dvo- čati besede: „armes Oesterreich!" (uboga Avstrija
rišča, ki
ograjeno
in na cesto je zadelano z visokim
to je
peljal on. Letos sukal je zopet dru
pa
blizo
pažem; v tem pažu so ena
eča vrata za živino in vo- take fraze rekoč: Pod prejšnjimi vladami govorilo se je
zove, in ena. mala za ljudi. Gospodarska poslopj
se
Frei, wie in Oesterreich (prostost, kakoršna v Avstriji)
tišče hiše. strehe imajo toliko napušča, da se more ob danes pa se čuje: »nezadovolj
kakor v Avstrij
u
1
ali
stenah hoditi kakor po hodniku. Po nekodi stavij
nizke hiše, in še te tiče skoro
tretjino v
emlj
zelo malo
glede na Dalmacij
??
brez varstva, kakor v Avstrij
In tako je besedičil dalj
Za
m govoril je mnogo
se vidijo izmed bičj
in koruze, to pa zato, da jih silni obširnej
9
zelo mično in stvarno Hausner, ki je doka
etrovi preveč ne stresajo in zmrazijo
Raztresen
pri
zaval, da se sedaj mnogo boljše gospodari kot prejšnj
stave na pusti so zgraj Vaseh.
prav taKO
kakor hiše po
Madjarski kmet
drzovit, hraber, junašk in zave-
čase, sedaj sije,
vendar pa, da še tudi sedaj ni vse prav
da se
da
vlada premalo ozira na predloge štedilne komi
ko
treba naložiti
v • •
višji davek na žganje in
den
na vso moč se ponaša
Ob
narodnostjo svojo in slavno nečno značil je govornik namen svojega govoi
z lzre-
zgodovino madjarsko liuben, rad zbij
vsem tem pa
ljubi prijetne zabave
tudi gosto
kom
»
Avstrija čez vse, ako le hoče
u
petj
godbo
Slednji govornik Men
o
Č3
tudi kot tolovai zna se za čudo ponosito in kmečko kolikor pa je bilo politič
pa
plemenito vesti. Naklonj
/oril je deloma s t bilo je malo por
?
težkomišljenosti, in zelo akoravno si je prizadeval, govor svoj primerno „
soliti

udan strasti; ta strast njegova se najjasnejše pokazuj v raznih melodijah na plesu.
Drug
da
a bil je prvi govornik Šuklje, in ako-ravno so levičarji med njegovim govorom prav name-
(Konec prihodnjič.)
noma šumeli, da bi bilo gov
s klici.
loma skušali begati
•nika težje priznalo se
čuti, in ga de
endar od
*) Prav praviš
Košut, diktator.
G o r g e y, Klapka,
generala.
seh strani
da
bil govor nje
stvaren, in v
poli
tičnem oziru posebno v onih točkah sreč
sostavlj
v
katerih ie značil proti Zelenkovičevi demonstracij
ljubljanske v minulem letu. Govornik je omenjal, da je javnega življenja. Vlada pa, katera ni v stanu doseči
v državi, katera nima
svojega smotra in tega ne more ne jezika, ne imena, je zgubila pravico obstanka, in
Zelenkovič kot pesnik v domači deželi malo poznan, poznan pa je kot politik in grajščak. Tega, kar je govoril
v
v deželnem zboru kranjskem, se je mnogo pozabilo, ne- taki vladi tudi ne moremo privoliti ne solda ne. pozabljeno pa je ostalo: ono pogumno pretiranje, ona
• • * ' t
hiperbola v siromaštvu slovenskega slovstva, katera ne
bo tako hitro zginila iz spomina našega ljudstva.
Tudi
kot grajščaka imajo ga doma šej v spominu, pa naša krivda ni, ako je ta spomin neprijeten.
Drugi govornik tega dneva (28. aprila) bil je Čeh Sala še k, ki je razpravljal samo gospodarska vprašanja češke dežele, izrekoma prevredbo sladkorskega davka.
7
Razlagal je živo, koliko škodo
Kot
drugi
govornik tega dneva prišel je na vrsto v sanjah svojih uže zdavnej „finančni minister" Plener. Da je ta številke državnih proračunov in računskih sklepov sedanje dobe tako obračal, da je zmiraj še nekaj dobička „dokazal" za vlade prejšnjih liberalnih dob, je
Češki prizadeva sladkor-ska kriza. Prodalo se je tam 3368 zemljišč v vrednosti
milijonov goldinarjev, pri katerih prodajah so upniki
zgubili 6 milijonov goldinarjev.
Tretji govornik dneva bil je Schonerer, ki je pri priliki tako izredno zmerno govoril, da ga predsed-
tej nik
zgodi.
uže samo po sebi razumljivo. — Mnogo je govoril tudi o prepiru oziroma „krvavem" boju med Čehi in Nemci na Ceskem, pri Uj priliki udrihal je tudi po stari navadi je k0j začetkom
še celo „k redu" ni klical, kar se sicer redno
Vse, kar je pri tem govoru staknil, bilo je

