List 31.
Kdaj in kako je naj bolje sadje cepiti?
Večidel vse vertnarske bukve pravijo, da cepiti sadje je naj bolji čas mesca sušea in malega travna (aprila}. Posebno priporočajo prav zgodaj in naj pred cepiti breskve, marelice, češnje in slive (češplje); potem naj se cepijo hruške, in med temi najprej zgodne, in nazadnje še lejabelka. Tudi moj stari oče, ki so pridno v Geigerjevem vertnarji brali, so me kot fantiča že učili, naj si dobro zapomnim, da je dobro zgodaj cepiti.
Al tako ravnaje nisem kaj srečen bil, posebno pri sadji s košicami ne: ali se mi več cepičev prijelo ni ali pa jih je ponočni mraz še pozneje pokvaril.
Pred 7 leti sem se lotil drugač tega dela. Napravljal sem si vsako leto sam ali sem od drugod naročil cepičev vseh sort sadja že mesca svečana (febr.); pripravljene cepiče sem hranil vselej na hladnem suhem kraji v vlažen pesek vtaknjene. Hruške in jabelke sem začel kar se je naj več dalo pozno cepiti, večidel še le v drugi polovici malega travna (aprila), breskve, marelice, češnje in slive, ki sem jih nekdaj cepil   najpred,   sem   cepil sedaj   najpozneje.
Jn   aknai   7   ?pf  «p  •>>! vo^ki l*1^  &&dje   V3jiJLG   b olj €   oM»**4s»
kakor poprej. Posebno zadovoljen sem sedaj s košičnim sadjem, in menda ne bom napčno sodil, ako rečem, da posebno zato se na kmetih žlahne češnje in češplje (slive) tako redko nahajajo, ker se cepiči od teh sort prepozno jemljejo, ce-pljenci pa prezgodaj cepijo.
Vse male za perst debele drevesca cepim jez doma v hiši. Ako je vreme dobro, cepljence potem z lepo pore-zanimi koreninami vsadim v drevno sadišče (vertno šolo); ako je pa vreme slabo, jih postavim v škaf, ki je le s toliko vode nalit, da koreninice v mokrem stoje; mesto pa, kjer je drevesice cepljeno, se ne sme močiti. Da edine plemena vselej vkup zvežem in natanko zaznamovam, to vsak ve, zakaj brez natanjenega zaznamka vsih sort s številkami nobeno drevno sadišče ni vredno, da bi se tako imenovalo.
Tako v hiši cepljene jabelka in hruške se kaj dobro obnašajo; malokterikrat se primeri, da bi ktero drevesice usahnilo. Pri češnjah, slivah in vsem sadji s košicami pa ne gre tako po sreči, če se v hiši cepijo in še le potem vsadijo; to drevje se bolje sponaša, ako se cepi na mestu, kjer se je cepljenec že ukoreninil.
Moja navada sadje cepiti je skoz in skoz le z naklado m (kopuliranje); to je naj bolja in naj hitreja pot v kratkem času lepih drevesic si napraviti. Le redkokterikrat cepim za kožo velike drevesa, ktere imajo na svojem mestu ostati, ker se mi bolje zdi, velikim drevesom glavne veje odrezati in drugo leto pognale mladike z nakladom cepiti. Kako zamorejo nekteri terditi, da je bolje drevesa v sklad in za kožo cepiti, tega jez nikakor ne morem zapopasti. Tudi s popkom cepiti prizadeva veliko več dela, zlasti kadar cepiči niso pri rokah in se dobivajo iz daljnih krajev, kar včasih ni drugač mogoče.
Naj bi se ljubezen do žlahne sadjoreje prav živo vnela v sercu naših gospodarjev, posebno pa duhovnikov in učiteljev, ki zamorejo o tem naj več k povzdigi njeni pripomoči z besedo in djanjem; izgled,  izgled   vleče k po-
snemanji, sama beseda le prepogostoma ostane klic upi-jočega v puščavi. Neizrečeno veliko dobička bi dohajalo naši mili domovini po lepi in koristni sadjoreji!
Po „Ver. Frauend. BI."