PP318852/0020 .., 'Ski? S| \ LETO 7^ear 46 $%)VEMBER 1997 misli (TH0UG1ITS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M.. Baraga Mouse, 19 ABecketl Street, Kew, Vic. 3101 + Ureja (Edit) Katarina Mahnič + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kevv, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787 -Fax (03)9853 6176-E-mail: misli@infoxehange.net.au + Naročnina za leto 1997 je 10 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije 20, letalsko po posebnem dogovoru + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISIJ imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kevv. Vic 3101 1 Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street. Brunsvvick, Victoria 3056-Tel. (03)9387 8488-Fax (03)93802141 Knjige Poštnina v ceno knjig ni vključena! THE SLOVENI ANS FROM THE EARLIEST TIMES - Draga Gelt je v angleščini napisala slovensko zgodovino. S številnimi slikami opremljena knjigaje izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. VSE POTI - Kot pesem v prozi izrazena topla razmišljanja Drage Gelt iz Melbourna. Od vsake prodane knjige gre en dolar za Dom počitka matere Romane. Cena 15 dolarjev. DAIRY OF A SUBMARINER - V angleščini pisan dnevnik slovenskega podmorničarja Johna Majnika. Cena 13 dolarjev. SLOVENIANS IN AUSTRALIA - Raziskovalna naloga Irene Birsa o slovenski emigraciji v Avstraliji v angleščini. Cena 15 dolarjev. PESMI SIMONA GREGORČIČA-Trde platnice, s številnimi barvnimi slikami slovenskih umetnikov. Lepo darilo ljubiteljem poezije in umetnosti. Cena 20 dolarjev. BEJŽI ZLODEJ, BABA GRE-Kraške štorije, ki sta jih zbrali Danila Kocjan in Jelka Hladin, bogata zapuščina non in nonotov s Krasa. Cena 25 dolarjev. STO RECEPTOV SESTRE NI KOLINE, I. in 11. del Recepti šolske sestre Nikoline Rop, ki jih je objavljala v Družini. Cena I. dela 10, cena 11. 11 dolarjev. PREMIKI -nastajanje in obramba slovenske države 1988 -1992 izpod peresa Janeza Janše. Cena 40 dolarjev. PALME MUČENIŠTVA - Pomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki. Cena 42 dolarjev. Dober dan! Mesec november je s svojim pomladnim cvetenjem mesec upanja in življenja. Pravi čas za spomin na naše pokojne in poživitev vere v večno življenje. V teh Mislih lahko spet najdete spisek pokojnih, kot ponavadi v novembrskih številkah. Že večkrat sem v teh mesecih slišal pripombo, daje cena za Misli sramotno nizka. Res se rado zgodi, da tistega, kar je zastonj ali prepoceni, ne cenimo dovolj. Z novim letom bo letna (!) naročnina Misli za Avstralijo $15, tako da bo malo bolj »krščanska«. Če pa boste pridobili dva nova naročnika, boste Misli eno leto dobivali zastonj! Kdor pa bi težko plačeval več kot doslej, naj se oglasi! Sklad Misli je namenjen tudi tovrstnim težavam. Ob tem naj spet spomnim in prosim, da nas obvestite, če spremenite naslov. 'Napišite starega in novega! Vabim vas, da si ogledate ponudbo knjig. V zadnjih številkah Misli vam predstavljamo našo zalogo lepega branja. Pred vrati je novo cerk veno leto in adventna priprava na božič. Naj nam koristi! . -V- \ Naslovna slika je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJAK. Fotografija: Stenske slikarije pokrivajo vso notranjščino romanske cerkve v Hrastovljah v Slovenski Istri, najznamenitejša med njimi je prav gotovo Mrtvaški ples, priljubljen srednjeveški motiv. Sprevod parov, v katerih okostnjak vsakič spremlja predstavnike različnih stanov in starosti, se pomika od zibelke z otrokom proti odprtemu grobu: smrti nihče ne ubeži, je osnovno sporočilo te izredne upodobitve. Na naslovnici je le en njen del. božje ‘misli Di Vi*i 5 !*\ 'J fc v c Loveške <- * -1, Leto 46, št. 11 November 1997 Zoper moč smrti ni rože na vrti - p. Metod Ogorevc - stran 269 Rajnega slovo -A. M. Slomšek - stran 271 Matica naših pokojnih Od nov. 1996 do nov. 1997 - stran 272 Novomašnikovo popotovanje... - p. Simon Peter Berlec - stran 276 Sveti Ciril in Metod Melbourne - p. Metod - stran 277 Križem avstralske Slovenije - stran 279 Novosti v domovih za ostarele in onemogle - Stanko Prosenak - stran 282 Na poti do oltarja - A. M. Slomšek - stran 284 Pesek, veter, zvezde - tekst in foto Katarina Mahnič - stran 286 Naše nabirke - stran 287 Sveti Rafael Sydney - p. Valerijan - stran 288 Dvojni prazznik Baragove knjižnice - Maria A. Oppelt - stran 291 Pater Bazilij v spominih njegovih rojakov - stran 292 Moje celice - Jožko Kragelj - stran 295 Sveta Družina Adelaide - p. Janez - stran 296 Slovo od patra Toneta - Barbara Smrdel - stran 297 Križanka, razvedrilo - stran 298 Zoper moč smrti ni rože na vrti p. Metod Ogorevc A*-, V Praznik vseh svetnikov. Nekateri ga imenujejo dan mrtvih, vendar bi takšen dan lahko imenovali samo dan žalovanja, ne pa praznik. Ves mesec november se spominjamo naših pokojnih in zanje molimo, zlasti 2. novembra, na spominski dan vseh vernih rajnih. Tako praznik vseh svetih kot molitev za naše rajne govorita o naši veri v življenje onkraj praga smrti. Jezus je pred svojim vnebohodom zagotovil svojim učencem in po njih tudi nam: V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Če bi ne bilo tako, bi vam povedal. Odhajam, da vam prostor pripravim. Kam grem, veste in za pot veste. (prim.Jn 14,2-3) S pokojnimi moremo biti povezani na dva načina: svetnikom se priporočamo, za naše rajne pa molimo. Skozi cerkveno leto se spominjamo različnih mož in žena, ki jih je Cerkev proglasila za svetnike, na prvega novembra pa se spomnimo mnogih, ki niso bili javno proglašeni za svetnike, a so junaško živeli iz vere. Med njimi so, tako upamo, tudi mnogi slovenski očetje in matere, mnogi majhni in skriti ljudje, ki pa so veliki v božjih očeh. Gotovo pa je v slovenski zgodovini dolg spisek imen ljudi, ki so ljubili Boga nad vse in svojega bližnjega kot sami sebe, pa čeprav niso bili proglašeni za svetnike. Prav teh, in mnogih drugih, se spominjamo na prvi