da ga
govora predsednik opominjal, naj niko-
po naredbi pravosodnega ministerstva glede ravnanja s češkimi tožbami in pritožbami pri nadsodniji v Pragi, memogrede krenil je tudi Dalmatince, še bolj izdatno pa Slovence, katerim je z drugimi besedami štel v največjo vsem odobrava.
mur ne očita, da spada k temu ali temu verospoznanji.
■jb ^jSfci&fc > 1 > .	* M JCj^H^. i iv^J *" - BrJ-t*J^i« ^	- - •	' iji^V j? J
po judih pa je Schonerer
Razun rednega udrihanja
pri tej priliki vendar marsikaj izrekel, kar se lahko po
Na priliko izrekel se je odločno zoper pregreho, da se zavedajo svoje narodnosti. Skiep nje- razdvojenje Češke, dalje, da je treba nekakove brambe
govega govora je bil pa precej obupljiv, ker ni mogel iz ZOper Kazenje javnega mnenja po časništvu Nasproti pa
Bukovina dru« , da se sedanji
reči boljše tolažbe kot to, da se bodo tudi v prihodnje je se ve da zagovarjal, da se Galicij našli možje, ki bodo sedanji vladi nasprotovali, v tem nasprotovanji je levica edina, akoravno je, kar se ne da
odda Ogerski
tajiti

med seboj razdejana.
gače odločite, Dalmacija pa dualizem premeni v osobno unjjo, in da se z Nemško sklene ožja zveza.
o
Li
Zadnji je bil
govornik druzega dneva budgetne
razprave
Konečno govoril je še

