47
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Danes (v torek) se je spet odprla zbornica državnih posla ne o v. Ali je odbor za dnarstvene zadeve že toliko dovršil svoje opravilo, da pridejo njegovi predlogi brž v pretres in sklep celi skupščini državnega zbora, ni nam še znano. Tudi se še nič ne ve, kako se bojo vedli poslanci, ki niso glasovali za to, da ožji zbor stvar v roko vzame, ki spada v oblast celemu državnemu zboru.    Kakor   koli   se   bo mogel  podvizali zbor 0 svojimi
sklepi,   da ne  preteče večina leta ,   preden se važna stvar dožene.
—   Zbornica gosposka je imela že več sej, v kterih je med drugim pretresala občinsko (srenjsko) postavo, ktero je iz doljne zbornice v pretres dobila. Zlasti o 2. vrsti §. 16 so bili pomenki živi; zbornica poslancov je sklenila ta §. tako-le: „Vlada ima pravico in dolžnost odvrniti take srenjske sklepe, kteri žalijo veljavne postave, pa to le na postavni poti po županijah samih (ki jih oddelek 12. in 18. odločuje), in le tadaj, kadar bi bilo nevarno odlagati, sme ona sama naravnost v okom priti takim sklepom." Zoper to osnovo so govorili knezoškof Rauscher, baron Lichtenfels, Hartig in drugi ter si prizadevali dokazati, da se mora vladi veča oblast varovati, sicer utegne po srenj-skih sklepih blagor srenje in države škodo trpeti; grof Thun je zagovarjal osnovo doljne zbornice in svobodnejšo obnašanje srenj; vendar je naposled z veliko večino glasov obveljal predlog odborov, ki se tako glasi: „Vladi gre razsodba o pritožbah zoper ukaze županove, in le tadaj naj se pošljejo pritožbe zoper sklepe županijskega odbora visi županii, kadar gre po c. §. 18 za ktero reč". — In tako bo osnova srenjske postave v tretje šla s to premembo, ki omejuje autonomijo srenjsko, v zbornico poslancov nazaj.
—   Spet se je slišalo, da bode nova ustava šolskega svetovavstva kmali oklicana. Ali bode temu svetovav-stvu gosp. dr. Miklošič predsednik, še nobena živa duša ne ve. ?5Slov. Glas." se piše iz Dunaja, ;,da to je gotovo, da gosp. državni minister je za to čast njega priporočil in nikogar druzega. Malo čudno se zdi ljudem , da ne izvoli svetli cesar predsednika tako dolgo; zato ugibljejo in pravijo nekteri tako, nekteri pa tako; — možje starega kopita se napenjajo nek strašno".
—   Henrik vitez Lcvičnik (pisal se je po nemški pisavi Le vi tschn igg) , kterega nemški s\et, kakor je zlasti v lirični poezii res tudi zaslužil, med svoje prvake v pesništvu šteje, je nedavnej na Dunaj i umrl. Spodobi se nam , da tudi mi smrt moža obžalujemo , ki je bil po rodu naš — mož namreč slovenske korenine naših Levičnikov. Njegov oče, Gašper Levičnik (bratranec rajnega očeta naših Levičnikov) bil je rojen v deležnika h; poslan ko bistra slovenska glavica v šolo, dognal jo je tako daleč, da je postal c. k. dvorni in sodniški advokat na Dunaji, kjer je leta 1825 umrl. Ker je mož pod francozkim jarmom veliko trpel in je nek svoje tri blizo Dunaja ležeče grajšine za ces. vojaške bolnišnice uravnati dal, ga je cesar Franc I. v žlahni stan povzdignil. To se nam potrebno zdi omeniti, da damo ??vsakemu svoje". Ako je res, kar stara latinska prLsIovica pravi, da ,.poeta nas-citur", je kri slovenska rajnemu Henriku prirodila pesniški dar, ki ga je svetu razodeval v nemški besedi, pa za-tega voljo vendar le ostal sin slovenske korenine.
Stajarsko. Iz Leobna. V rudniku ^Seegraben", kjer premog kopljejo, se je 24. p. m. strašna nesreča zgodila. vOgenj je zadušil 25 delavcov, 84 so jih komaj rešili. Cesko. Iz Prage. 26. p. m. je prišlo k dr. Rieger-u 9 mož iz kmetov, ki so mu, poslani od pardubiških in ho-liških srenj, prinesli 800 gold. za narodne namene.
—   V hiši kneza Karola Auersperg-a je 28. p. m. počila posoda za gazno svečavo; po neki naključbi se je vnel izhlapnjeni plin (gaz) in s strašnim ropotom je razneslo mnogo zidovja in drugega pohištva; dve osebi ste bile nevarno poškodovane.
Hrvaško. Iz Zagreba. Frančiškani okolice bo finske in hercegovinske so prosili državno minister-stvo, naj jim dovoli kakošno seminišče v Dalmacii, kjer bi se katoliška mladež za duhovni stan izrejevala. Gospod minister jim je odgovoril, da more o tem poprej mnenje gosp. kardinala   nadškofa   zvediti,   pa  je še to dodal,   da,
48
glede na narodnost  onih   mladih  ljudi,   utegne Zagreb v ta namen pripravniše mesto biti.
Ogersko. Iz Peš ta. Mnogo se o tem govori, da bode deželni zbor mesca aprila sklican; ali pridejo prejšni poslanci ali se bojo novi volili, je pa še manj gotovo.
Laško 1. februarja. Francozki poslanec v Rimu L a-val lete se ne more delj časa več zdržati; vsaki hip pričakuje ukaza iz Pariza, kaj mu je storiti.
Franeozko. Iz Pariza. 27. p. m. se je začel zbor državni. Cesar ga je nagovoril z dolgim ogovorom , v kterem pa, glede na u na nje homatije, ni nič povedal, kakor to, da je — prijatel z vsemi vladami; veči del njegovega govora so bile dnarne zadeve — znamenje, da tudi francozka vlada ni brez stiske. — Sliši se od novih davkov za vozove in konje, da namreč za voz s 4 kolesi se bo na leto plačevalo 50 frankov, s 2 kolesoma 30r za jezdnega in kočijskega konja 25 fr., za vozove in konje pa, ki jih gospodar tudi rabi za kmetijstvo ali kako rokodelstvo pa se bo nek plačevala le polovica; le nekteri konji imajo čisto brez davka biti. V Parizu samem se šteje najmanj 12.000 kočij. — Cesar Napoleon, kteri rad zvonec nosi v vseh velikih političnih zadevah sveta, si nek zlo prizadeva, da bi ljudovladna država (republika) Meksi-kanska v severni Ameriki, ktera obstaja iz 21 dežel in je po mnogih homatijah zlo razrušena, se spremenila v cesarstvo in si prostovoljno izvolila vladarja. Kakor se sedaj pogostoma bere v časnikih, ponuja cesar Napoleon to vladarstvo avstrijanskemu nadvojvodu Maksu — kakor pravijo, proti temu, da bi Avstrija potem odstopila Benetke. Kaj je na vsem tem resničnega, nihče ne ve, ker dosihmal je to le časnikarska novica; vendar je te dni ;,Wicn. Ztg.u določno odbila to besedovanje. Težko, da bi si nadvojvoda avstrijanski želel v Meksiko iti, zlasti ne za ponujeno zameno, in to toliko manj, ker Napoleon „rajtingo brez birta" dela, namreč — brez Angležev in Španjolov, ki ne bojo v to dovolili.