november in se jim priporočamo. Naše življenje je prepredeno z različnimi programi. Tu so radijski in televizijski programi, delovni programi doma in v službi, vse bolj v naše življenje prodirajo tudi računalniški in politični. Značilnost vseh teh programov pa je, da so omejeni. Z novimi izpodrivamo prejšnje, a tudi ti nas zadovoljijo samo za nekaj časa. Jezus nam v evangeliju nudi takšnega, ki zaobjema celo življenje in sega celo prek meje smrti. Gre za življenjski program, ki ga je Jezus oznanil v govoru na gori. Gora podčrta pomen njegovih besed. Spominja nas na Mojzesa v Stari zavezi, ki se je tudi povzpel na goro, kjer mu je Bog oznanil deset zapovedi. Jezusov govor na gori bi lahko imenovali kar ustava božjega kraljestva, temeljna načela te ustave pa so blagri. Svetniki so ta načela vsak na svoj način zelo upoštevali. Glede na to, da smo vsi poklicani k svetosti, si blagre kratko oglejmo. BLAGOR UBOGIM V DUHU. Ta blagor govori o potrebnosti tega, da iščemo in najdemo ravnotežje med materialnimi in duhovnimi dobrinami. Skušnjava po materialnih dobrinah: lepi hiši, avtomobilu, denarnih rezervah in stalnem izboljševanju vsega tega, zna biti tako velika, da prevzame celega človeka. Lahko ga uniči, če se človek zapre v svet hlastanja, garaštva, nevoščljivosti, dirke za imeti več in bolje kakor drugi. Blagor ubogim v duhu je blagor, ki je koristen na tem in drugem svetu, saj nas varuje pred pretiravanjem in nam pomaga doseči krepost zmernosti. BLAGOR KROTKIM. Nasproti tega blagra sta skušnjava po oblasti in po uveljavljanju: biti nad ženo, nad otroki, sodelavci, sosedi. Imeti zadnjo besedo. Biti bolj pameten kot drugi, izstopati, da bi me opazili. Vsebina tega blagra pomeni, da v sebi odkrivamo božje darove, se zanje Bogu zahvaljujemo in jih razvijamo. Pomeni, da smo do drugih ljudi prizanesljivi s kritiko in obsojanjem, saj se zavedamo tudi svojih slabosti in omejenosti. BLAGOR ŽALOSTNIM. Ta blagor človek zaživi, ko zna sprejemati bolečino, trpljenje kot sestavino svojega življenja in zna ob izkušnji trpljenja in bolečine dozorevati. BLAGOR LAČNIM IN ŽEJNIM P RA VICE. Ta blagor živimo, kadar nam ni vseeno, kaj je res; kadar nam je resnica merilo življenja in ne le trenutne koristi ali tega, da odnesemo celo kožo. BLAGOR USMILJENIM. Ne gre samo za zunanje izkazovanje usmiljenja stiskanim, ostarelim, duševno ali telesno prizadetim. Biti usmiljen do nekoga dostikrat pomeni odpustiti mu in ga sprejeti takšnega, kot je, ne samo v telesni nepopolnosti temveč tudi v človeški pomanjkljivosti. Odpuščati nekomu in ga v svojem srcu sprejemati, čeprav iz dneva v dan zadaja rane, te uničuje, ti para živce, ti jemlje dobro ime... To je usmiljenje. Bolje je krivico prenašati, kot pa jo delati! Človek lahko potrebuje leta dolgo, da ga milost v toliki meri napolni, da sovražnika vzljubi. BLAGOR ČISTIM V SRCU. Živeti ta blagor pomeni usmerjati in brzdati svoja slaba nagnjenja: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jezo, lenobo. Če tem nagnjenjem damo priložnost, prepredejo vso našo notranjost kot pajkova mreža. Javna moralajim je često naklonjena. Ta grešna nagnjenja moremo usmerjati, če gojimo zdravo duhovno in telesno življenje ob zakramentih, molitvi in žrtvi. BLAGOR MIROLJUBNIM Živeti ta blagor pomeni najti čas zase. Svoje telo in svojega duha tako umiriti, da slišim božji glas v tišini. BLAGOR PREGANJANIM. Večkrat je človek postavljen pred odločitev: ali neko stvar gnati do konca, tako da se držiš svojega prav ali črke zakona, ali pa stvar obrniti oziroma pogledati z druge strani in z zvrhano mero ljubezni drugega razorožiti. Gandhi, duša Indije, nam je v novejši zgodovini svetal zgled revolucije ljubezni, ko je angleškim zatiralcem večkrat ponavljal: »Lahko nas mučite, ubijate naše otroke in žene, ne morete pa storiti, da vas mi ne bi imeli radi. V tem je naša zmaga.« BLAGOR VAM, ČE VAS ZARADI MENE ZASRAMUJEJO. Postavljeni smo pred izbiro: ali biti s srcem kristjan ali biti le na videz kristjan. Če je naše krščanstvo sito in udobno, nam ne povzroča težav, pa tudi blagor se nas ne tiče. Vabilo praznika vseh svetnikov, na svoj način pa tudi spomina vseh rajnih, je, naj zberemo pogum in vedno znova začnemo živeti evangeljski program. Veliki krščanski svetnik, sveti Avguštin, je zapisal: »Če so oni zmogli, zakaj ne bi jaz?« Življenska ura se izteka vsem, ali kot je posrečeno napisal naš svetniški kandidat A nton Martin Slomšek: »Zoper moč smrti ni rože na vrti.« Oh, sre$n#fl g||||i čisto vesjihi Veselo svet zf K OČetu se im Jele en kratek f as Vse mora siliti vz In zapustiti nas. Tud’ jaz se zdaj od ;Vzamei||d va* sl' Ker v dolgo večno Me več nazaj ne bi *azžalil siif, tfFvi želite, {vse odpustim Bogu ino Manji f Vas danes izročim. Da!!mza me molili, v ji" Se to od vas želim. Oh, da bi se fpet snidMi Tam v dolgi večnosti In se Veselo vid’li, Bratje irt sčstre moje v jk, “ Jr Še eno prosinpyi||h| Čistite srce svoj«!j". |ri Cujte na zadniu|j||p j d’vine IBj^as iz tega svfta klical be od tod. Anton Misli, november 1997 ¥: Matica naših pokojnih Od novembra 1996 do novembra 1997 JUSTINA PORŠEK, r. Mrak r. 16.7. 1923 - Prebačevo na Gorenjskem + 10. 11. 1996 - Dubbo, N.S.W. MAKSIMILIJAN BRUNČIČ r. 27. 1. 1944 - Plešivica pri Ljutomeru + 15. 11. 1996 - Wollongong, N.S.W. GABRIJELA STOK, r. Hafner r. 24. 3. 1902 - Srednje Bitnje pri Škofji Loki + 23. 11. 1996 - Macleod, Victoria ALEXANDER ZUFFERLI r. 30. 8. 1914 - Grmek blizu Vidma + 24. 11. 1996 - Kevv, Victoria JOŽE KOPRIVC r. 15. 2. 1925 - Brežina pri Brežicah + 25. 11. 1996 - Lightning Ridge, N.S.W. ALOJZ FILIPIČ r. 8. 5. 1926 - Breginje + 29. 11. 1996-Sydney, N.S.W. EGON KATNIK r. 17.3. 1914-Trst + 29. 11. 1996 - Canberra, A.C.T. IVAN CEROVAC r. 22. 11. 1924-Buzet + 23. 12. 1996 - Melbourne, Viktoria BENEDIKT PIRJEVEC r. 21. 3. 1912 - Čohi-Lokavec blizu Ajdovščine + 24. 12. 