za" Galicium
Bobrzyns&i,
člen češkega kluba profesor dr. Zucker.
proti pa A
5
katera govornika
pa
škode
Ta je
govoril obširno,
se je pečal skoraj izključno z moremo hitreje odpraviti ter tukaj prestopiti k četrtemu
jezikovnima naredbama za Češko, je obširno govoril o dnevu razprave
administrativni razdelitvi Češke, kakoršno zahtevajo ta-
Ta dan poprijel je prvv besedo finančni minister
mošnji Nemci, kakoršno je izrekoma Plener zagovarjal v Dunajevski. Govor ministrov bil je stvaren in enako deželnem zboru češkem lansko leto pred izstopom nem- temeljit glede številk budgeta, kakor odločen v svojem
ške stranke. Govornik je dokazal, da bi se na podlagi političnem delu.
narodnosti prebivalstva oziroma lege okrajev po tem predlogu moglo vradovati samo
Iz
tega posnamemo sledeče besede:
da rečem«
v 39 okrajih izključno „da vlada sicer ne more priznati vsake posa-
m š k
v
180 okrajih pa
se uradovalo deloma mezne želje večine, da pa tudi pozna vodilna
samo češko, deloma pa češko in nemško.
Kaj
Nemci načela večine, in da, ako hoče večina v obče dr
na Ceskem ali
pa
tamošnji „samonemški" uradniki s žati se teh
tem pridobili nasproti sedanjemu stanu, na to naj si odgovore sami. — Govornik dokazaval je dalje postavnost obeh jezikovnih naredeb iz pred veljavnih naredeb.
načel, to je, državi dati, kar gre državi, enako pravico vsem narodom, brezpogojno spoštovanje verskih čutov in zgodo-
tega cesarstva, ako hoče ve-
vinskih tradicij
Glede pomena jezikovnega člena XIX. državnih te- čina konservativna biti v l a j bla gej šem pomenu besede, toje, ako hoče ohraniti ono,
meljnih postav izrekel je govornik, da mu je odkritosrčna beseda nasprotnikov tega člena ljubša, ako rečejo,
da
kar je podlaga družbe in zgodovinski red n a-
take postave v drugič gotovo ne sklenili, kakor rodov te države, ne da bi se odpravil počasni pa prizadevanje, pomen te postave šiloma tako tolma- Pa zato gotov in strajen napredek, tedaj bi, čiti, da se hoče ž njo dokazati ravno nasprotno od tega, pravim, akohočečastita večina zvesta ostati
kar v resnici določuje.
tem tradicijam, o čemer ne dvomim, tedaj bi
Prvi govornik tretjega dneva bil je levičar P i ch le r, ji zaklical: P o t r p e ž 1 j i v o s t i u v s t raj n o s t, p a
profesor po poklicu, ki se nerijevem igral z besedami, da naša država nima
je približno po izgledu Car-
tudi pošteno delo v službi države!
Nič
se ni
zi ka
bolj
Svoj
da j

t
da nima
«
»J e-
imena". Trdil je, da je opozicija
j
pridobilo nagloma. Silovito vladanje ni nihče ohranil
dolgo
zmernost vstraja.

>9
avstrijska" kakor c. kr. avstrijsko ministerstvo.
sreči
kratek govor sklenil
najprej s trditvij
edanja vlada ni storila ničesar v nobenem oddelk



Naši dopisi.

Matjan, posestnik v
Šiški.
Za namestnika
bila
Ljubljane
T
državnem zboru bije se uže drugi
sta
volj
Strah, župan v Polj
Korb
teden ojstra bitka o državnem proračunu. Tudi slovenski
župan v Dobrunjah.
poslanci vdeležujejo
se
te
bitke v obilnem številu in
ako se pri svojih govorih v obče drže stališča večine in ako izrekajo pripravljenost svojo še dalje podpirati se-
danjo
a
do
j
dokler ne zgube upanja, da bode ona tudi
vresničila svoje stare obljube glede narodne enakoprav-
m
nosti Slovencev iu glede izdatne podpore njihovih gmotnih potreb, bodo pa gotovo z ojstrostjo in odločnostjo obsojali dosedanjo postopanje nauč-nega ministra Gautscha.
. — Umrla sta g. Matija Hočevar posestnik in znan rodoljub pod Turjakom, v Ljubljani pa edini sin znanega meščana in bukvoveza Ničman-a, K. Ničman v najlepši mladeniški svoji starosti. Lahka jima bodi zemlja!

zadni
seji ljubljanskega mestnega
odbora
naznanil je g. župan Grasseli, da se je g. dr. Zamik
j
sta-
Pri tej priliki
se
ne
moremo
dosti čuditi taktiki
starejega slovenskega dnevnika, ki govoreč o postopanji slovenskih državnih poslancev načeloma zahteva složno postopanje naših poslancev, v enem dušku pa do ob-
lakov povzdig
s tem stav
v
korak sprotj
ga onih poslancev, ki se
zarad daljše bolehnosti odpovedal odborništvu.
Mestni odbor izrekel je zasluženemu tovarišu remu narodnemu boritelju, soglasno priznanje za neumorno sodelovanje. — Mi želimo gotovo z vsem narodom
M
našim, da bi doktor Tine prav kmalu in popolnoxa zopet okreval in stopil čvrst v vrste narodnih bori-
teljev.
z
mi drugim
Tako
Vabilo k občuemu zboru društva »Narodni Dom"
politik
nam
zastavica
I t. \
• •