1996 - Adelaida, S.A. MARKO VILJEM KRISTAN r. 20. 6. 1929 - Maribor + december 1996 - Elwood (M), Victoria V lanski Matici pokojnih jih še ni bilo... Le kdo od nas bo prišel v prihodnjo? Če zasledite, da v zadnjem letu umrlega rojaka ni na seznamu, nam prosimo sporočite. Le tako bo Matica naših pokojnih čim popolnejša. EMIL SKVARČ r. 7.2. 1929 - Ajdovščina + 27. 12. 1996-Adelaida, S.A. MILKA KRAMAR, r. Strnad r. 1. 7. 1925 - Kompolje + 28. 12. 1996 - Woodwille, S.A. VIKTOR GNEZDA r. 13. 2. 1924- Idrija + 31. 12. 1996-Adelaida, S.A. IVANKA IVANČIČ, r. Dodič r. 7. 9. 1933 -Obrovo + 2.1. 1997 - Geelong, Victoria JELICA VRTAČIČ, r. Čmčič r. 5. 5. 1933 - Dunaj + 5. 1. 1997 - Geelong, Victoria JOŽEF ŠKRLJ r. 4. 4. 1930 - Šembije + 5. 1. 1997 - Favvkner (M), Victoria ANTON LOGAR r. 8. 1. 1920- Buje pri Postojni + 6. 1. 1997-Sydney, N.S.W. JOŽE VONČINA r. 8. 12. 1927 - Primorska + 13. 1. 1997-Adelaida, S.A. MILOŠ ABRAM r. 21. 5. 1917 -Novo mesto + 18. 1. 1997 - Kew (M), Victoria JULIJAN VIOLA r. 10. 2. 1914-Miren na Primorskem + 21. 1. 1997 - Magill, S.A. ANA SANKOVIČ, r. Zlatkovič r. 1.1. 1908 - Mune v Istri + 26. 1. 1997 - Sunbury, Victoria MARIJA FRANČIŠKA BATIČ r. 18.3. 1924-Reka + 28. 1. 1997 - East Havvthorn (M), Victoria IVAN DOBAJ r. 15.5. 1934 - Kaplja ob Dravi + 31.1. 1997-Windsor,N.S.W. HELENA V/ILLIAMSON, r. Obljubek r. 12. 3. 1954 - Sydney + 31. 1. 1997 - Wollongong, N.S.W. RUDOLF FRANKOVIČ r. 26. 3. 1910 - Lokve na Krasu + 1.2. 1997 -Sydney, N.S.W. ALEKSANDER Dl NINO r. 14. 3. 1931 - Idrija + 6.2. 1997 - Sydney,.N.S.W. IVAN JAMES NEMEC r. 1. 9. 1962 - Melbourne + 6. 2. 1997 - Melbourne, Victoria JOŽEF LOVENJAK r. 14. 11. 1932 - Neradnovci v Prekmurju + 12. 2. 1997 - Melbourne, Victoria ERIK KOGOY r. 19. 10. 1923-Goriško + 14. 2. 1997 - Wollongong ALOJZ GOLJA r. 20. 6. 1919 - Sela blizu Mosta na Soči 24. 2. 1997 - Newborough, Victoria TONEJENKO r. 9. 5. 1935-Knežak + 2. 3. 1997 -Clayton (M), Victoria JOŽEF GORJUP r. 17. 3. 1936 - Hrenovice pri Ilirski Bistrici + 2. 3. 1997 - Sheparton, Victoria EMA ŽELE, r. Paravan r. 3. 1. 1948 - Gorenja vas pri Kanalu + 7. 3. 1997 - Melbourne, Victoria AVGUST SUŠEČ r. 8. 5. 1958-Celje + 12. 3. 1997 - Brisbane, Queensland NINO (GIOACCH1NO) DODICH r. 29. 1. 1923 - Dodiči pri Poreču + 25. 3. 1997 - Kew (M), Victoria JOŽEF SEMLER r. 12. 3. 1939-Čepinci v Prekmurju + 3.4. 1997 - Melbourne, Victoria ALOJZ PENCA r. 2. 6. 1915 - Brezovica pri Šmarjeti + 6. 4. 1997 - Kew (M), Victoria GEORGE BUTKERAITIS r. 21. 8. 1928 - Litvanija + 6. 4. 1997 - Clayton (M), Victoria JOŽE VORŠIČ r. 6. 11. 1921 - Mala Nedelja + 7. 4. 1997 - Windsor (S), N.S.W. ALOJZ GLOGOVŠEK r. 7. 3. 1918 - Mali Kamen, Senovo + 11.4. 1997 - Penrith (S), N.S.W. MARICA TEMIŠANOVIČ, r. Skok r. 19. 3. 1909-Trst + 11.4. 1997 - Keilor Downs (M), Victoria ANA GRABNER, r. Potočnik r. 20. 5. 1915 - Slatina v Halozah + 15. 4. 1997 - Kew (M), Victoria ANA VOGRINČIČ, r. Magyar r. 12.6. 1915-Venceslavci v Prekmurju + 27. 4. 1997 - Melbourne, Victoria FRANC BREZAVŠČEK r. 19. 9. 1910- Kanalski vrh + 1.5. 1997 - Mareeba, North Queensland NADA GJIKOSKI,r. Kotnik r. 17. 6. 1951 - Slovenske Konjice + 5. 5. 1997 - Aubum (S), N.S.W. VINKO JUG r. 12. 11. 1932 - Sopote blizu Podčetrtka + 8. 5. 1997 - Sydney, N.S.W. JOŽE GOLENKO r. 15. 2. 1924 - Gibina pri Razkrižju + 10. 5. 1997 - Melbourne, Victoria MILKA MARINOVICH, r. Šušteršič r. 21. 4. 1926 - Dutovlje + 14. 5. 1997 - Melbourne, Victoria ŠTEFANIJA LASIČ r. 23. 9. 1911 - Vrtojba + 19. 5. 1997 - Kew (M), Victoria MARGARET KATHERINE KRNJAK r. 7. 12. 1962 - Oakleigh + 20. 5. 1997 - Wantima, Victoria MILAN ČEČ r. 19. 12. 1930-Jelovo pri Zidanem mostu + 25. 5. 1997 - Maryborough JANEZ ROGELJ r. 26. 8. 1942-Unec + 30. 5. 1997 - Favvkner (M), Victoria LEOPOLD MULLER r. 2. 12. 1912 - Susak + 7.6.1997 - Femtree Guly, Victoria FRANK STEPANČIČ r. 13. 2. 1956-Poreč + 8. 6. 1997 - Riverina Hgw, N.S.W. LUDVIK TUŠEK r. 22. 5. 1915-Hrastnik + 26. 6. 1997, Melbourne, Victoria JANEZ BRADAČ r. 13. 12. 1934 - Bač pri Knežaku + 30. 6. 1997 - Kellyville, N.S.W. IVAN CETIN ml. r. 2. 2. 1946 - Hinje pri Ilirski Bistrici + 30. 6. 1997 - Modbury, S.A. KRSTE MARKOVSKI r. 2. 9. 1926 - Bitolje, Makedonija + 4. 7. 1997 - Sydney, N.S.W. MARTA PATAFTA, r. Brumen r. 18.7. 1939 - Ljutomer + 11. 7. 1997 - Canberra, A.C.T. MARJAN ROME r. 4. 11. 1924 - Petro Varadin pri Novem Sadu + 15. 7. 1997 - Melbourne, Victoria FRANK FATUR r. 3. 12. 1925 - Žeje (Prestranek pri Postojni) + 25. 7. 1997 - Melbourne, Victoria P. BAZILIJ VALENTIN r. 29. 8. 1924 - Vič, Ljubljana + 26. 7. 1997 - Melbourne, Victoria RUDOLF FLAIBAN r. 1911 - Konjsko v Goriških Brdih + 26. 7. 1997 - Sydney, N.S.W. SIMON KROPIČ r. 8. 9. 1913 - narečni ladji v Romuniji + 26. 7. 1997 - Blue Mountains, N.S.W. LUDVIK STERLE r. 18. 8. 1937 - Kozarišče + 27. 7. 1997 - Havvthom (M), Victoria FRANC CESTNIK r. 6. 3. 1929 - Zagorje pri Pivki + 2. 8. 1997 - Kew (M), Victoria Slovo je vse. Ni rojstvo že slovo od matere, ljubezen od zasnutka ljubezni? Ni življenje vse tako lepo, ker je slovo od vsakega trenutka? Lili Noyy JOŽE POHLEN r. 6. 10. 1921 -Muje + 4. 8. 1997 - Bankstovvn (S), N.S.W. DANIEL PUŽ r. 13. 7. 1930 - Pasjak, župnija Jelšane + 7. 8. 1997- Adelaide, S.A. IVAN FORTE r. 5. 5. 1924 - Semič + 8. 8. 1997 - Blacktovvn (S), N.S.W. IVAN MAURICE r. 14. 6. 1921 - Kozana v Goriških Brdih + 8. 8. 1997 - Sydney, N.S.W. JULIJA SMUK r. 1908 + 9. 8. 1997, Blacktovvn (S), N.S.W. MARTA FALEŽ r. 22. 7. 1909 - Rače pri Mariboru + 16. 8. 1997 - Canberra, A.C.T. MARJAN STOK r. 21. 2. 1931 - Godnje pri Sežani + 19. 8. 1997 - Melbourne, Victoria FRANC MARKO r. 20. 1. 1916 - Svečina pri Mariboru + 22. 8. 1997 - Camperdovvn (S), N.S.W. JOŽE DOMINIK r. 1914-Gomilice pri Turnišču + 23. 8. 1997 - St. Albans, Victoria SREČKO BOLE r. 12. 1. 1925 - A.-ber na Krasu + 27. 8. 1997-Adelaide, S.A. RUDOLF PETEK r. 4. 9. 1914 - Tezno pri Mariboru + 28. 8. 1997-Adelaide, S.A. ALOJZIJA PARAVAN r. 1915 - Kanal pri Novi Gorici + 16. 9. 1997 - Melbourne, Victoria RUDOLF LONCNER r. 30. 4. 1926 - Nemški Rut v Baški grapi + 17. 9. 1997 -Queensland FILIP TOMAŽIČ r. 9. 2. 1933 -? + 17. 9. 1997 - Macleod, Victoria LUCIJA VOUK, r.Senečič r. 13. 12. 1904-Jelovec, župnija Makole + 18. 9. 1997, Mymiong, Victoria PETER DOLENC r. 11. 12. 1936 - Šmarca pri Kamniku + 23. 9. 1997 - Guildford, N.S.W ALOJZ JENKO r. 12. 3. 1923 - Topolec pri Ilirski Bistrici + 23. 9. 1997 -North Parramatta (S), N.S.W. IVO ŠUŠTERŠIČ r. 20. 5. 1934-Kranj + 28.9. 1997 - Camperdovvn (S), N.S.W. GVERINO RAY TRDOSLAVIČ r. 19. 5. 1941 Jesenovik (Šušnjevica) + 3. 10. 1997 - Sydney, N.S.W. FILIP PLIBERŠEK r. 19.4. 1960-Sydney + 4. 10. 1997, Port Moresby, Papua Nova Gvineja ROZA KOROTANCHNICK, r. Savič r. 2. 11. 1901 - Budimpešta na Madžarskem + 14. 10. 1997 - Farfield, N.S.W. RUDOLF ROZMAN r. 6. 2. 1923 - Zgornje Bitnje pri Kranju + 31. 10. 1997 - Sydney, N.S.W. SUZANA ROZMAN r. 14. 3. 1940 - Selenče v Vojvodini + 4. 11. 1997 - Mulgrave, Victoria IVANKA TRINCO, roj. Rebec r. 3. 9. 1934 - Pivka - Št. Peter na Krasu + 6. 11. 1997 - Sydney, N.S.W. TONE POŽAR (POZARRI) r. 1. 12. 1914 - Gor. Košana pri Pivki + 6. 11. 1997-Perth, W.A. FRANC ZUPANČIČ r. 1922 + 7. 11. 1997-Adelaide, S.A. IVAN LUTER r. 20. 6. 1935 - Gomilice v Prekmurju + 8. 11. 1997 - Semaphor, S.A. STANKO MURSAK r. 5. 5. 1935 - Maribor + 14. 11. 1997 - Sydney, N.S.W. VILKO PAVLIČ r. 13. 1. 1918-Črniče + 16. 11. 1997 - Cranboume, Victoria Dodani Matici pokojnih: MARIJA AUTENGRUBER, r. Kurbos r. 7. 10. 1924-Ptuj + 7. 4. 1991 - Renmark, S.A. JOHN KIRN r.? + 21-decembra 1995 ADOLF CINČIČ r. ? + marec 1996 - Adelaide IVANKA IERISEVIZH, r. Fabčič r. 30. 4. 1912-Senožeče + oktober 1996 - Avstralija MARIJA VAJLER r. ? + december 1996 - Gippsland BOŽENA MEZGEC, r. Gorenc r. ? - Senožeče + 1997 Novomašnikovo popotovanje med avstralskimi rojaki p. Simon Peter Berlec Dragi avstralski rojaki! Že kar nekaj časa je minilo od mojega obiska pri Vas v Avstraliji. Še vedno urejam svoja globoka doživetja, ki so se mi kakor pečat vtisnila v srce med bivanjem med Vami. Med Vas sem prišel ravno na predvečer pogreba p. Bazilija, kije bil najstarejši živeči frančiškan iz župnije Ljubljana-Vič, od koder prihajam tudi jaz. Pater Bazilij žal ni dočakal ponovitve moje nove maše, o kateri sva veliko govorila. Prepričan pa sem, daje bil z menoj in z Vami duhovno navzoč. Po pogrebni slovesnosti smo se p. Tone, p. Janez in jaz odpeljali v Adelaido. Svojo prvo ponovitev sem imel 4. avgusta v cerkvi Naše Gospe na reki v Berriju, kjer smo ob petju Marijinih pesmi pri maši doživljali praznično vzdušje. Po maši sem se v krajevni dvorani srečal z ljudmi in doživel prijeten večer s pogostitvijo. Naslednji dan sem imel ponovitev v Milduri, kjer smo se po maši dobili pri družini Gerden. Še isti večer sva se s p. Tonetom odpeljala nazaj v Adelaido. Povabljen sem bil tudi na lokalni radio, ki ga vodi p. Janez, v njegovi odsotnosti pa gaje uspešno zamenjal p. Tone. V Adelaidi sem imel ponovitev 10. avgusta. Že ob prihodu v cerkev meje presenetil prijazen pozdrav dveh otrok, ki sta recitirala pesmici in mi izročila šopek avstralskih eksotičnih rož. Pri maši je prepeval domači zbor, kije na začetku mogočno zapel Novomašnik bod’ pozdravljen. Po obhajilu pa me je ganila pesem Ave Marija, ki jo je zelo občuteno zapela Veronika Ferfolja. K maši je prišlo lepo število Slovencev, s katerimi sem se po njej preselil v dvorano in tam po domače praznoval naprej. Na tem mestu bi se rad zahvalil p. Janezu, kije pred svojim odhodom vse zelo dobro pripravil in organiziral. Res sem se počutil kot doma. Pobliže sem se spoznal z družinami Kalc, Dodič in Rant. V ponedeljek meje p. Tone odpeljal proti Melbournu. Pot naju je vodila po prelepi oceanski cesti, ob kateri sem si poleg znamenitih skal - apostolov - ogledal tudi vlažni in mračni pragozd. Hvala, p. Tone, za lepih in bogatih deset dni, ki sem jih smel preživeti tudi s tabo. Dni pred drugo ponovitvijo nove maše sem preživljal v Baragovem domu. Melbourne in okolico pa mi je odkrivala Katarina Mahnič s sinom Jonom. Nisem imel občutka, da sem tako daleč, saj če človek lahko govori v materinščini... Navdušila pa me je avstralska sproščenost, predvsem polno uživanje zelenic. To, da lahko po travi hodiš, na njej sediš, si privoščiš piknik, je res prijetno. Nasploh se mi zdi Melbourne zeleno, prostorno, urejeno mesto. V sredo sem bil povabljen na lokalni radio, kjer sem spregovoril o svoji življenjski poti. Tudi ponovitev 17. Novomašnik Simon Peter v Healsville Sanctuaryju avgusta je bila prisrčno pripravljena. Veliko število narodnih noš me je zelo presenetilo, pozdravne besede in lepo petje pa so me popeljali v svet domačnosti. Vesel sem bil mojih častnih staršev, gospoda in gospe Mejač, ki sta svojo vlogo odigrala zelo dobro. Res sem imel občutek, da sta navzoča moja rodna mama in oče. Po maši smo se poveselili v dvorani pod cerkvijo, kjer smo ob prepevanju narodnih pesmi in pecivu, ki so ga spekle pridne gospodinje, obujali najrazličnejše spomine. S p. Metodom sva bila popoldne istega dne povabljena na praznovanje rojstnega dne gospodične Grilj, kjer se je zbralo veliko število mladih. Zvečer pa sva obiskala tudi gospoda Jožeta Rozmana, pri katerem so bili tudi Jeričevi in Rozmanovi. V dneh po ponovitvi sva s Katarino naredila kar nekaj obiskov. Na primer pri Mejačevih, kjer smo obhajali tudi sveto mašo, pri Postružinovih, pri Rizmalovih in pri gospodu Alojzu Kerecu. Kar prekmalu je bilo konec vsega lepega, ker je bil tu že četrtek, dan mojega avtobusnega odhoda v Syd-ney. Hvala vsem za vse. Sydney. Veliko in zgoščeno mesto. Merrylands -prijeten in domač okraj s cerkvijo sv. Rafaela in očetom Valerijanom, ki je res očetovsko