v dan
majnika 1887 ob
uri zvečer v dvorani ljub-
Glede interpelacije poslanca dr. Gregorca bil
ie minul
» i
petek
razgovor v Hohenvvartovem klub
in
ljanske čitalnice z naslednjim dLiOvuun reiom: 1. Pred-
. Poročilo
sednikov nagovor.
Poročilo
tajniRovo.
klub
je izrekel, da dr. Gregorca, ki je brez dovoljenja klubovega izročil svojo interpelacijo zarad škofa celov-
določilo §.
blagajnikovo.
4.
Poročilo pregleduvainega odseka.
o
Volitev .predsednika.
Volitev upravnega odbjra.
škega, glede na izrečno smatra več za svojega čla znaniti pismeno.
in
. klubovih pravil ne
da se mu ima to na-
Navzoči slovenski pos'anci se
gla
Volitev pregledovaluega odseka. 8. Posamezni nasveti
Vsi p. n. gospodje društveniki se toraj
tega občnega zbora v
društvenikov. uljudno vabijo, da se udeleže
sovauja niso
deležili
polnem številu.
Upravni odbor.
Spominek Anastasius G rim o v v Ljubljani bil
po noči minulega tedna zopet onesnažen, akoravno so vsi narodni krogi to postopanje uže mnogokrat r

Narodni Dom/ Po izkazu premoženja razpo-
laga društvo
uže čez 60.000 gold.,
od katerih se je na
Šuklj
najodloč- bralo po darovih, veselicah in loteriji za 40.C30 gold.,
storil z najojstrejšimi besedami na deleže pa se je podpisalo 20.000 gold. po 46 de-
par dni prej v državnem zboru
nejše obsojali, tudi poslanec
Poštenost naših političnih nasprotnikov pri teh dogodbah pa najbolj znači to, da v svojih glasilih sedaj ravno po-
ležnikih, od kojih se je faktično vplačalo dosedaj 11.250
gola.
Po izdatni agitaciji za deleže, kojo namerava
upravni odbor sedaj izvrševati in po vspešuem naporu slanca Šukleja dolže , da je s svojim govorom zakrivil „krajcarske družbe", ki je pripomogla »Narod. Domu"
da
bo
društvo
v
to najnovejše onesnaženje. Drugi taki listi pa vrh tega	uže do tako lepih doneskov, upamo,
krivdo nakladajo gospodu deželnemu predsedniku baronu	malih letih dospelo do svojega cilja: do zgradbe davno
Winklerju. — To bi bilo za poštenjaka, ki se količ-	zaželjene domačije narodnim društvom, kojih namen je
Kaj spominja strogega postopanja gospoda deželnega	pospeševati omiko in vedo ter blažiti srce. predsednika nasproti demonstracijam zoper velikonemške
demonstracije ljubljanskih turnarjev
nerazumljivo.
Mi pa poznamo iz mnogoletnih skušenj „poštenost" ve-

likonemških
pionirjev
v
slovenskih pokrajinah i
zato
Novičar iz domačih
in

tujih
dežel.
nam je tudi to
najnovejše zlobno sumničenje
raz-
Dunaja.
Odlikovanje ministra unanjih
umljivo. Zamorcev ne bodemo umili
neustrašeno pa
zadev grofa Kalnoky-a, vojnega ministra grofa By-
%
bodemo stali na straži
za
našo slovensko zemljo in s
la n d t- a
>
predsednika ogerske
gosposke
zbornice
tem za mogočno habsburško državo.
Odbor
Matice Slovenske zboroval je prejšnjo
barona Senyey-a in še nekaterih druzih odličnih
z visokim redom zlatega runja, napravilo
sredo dne 27. aprila. Sklenilo se je tiskanje Matičnih
oseb
je v
elik
i
trajen vpliv