skrbel zame in moje počutje. V soboto sem na povabilo gospe Ličen posnel intervju za slovensko oddajo na radiu. Novo mašo sem ponovil 24. avgusta. Prišlo je kar lepo število vernikov. Na začetku spet topel pozdrav dveh mladenk in eksotičen šopek. Zbor je bil za to priložnost zelo dobro pripravljen. Po maši srečanje z vsemi v dvorani in prijetno, odprto srečanje mladih in starejših. V imenu vseh mi je p. ] O—1 4a\r /'iDiT TMrirnrriFi 1%,11 / m Jft- JLP IVI U JKiVJCv Fr. Metod Ogorevc, O. F.M., SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka m. Romane - Mother Romana Home 11-15 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054 Ali je za vas mesec dni tudi tako hitro naokrog, ali se samo meni tako zdi? Upam, da ste zdravi in zadovoljni ter da dobro uporabljate čas, ki vam je dan! V novembru se spominjamo naših dragih, ki se jim je življenska ura Valerijan izročil albo in štolo, za kar sem iz srca hvaležen. Popoldne pa sem imel ponovitev še v Figtreeju, kjer me je na začetku pozdravil predsednik kluba Planica Ivan Rudolf. Poln bogatih vtisov sem se vrnil nazaj v Merrylands. V ponedeljek seje zgodil majhen čudež, ko sem se srečal z družino Saulig. Tega srečanja sem si zelo želel in do njega skoraj ne bi prišlo. Pa je res tisto, da Bog že poskrbi vedno tako, daje prav. In tako je prišel torek, dan mojega odhoda. Kar težko sem šel, a kaj, ko meje v Sloveniji že čakalo novo delovno mesto kaplana pri sv. Lenartu v Novem mestu. To je bil bolj kronološki pregled. Težko z besedami izrazim svoja občutja iz Avstralije. Eno pa vem. Presenetila me je predvsem Vaša odprtost, gostoljubje in prijaznost. Rad bi Vam rekel še to. Imejte radi svoje duhovnike in jim pomagajte pri njihovem delu. Ohranjajte slovenski jezik in bodite ponosni na to, da ste Slovenci. Tudi Vi, mladi, ne pozabite, od kod prihajate in ne oklevajte kdaj priti na obisk v Slovenijo, ki je na nek način svet v malem. Resje raj pod Triglavom. Hvala za vašo skrb, za vsak Vaš dar in vsako molitev, ki jo namenite za duhovne poklice. Mnogi ste izrazili željo, da bi moj nagovor, ki sem ga imel ob ponovitvi nove maše, natisnili v Mislih. Pošiljam Vam ga in objavljen bo v božični številki. V Vašem življenju in na Vaši poti pa naj Vas povsod spremlja božji blagoslov. že iztekla in molimo zanje. Misel nanje nam daje misliti, daje tudi naš čas omejen. POKOJNI - V preteklem mesecu smo bili spet kar srečni, ker v naši, vedno starejši slovenski skupnosti, ni bilo preveč pogrebov. Žal pa je smrt tokrat posegla po srednji generaciji. Za srčnim infarktom je v torek, 4. 11., umrla sedeminpetdesetletna Suzana Rozman, žena Jožeta Rozmana in Johnova mama. Avgusta letos je že imela en srčni infarkt, vendar je kar dobro okrevala, tako da sta se z možem že ponudila za pomoč pri pripravi kosila, ki ga imamo v Kewju vsak mesec na 3. nedeljo. V nedeljo, na spominski dan vernih rajnih, pa je bila že v bolnici Dandenong Valley na intenzivni negi. Avstralski duhovnik ji je podelil bolniško maziljenje, z njeno družino pa smo v ponedeljek molili rožni venec ob njeni postelji. V nedeljo, na predvečer pogreba, seje zbrala polna cerkev ljudi, da smo molili rožni venec za pokojno. Po pogrebni sv. maši v ponedeljek, 10.11., smo pokojnico spremili na pokopališče v 25 km oddaljeni Springvale. Sedmina je bila na slovenskem društvu Planica. Suzana Rozman seje rodila 14. 3. 1940 v Selenčah v Vojvodini. V Avstralijo je prišla 1958. leta in se 1960. poročila z Jožetom. Najprej sta živela v Morambeni, kasneje, vse do prezgodnje smrti, pa v Mulgravu. Poleg moža in sina zapušča brata Janka in sestrično Ano, ki živi v Selenčah in mnogo prijateljev in znancev, ki so prišli in molili ob njenem pogrebu. BOLNIKI - Ivan Mejač je bil spet v bolnici, vendar se mi zdi, da to ne moti njegovega poguma in dobre volje. Kar pet tednov je bila v bolnici naša pevovodkinja Angela Škofič. Vseeno pa je pisala pevskemu zboru, da ne pusti nič počitnic za pevce. S hčerko Metko se kar v bolnici dogovarjata za program petja, Katarina Vrisk pa vaje tudi naprej redno spremlja na pianinu. V bolnico so me klicali tudi za Julijano RazborSek, ki je zbolela za vnetjem možganske mrene. Hvala Bogu pa je bolezen minila brez možnih posledic in je že doma. Na prvi petek sem spet obiskal ostarele, ki ne morejo priti k maši. Vsi se kar dobro držijo, med njimi tudi 97 letna Lucija Miklavec iz Kingsburyja. KRSTI - Hčerka Andreja Macdonalda Steeleta in Josefine Anne, roj. Šerek, Lucy Anne Steele je bila krščena v Kewju 16. 11. Rojena je bila 20. septembra letos v Kewju. Isti dan je krstna voda oblila tudi njeno sestrično Katarino Mary Maguire, roj. 1.11. lani v Canberri. Njen oče je Richard E. Maguire, mama pa Irena, roj. Šerek. Po zakramentu sv. krsta postanemo božji otroci in to je tisti temelj, ki gre prek vseh medsebojnih razlik, kot piše Pavel: »Vsi ste po veri božji otroci v Jezusu Kristusu; kateri ste bili namreč v Kristusu krščeni, ste Kristusa oblekli. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne svobodnega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Jezusu Kristusu.« (sv. Pavel v pismu v Galatijo v Mali Aziji). MIKLAVŽ nas bo obiskal v nedeljo, 7. decembra, po deseti maši v dvorani pod cerkvijo. Vabljeni otroci in njihovi starši. Darila prinesite v Baragov dom ali neposredno pred Miklavževim obiskom za oder. MT. ELIZA vas še naprej pričakuje; prijavite se za skupno počitnikovanje, ki bood3.do 17.januarja 1998. Prvi teden je namenjen zlasti družinam, drugi pa mladim. Če bo še prostor, bomo sprejeli vsakega, ki se je pripravljen vključiti v skupino. Odrasla mladinska skupina verskega središča prevzema organizacijo, z veseljem pričakujemo tudi Francko Anžin, ki bo, tako upamo, spet naša kuharica. Cena: za otroke do 12 let 100 dolarjev, za ostale pa 120. Za vsakega naslednjega otroka v družini je 20 dolarjev manj. Za otroke do štirih let je zastonj. Prijava velja s plačilom, prijaviti pa seje treba najkasneje do 31. decembra. Za rezervacije pokličite Tonija, telefon 9795-951 o, ali pa Simona, telefon 9359-0434. NEURADNO smo izvedeli, daje folklorna skupina iz Canberre prevzela organizacijo mladinskega koncerta za naslednje leto. Odlično! Torej se bomo drugo leto peljali na koncert k našim rojakom v glavno mesto! Z OBNOVO BARAGOVEGA DOMA nadaljujemo, pomoč v denarnih darovih in delu pa tudi počasi prihaja. Bog povrni tudi vsem, ki za blagoslov našega dela in slovenske skupnosti darujete svoje molitve in trpljenje! Jože Potočnik je z nekaj pomoči drugih rojakov že popravil najbolj nujni del strešne obrobe. Jože Turk in Slavko Blatnik sta zamenjala preperele vrvi v oknih, kjer je bilo to potrebno, Renato Smrdel in Ivan Horvat pa sta se lotila zidarskega popravila zidanih okrasov na strehi (napušča). Nujno bi potrebovali tesarja ali mizarja, ki bi se lotil popravila oken, potem pa pleskarje, ki bi jih na novo prebarvali. Konec oktobra je k nam za nekaj časa prišel Igor Petrovič, doma iz Haloz in se lotil čiščenja okolice Baragovega doma. Viktor Ferfolja se je zavzel za polepšanje dovoza k domu. Z urejevanjem revij smo v grobem končali. Pri tem delu sta bila zlasti pridna para Ivan in Angela Damiš ter Pepca in Tone Mikuš, pomagali pa sta tudi Marija Oppelt in Angela Videc. Za lažji začetek nam je pomagala in svetovala tudi Milena Brgoč. Zdaj pa so za urejanje na vrsti knjige, ki so zunaj knjižnice Biti star je prav tako lepa in sveta naloga kot biti mlad. Naučiti se umirati in umreti je prav tako dragoceno kot vsako drugo dejanje. Seveda pod pogojem, da se dopolni s spoštovanjem pred smislom in svetostjo vsega življenja. Herman Hesse in jih je veliko. Pisarna še naprej čaka na urejanje, tudi arhiv. Kdor se za katero teh del čuti poklican in se je pripravljen česa novega naučiti, naj ne bo preveč sramežljiv! Lenoba pa je že po pregovoru vseh grdob grdoba! SPREMEMBA MAŠNEGA URNIKA - Vsak mesec na drugo nedeljo je od novembra dalje sv. maša v Kewju samo ob devetih, ker imam že ob pol dvanajstih sv. mašo v Geelongu in ob petih popoldne še v St. Albansu. RAZPORED ZA SPOVEDOVANJE v slovenskem jeziku v St. Albansu, Springvalu, North Altoni, Geelongu in Moorvvellu bo objavljen v naslednji številki Misli, če jih bomo uspeli pravočasno pripraviti, vsekakor pa v božičnem pismu, ki ga boste dobili toliko prej. PIKNIK- V nedeljo, 30. novembra, bo v dvorani kosilo s programom, katerega izkupiček gre za podporo Baragove knjižnice. Vabljeni! POZOR -Nova številka našega mobilnega telefona je 0412 555 840. p. Metod KfUZ£M AVfTRAL (k£ HOUNUL MELBOURNE, VIC. - Prvo nedeljo v oktobru je bila v stolnici Sv. Patricka maša narodov. Sveta maša se je začela ob treh popoldne, uro prej pa molitev rožnega venca. ^ škofijo, da bo tudi letos sodelovala slovenska skupnost, vendar je vso skrb za organizacijo izročil Tilki Lenko. Tokrat je bila naša skupnost zastopana tudi iz matične domovine. Nekaj dni prej sta iz Sydneyja prispela solist Dušan Kobal in profesor pianist Aleksander Vodopivec. Pred molitvami je Dušan Kobal zapel Vodopivčevo skladbo Ave Maria v latinščini, ob orgelski spremljavi gospoda Vodopivca. (Na orgle v stolnici se lahko igra samo s posebnim dovoljenjem.) Po velikem prostoru sta zadonela glasova našega solista in mogočnih orgel. V duši mi je postalo toplo in prijetno, oči so se mi zarosile. Med molitvijo rožnega venca v različnih jezikih je Zdravo Marijo dvakrat v slovenščini molila ga. Škraba. Pri sveti maši je prošnjo po slovensko prebrala Lidija Lapuh. Bandere so nosili: V. Lenko, T. Mikuš in g. Škraba. Narodnih noš je bilo letos samo osem, razlog za manjšo udeležbo pa je omenjeni koncert. Drugih navzočih rojakov je bilo kar lepo število. Tega dne je bilo vse dogajanje v stolnici en sam lep in ganljiv trenutek, posvečen Bogu in narodom. Lepo je, da naša slovenska skupnost sodeluje ob takih priložnostih že vrsto let. To so živi dokazi, da smo tudi mi Letos je bil ravno v tem času tudi mladinski koncert v člani te velike, multikulturne družine v naši drugi Sydneyju, zato se pater Metod ni mogel udeležiti domovini. tradicionalne maše v stolnici. Pater je predhodno obvestil Ivan Lapuh Slovenske narodne noše pred katedralo Sv. Patricka GRETA, N.S.VV. - Pred nekaj meseci je v Nevvcastlu izšla knjiga z naslovom Greta: A history of the army camp and migrant camp at Greta, NSW, 1939-1960. Knjigo, sicer v angleščini, je napisal v Nevvcastlu rojeni nekdanji študent tamkajšnje univerze, zgodovinar Christoper Keating. Zgodovinski zapisi povedo, da je Greto prvič omenil geometer Dangar leta 1823, kot naselje pa je bila proglašena 1843. Leta 1878 je štela 2.000 prebivalcev in imela4 hotele, 4 cerkve in državno šolo, vendar so se ljudje še vedno morali boriti tudi z nezaposlenostjo in siromaštvom. Razlogi so bili predvsem v nesoglasju med rudarji in lastniki rudnikov, velike nesreče in požari v njih ter od časa do časa splošno poslabšanje avstralskega gospodarstva. Posebno težka so bila leta svetovne krize tik pred drugo svetovno vojno. Neki novinar jutranjega časopisa v Nevvcastlu je leta 1938 zapisal: »Gretaje mrtva... Toda dogodilo seje nekaj nepričakovanega: v Greto so prispeli možje in začeli graditi »čokoladno« in »srebrno« mesto...