ker
to očitno odobravanje
knjig za tekoče leto in med družbenike sprejelo se je naše unanje politike in ker odlikovanje bai
na
novo 47 letnikov in dva ustanovnika.
Okrajni cestni odbor za ljubljansko okolico volil
yej
ega
ajodličnejšega
erske
konservativ
državnika kaže, kam teži sploh naša notranja
seje dne 27. aprila in izvoljeni so bili župan Grosupeljski, Jože Zoreč, občinski svetovalec na Dobrovi, L. Kavčič, posestnik v Medvodah, d rej Knez, posestnik na Viču, Jernej Toni
Košak, politika.
razpravah zbornice poslancev poročamo obširno
sestnik na Igu
na drugem mestu današnjega lista. — O veliki borbi katera se vrši glede predloga Schmerlingovega obr-Galle, grajščak v Šiški, Jakob* njenega zoper jezikovno naredbo pravosodnega mini-
po
144
sterstva pa imamo dodati danes pomenljive dogodbe, ki francoskega policijskega komisarj
pridejo koncem tega tedna k dokonečnem sklepu
Schnaebeleja je
Ti
i stranke se ločijo o gosposki zbornici: desnica, ka teri je na čelu knez Schwarzenberg in grof Fal
sreči poravnana med nemško in francosko vlado in krik po časnikih je vsaj toliko potihnil, da se nihče več ne
boj
k e n h a y n , srednja strank a z knezom Meternich-om napravilo
nemško-francoske vojske. Posebno je v francoski
dober
vtis
in sedaj bai
Conrad-om na čelu
>
in
levica, ki
ker se je v cesarjevem povelj
obsega pod vodstvom Schmerlingovem
po katerem je bil Schnaebele oproščen naglašalo
>
da
centraliste
prejšnje je bil vjetnik sicer prijet na nemških tleh
ker
liberalce. Odsek za Schmerlingov predlog tje prišel vsled vabila nemške uradne osebe
je pa
sostavil se je iz teh treh strank
Pi
posvetovanji
je to
J
padale so ojstre besede med Schmerlingom, Unger-jem narodne nedotakljivosti
vabilo za zagotovilo prostega gibanj
smatrati i in med
in pa Taaffe-jem, Pražakom. Na strani vlade stal je trdno grof Falkenhayn ter zagovarjal predlog, da je naredba pravosodnega ministerstva postavna in da zoper njo ni političnega pomislika.
Schmerling predlagal je, naj se naredba prekliče,
toda
ker je nepostavna in politično nevarna.
stvarno na stališči Schmeiiinsrovem
Je *
redbo
Francoski časniki so sicer sploh zadovoljni z izidom, zavolj tega niso nikakor bolj prijazni Nemcem. Ta mednarodni prepir pa je vendar Nemcem in Francozem pokazal, kedo jim je prijazen in izrekoma se je rusko časništvo tako odločno izreklo proti Nemški
da imajo sedaj nemški časniki sila
smatral
Conrad bil m za Francosko,
vendar je na- opraviti, da se borujejo zoper rusko časništvo
za
ne
zoperpostavno, toda politično
nevarno. Pri glasovanju v odseku loga Schmerling in Falkenhavn,
Za nas je pri tem zanimivo to, da ie rusko čas
gla sta se pred
štvo Nemški očitalo
ker
i
da je ona zakrivila vse
j
kar
glasovali samo levičarji, za druzega pa samo desničarj
Conradov
g uonraaov pa se je v svoji prvi polovici sprejel
predlo po središčini stranki pa s pomočjo levičarj delal Conrad
so za prvega se je v berolinski pogodbi sprejelo za Rusko neugod-
i, nega. Bismark je v svojih glasilih odgovoril, da sta
se izrekoma glede zasedanja Bo
pomočjo desnice, v drugem delu Gorčakov
in Hercogovine
poročilu, katei
sta
predlo
je iz-dodana
vorila tako
obrača se odločno zoper vlado
prejetemu središčenemu predlogu manjšine, namreč: predlog Schmerling-ov
tudi
oba
i Andrasy že leta 1876 tajno za vse dogo-da diplomati v Berolinu niso mogli storiti
s ^^^^^
druzega, kakor odobriti, kar sta rusko-avstrijska državnika že dokonečno dogovorila. Tej trditvi pa temeljito
m predlog Falkenhav
soboto
pravljala
ugovarjajo ruski časniki in tudi „ Pester Llovd
u
oglasil
se
tako
in sklepala bode gosposka zbornica v teh predlogih vsi politiki avstrijski radovedni pričakujejo, kaj bo tej bilo sklenj
kakor videti v imenu kakor ruski časniki trdi
Andrasy-jevem, ki prav
da je
edanje Bosne
se
pomenlj
borbi konec
v Berolinu in da se je Bismark