« Avstralske oblasti so se namreč tega leta odločile, da bodo v Greti zgradili največje vojašnice v Avstraliji. Avgusta 1940 seje tukaj že urilo čez 6.500 vojakov. Začela seje druga svetovna vojna. Vojaki so odhajali na bojne fronte, njihova mesta pa so zavzeli novi rekruti. To seje v Greti ponavljalo vse do konca druge svetovne vojne. Istočasno pa je ta vojna razdejala Evropo in pustila na tisoče in tisoče beguncev - brezdomcev - v številnih evropskih taboriščih. Naj večjo spremembo je, ne samo Greta, temveč vsa Avstralija, doživela kmalu po vojni. Že leta 1945 je takratni laburistični politik Arthur Caldwell predlagal avstralski vladi, naj zaradi obrambnih in gospodarskih razlogov Avstralija poveča število prebivalstva na 20 milijonov ljudi. Ko je Caldvvell postal minister za emigracijo, je podpisal sporazum z mednarodno begunsko organizacijo za sprejem 12.000 beguncev letno. Bonegilla v Viktoriji, Graylands v Zahodni Avstraliji in Bathurst v Novem Južnem Walesu so bila prva emigrantska taborišča, ustanovljena leta 1947 in 1948. To so bila le prehodna taborišča, kjer so bili emigranti zaslišani, zdravniško pregledani ter registrirani za delo in socialno pomoč. Vse do decembra 1948 je bila avstralska emigrantska politika zelo enostranska: želeli so si nekvalificiranih samskih moških, niso pa bili pripravljeni sprejeti družin, predvsem ne Judov, še manj ljudi drugih ras. To se je hitro spremenilo: do junija 1951. leta je prispelo v Avstralijo 190.000 emigrantov iz Evrope, med njimi ogromno družin z majhnimi otroki. Število taborišč seje povečalo na 23. Greta je bila uradno odprta 3. junija 1949, prvih 600 emigrantov je prispelo vanjo 7. junija 1949 izBathursta. Bili so mešanica narodov iz Estonije, Latvije, Poljske, Ukrajine ter bivše Češkoslovaške in Jugoslavije. Od avgusta 1949 do decembra 1950 je prišlo v Greto 12.000 beguncev, ki so se izkrcali v Nevvcastlu, medtem ko so drugi prišli prek Bonegille in Bathursta. Življenje emigrantov v novi domovini, med katerimi je bilo tudi veliko slovenskih rojakov, seje začelo... Keating v svoji knjigi zelo natančno opisuje razmere in vsakdanje življenje emigrantov v Greti. Branje knjige vsekakor obudi veliko spominov. Vidim, da Bonegilla ni bila ne boljša ne slabša, kar pa verjetno velja tudi za drugih 21 emigrantskih taborišč v Avstraliji. Marija Grosman P. S. Prva izdaja je že pošla, če pa bi jo kdo rad naročil, naj pokliče v Nevvcastle, na številko (02) 4954 8619. MELBOURNE - V ponedeljek, 27. oktobra 97, je bila v stolnici sv. Patrika v Melbournu velika slovesnost ob njeni stoti obletnici. Slovesno sv. mašo, med katero je bil posvečen tudi novi daritveni oltar, je vodil papežev Obnavljanje melbournske katedrale delegat, kardinal nadškof iz Nevv Yorka John O’ Conor, ob somaševanju desetih škofov in kakih dvesto duhovnikov ter veliki množici ljudi. Tik pred obletnico je bila končana obnova stolnice, ki jo je vodil sedaj častno upokojeni melbournski nadškof, častiti T. Francis Little D.D. BANKSTOVVN, N.S.VV. - Enaindvajsetega oktobra 1997 je umrla RAFAELA BERNES, roj. Bratuž. Rodila seje v Idriji 22.10.1901. Leta 1934 se je v Trstu poročila z Ettorjem Bemesom, doma iz Visignana v Istri. Leta 1949 je družina z ladjo Helenik prispela v Avstralijo in se ustalila v Bankstovvnu. Pokojna zapušča hčerko Germano, poročeno Martincich, hčerko Astrid in sina Gigliota z ženo Pam in sedem vnukov in devet pravnukov. Maša zadušnica je bila v cerkvi sv. Brendana v Bankstownu, pokopana pa je na pokopališču v Liverpoolu, kjer leži poleg moža, kije umrl leta 1978. Žalujoča družina Bernes P. S. Nekrolog o pokojnici je poslala hčerka Astrid, vendar gaje pred devetimi leti ta sama spisala, predenje šla v bolnico na veliko operacijo. Zato morda vsi podatki ne držijo. PERTH - Sporočam, daje 6. novembra 1997 v domu počitka v Perthu svojo življenjsko pot zaključil Tone Požar (Pozzari). Po možganski kapi je bil nepokreten in seje od leta 1995 boril za življenje. Tone je bil rojen 1. decembra 1914 v Gornji Košani pri Pivki (Št. Peter) v številni družini kot najstarejši sin. Po končani vojaščini seje zaposlil v Trstu in se poročil s sovaščanko Marijo Požar. Rodil se jima je sin Frank. Leta 1954 so na ladji Toscana emigrirali v Avstralijo. Vsa leta so živeli v Faulknerju v Melbournu. Pred štirimi leti pa so se preselili v Perth k sinu, ki sije tam ustvaril svoj dom in družino. Pokojni Tone zapušča ženo Marijo, sina Franka, vnuke Jaqui, Catherine in Davida, v Melbournu sestro Berto, por. Maslo, in štiri brate v domovini. Tonetu naj bo lahka avstralska zemlja. Spominjajmo se ga v molitvi. Gabriela Burgar MELBOURNE-Prvi torek v novembru in 137. Melbourne Cup v Melbournu. Ta edinstveni dan v letu postane to mesto živopisana in malo nora avstralska prestolnica. Na slikoviti železniški postaji Flinders se že zjutraj drenjajo klobuki. V vagonih posebnega vlaka, ki vsakih nekaj minut odpelje novo gručo na pol ure oddaljeni flemingtonski hipodrom, je zaradi širokega obsega glav stlačenih manj ljudi, kot bi jih vanje šlo. Na hipodromu diši - znamenite flemingtonske vrtnice, ki obdajajo konjske staje in sledijo dirkalni stezi krog in krog so v polnem cvetu. Rdeče, bele, oranžne, rumene, nežno rožnate, se mešajo z drznimi barvami klobukov, prav tako kot njihov vonj tekmuje s tisoči drugimi vonji, od katerih so konjski še najmanj zaznavni. Pred stavnimi okenci se vijejo dolge vrste - ni ga, ki tega dne ne bi poskusil sreče. Trata se obarva z odejami, pokritimi košarami, hladilnimi torbami, zložljivimi mizicami in stoli. Utreti si pot do ograje, kjer mimo vsako uro švignejo dirjajoči konji, je prava umetnost. Sicer paje drugih osem dirk v popolni senci glavne, najdaljše, 3.200 metrov dolge, tiste, po kateri dan nosi ime. V zraku šumijo samo imena v njej nastopajočih konj. Letošnji zmagovalec ima prav zvenečega: Might and Povver. Kup medvedkov? Ne, domiselno izdelan damski klobuk naflemingtonskem hipodromu Melbourne Cup je dirka, ki dobesedno ustavi avstralski narod, v Viktoriji pa je že stoletje državni praznik. O njem so pisali pesmi znameniti možje kot Banjo Paterson, navdihoval je romanopisce in filmske umetnike. Glavno vlogo v njem seveda igrajo konji, izmed katerih so trije postali pravi narodni junaki. Predvsem Phar Lap, ki nagačen stoji v narodnem muzeju v Melbournu. Brez težav je zmagoval v tridesetih letih tega stoletja med veliko krizo, in tako postal pravi idol delavskega ljudstva. Bilje simbol upanja v dneh obupa; revežem je prinesel vsaj malo denarja, saj je bilo staviti nanj skoraj gotov dobitek. Leta 1930 so mu, dan pred slovito melbournsko dirko, celo stregli po življenju. Poginil je v Ameriki v še danes nepojasnjenih okoliščinah, njegovo smrt pa je objokovala vsa Avstralija. Melbourne Cup ostaja tudi po stošestintridesetih letih običaj, folklora, o kateri je treba vedeti vsaj nekaj, če si sprejel Avstralijo za svojo novo domovino. K. M. Novosti v domovih za ostarele in onemogle Stanko Prosenak Kot upravnik slovenskega Doma počitka matere 282 Zadnje čase se veliko govori in piše o novih pravilih za sprejem v domove za ostarele in onemogle (Hostels and Nursing Homes). Poročila so predvsem negativna, mediji poudarjajo tiste izjave opozicije in posameznikov, ki nove zakone najbolj kritično in odklonilno ocenjujejo. Tragično je, da takšna, največkrat politično obarvana poročanja, pri starejših ljudeh povzročajo paničen strah in nepotrebne skrbi. Po novih pravilih naj bi tisti, ki ima več pod palcem, plačal več kot tisti, ki se preživlja samo z borno pokojnino. Drugi in enako važen vzrok za izenačenje pogojev med obema navedenima ustanovama (Hostel ali Nursing Home) je, da bo stanovalec zdaj lahko do smrti ostal in dobival popolno nego v prvem domu (Hostelu), če bo tako želel. Romane mislim, da je prav, da napišem kratko razlago o zdajšnjih pogojih za sprejem v naš dom. Če bodo še kakšna dopolnila ali spremembe po izidu Misli, bom o teh spregovoril kasneje. Nova pravila veljajo samo za tiste, ki so bili za nego v domu potrjeni po 1. oktobru 1997 in se vselili po tem datumu. Vsi, ki so stanovali v domovih prej, so zaščiteni; za njih ostanejo v veljavi stara pravila in obstoječi dogovor med stanovalcem in domom. Razlika je le v tem, da posameznik zdaj ne dobiva več dodatka za Dom počitka matere Romane, Kew najemnino (Rent Allowance), temveč plača tega ministrstvo za zdravstvo in družino domu neposredno. Novi zakon je prišel v veljavo s prvim oktobrom; pogoji za sprejem v domove za ostarele in domove za onemogle (Hostels and Nursing Homes) so zdaj enaki za vse. Tudi finančni aranžma bo zdaj enak za oboje. Tisti, ki prejemajo polno ali delno pokojnino ali kakšno drugo socialno podporo, bodo plačevali $21.10 na dan. Tako bo vsakemu upokojencu ostalo okrog $60.00 na štirinajst dni za osebne potrebe. Novo geslo se glasi: »Ageing in Plače«, kar bi prevedeli nekako kot »Staranje v domačem okolju«. Resnici na ljubo moramo priznati, da s spremembami pravil vedno nekdo potegne kratko. Tudi tokrat je bilo tako. Zaradi splošnega javnega mnenja o novih predpisih, so že zamenjali prejšnjo ministrico za socialno varstvo gospo Judy Moylan. Po zamenjavi je novi minister Warwick Smith takoj najavil nekaj sprememb. Kasneje se je razpravi pridružil tudi avstralski ministrski predsednik John Howard in napovedal še druge spremembe in dopolnila. Očitno je novi zakon vladajoči koaliciji povzročil ne samo močan glavobol, ampak so se ji začeli majati stolčki. Res, da so bile spremembe potrebne, saj se prebivalstvo hitro stara, naravni prirastek pa pada, vendar je vlada novi zakon sprejela prehitro, brez zadostnih pogovorov s širšo javnostjo in posvetovanja z ustanovami, ki skrbijo za ostarele. Dodatno bodo po I. marcu 1998 tisti, ki imajo poleg pokojnine še dohodek, in to višji kot $50.00 na teden, morali doplačati 25% od dohodka, ki presega osnovno dovoljeno vsoto, preden posameznik izgubi del pokojnine. Tisti pa, ki pokojnine ne prejemajo, bodo plačevali $26.40 na dan. Zraven osnovne cene bodo morali ti po 1. marcu plačevati še dodatek, katerega bo določil Department of Social Security glede na to, koliko dohodka ima posameznik več od osnovne pokojnine in osnovnega dovoljenega dohodka, preden bo začel izgubljati pokojnino. Od tega presežka bo stanovalec moral doplačati 25% osnovni dnevni vsoti. Maksimalna dnevna tarifa v tem primeru ne sme preseči $63.30. Poleg že zgoraj omenjene dnevne tarife bodo nekateri stanovalci ob vstopu v dom za onemogle morali položiti določeno vsoto (Accommodation Bond). Minister War-wick Smith še ni predlagal najvišje vsote tega prispevka. Govori se tudi o nekakšnem povprečju okrog $4.000. Osnovno pravilo bo veljalo; posamezniku mora ostati najmanj $22.500 v gotovini ali drugem premoženju, preden se zahteva kakršno koli plačilo. Tisti, ki živi samo od pokojnine in nima drugega premoženja ali dohodka, bo oproščen vseh drugih obveznosti. Zagotovljeno je tudi, da nobenemu ne bo treba prodajati hiše, da bi si zagotovil sobo v domu in potrebno nego. Mogoči bodo še razni drugi dogovori med prosilcem in ustanovo. Hiša se ne bo štela kot premoženje, če sta v njej živela zakonca najmanj pet let in tisti, ki ostane v hiši, prejema pokojnino ali drugo socialno podporo. Isto pravilo velja tudi za člane družine. V primeru tretje osebe, ki bo še naprej ostala v hiši, in je skrbela za prosilca najmanj dve leti ter prejema pokojnino ali druge vrste socialno podporo, se hiša tudi ne bo štela kot premoženje. Dom matere Romane ima poleg državnih predpisov, katerih se moramo držati, saj prejemamo tudi državno podporo, še svoja hišna pravila, Slovencem pa nudimo posebej ugodne pogoje za vstop vanj. ‘To aCC tfie dear Staff tfmt looked after my fatHer, Tran^ Cesnik^ I fiad intended to ivrite mucft sooner, 6ut as you can imagine our Cives Have been tumed upside down since Tran^s deatH on 2nS Jlugust. I ivouCd Cik§ to sincereCy thanf^you for tfie care you gave my fatHer ivUiCst fe was Civing at ‘M.other cRs>mana Home. ‘Fran£ was afways treated witfi Cove and respect and tfie stuff s care often went 6eyond wfiat ivas e^pected I reaCCy appreciated tfie ex}ra tHings you aCCdid to ma£e HimfeeChe was at home. Vou HeCpedease my u>orry and my gutft at having to pCace Him in a Home. CMother