da bi zmagal Schmerling, o še večer pred zborovanjem kongresa berolinskega pi
zadeval Andrasy-ja pregovoriti, da naj od te terjatve
Tako si znata tudi glede tega vprašanja v
tem ni govora, vpraša se pa, ali bo grof Taaffe znal
zabraniti polovičarsko osnovan toda, ojstro zoper vlado odstopi obrnjen predlog šviga švagovca Conrada stem
zmagi pripomore predlogu grofa Falkenhayn
se bode zadovolil že s tem
del predloga Conradovega
>
da ali pa
nasprotje priti avstrijsko
nemško uradno časništvo
da se sprejme samo prvi
zavrže drug Conradov
Najnovejše vesti.
Dunaja dne
maja.
včerajšnji seji dr
z predlogom Schmerlingovem enako sedanji sistemi žavnega zbora .govorila sta k dispozicijskemu zakladu
nasproten predlog
Ogerska
v državnih blagajnicah
ministerstva prevzel ministerski predsednik sam
azpravlja ravno sedaj predlog vladini
proti poslanec Fuchs, ki je prav po Knotzovem iz-
Ogerski vladi že zopet pohaja zaloga
akoravno je vodstvo finančnega
Dr
žavni zbor
da
gledu kričal na ministra Taaffe-ja; dalje pa dr. Gregor ec, ki je deloma dobro govoril, ko pa je pričel govoriti o veliki politiki, je pa bil prav malo srečen tako
>
da je zbudil nasprotje desnice in je vsled tega
se v dopolnenje državnih blagajnic najame posojilo 32 prišel v PoložaJ koncem debate izjaviti, da je govoril
milijonov goldinarj časa vse stranke
kandidati že prihajaj svoje volilne oklice zbornice Szontag izjavil je
Sploh se pripravljajo že dalj prihodnje volilne borbe. Posamezni
v svoje volilne okraje, oglašajo
drugi na priliko podpredsednika
ne kandidatur
da
in ne poslanstva
nikakor
ne
sprejme
v imenu svojih volilcev ter izrazil le lastno mnenje.
Ed. Fuchs-u, ki se je izraževal za centralizacijo in ponemčevanje, odgovoril je izvrstno v konečnem govoru dr. M a tuš in potem se je dispozicijski zaklad sprejel z veliko večino. Proti so glasovali Coroninovci..
Novem sadu pa
so imeli Srbi pod predsedstvom dr. Pol i t-a razgovor
da bodo priporočali in podpirali , kateri stoje na starem srbsko
v katerem so sklenili,
take kandidate
samo
Žitna cena
v Ljubljani 20. aprila 1887.
Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 31 kr.
narodnem stališči
Nemška.
7 gold. 86 kr.
90 kr.
turšice 5 gold. 21 kr.
banaške
soršice 6 gold.
rži 4 gold. 87 kr.
pri kater
Sama na sebi malenkostna dogodba, prosa 4 gold. 87 kr.
ječmena 4 gold. 74 kr.
je nemška tajna policij
ajde 4 gold. 22 kr.
ovsa
2 gold
v zapor dejala
92 kr.
Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani