FOBuU&a pmcasa t gutuTirou
Leto XIX., št. 2S3
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva B
—	Telefon št. 3122. 8123, 3124, 3125, 3126.
Jnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. podružnica Maribor: Grajski trg T.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocaaova uMca 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt ček. zarodih: LJubljana št 11.842, Praga čdskf 78.180, Wien št 105.241.
Ljubljana, nedelja 30. oktobra 1938
Cena t Dfa
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*-^ Za inozemstvo Din 40.—__
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1« telefon St 65.__
Rokopisi se ne vračajo
I Borba za kolonije
V razburkanem političnem valovju evropske sodobnosti Se ni videti znakov konsolidacije. Stari svet tone, novi se kaže iznad valov v jako raznovrstnih konturah in ob bregu stoječi še ne morejo dobiti količkaj zadovoljujoče jasne slike. A v vihri se čim dalje pogosteje čuje in bere o kolonijah, ki jih zahteva nova Nemčija. Klic po kolonijah ni nov, saj ga pozna svet že mnogo let, pa zato tudi danes ni prav nič presenetljiv. Vendar kažejo mnoga znamenja, da stopa ta zadeva sedaj v odločilno razdobje. Skoro vse vesti soglašajo v tem, da tvorijo kolonije tudi važno točko razgovorov, ki se te dni vrše v Rimu.
Nemške kolonialne zahteve se sedaj postavljajo bolj določno in odločno kakor doslej, ko so se napovedovale le nekako teoretično in se utemeljevale zlasti s potrebo po samostojnih nabavah surovin in po namestitvi previška prebivalstva. Načelo nacionalne časti se je sicer že poprej naglašalo, toda ne tako na prvem mestu kakor v zadnjem času. Zdaj je ta poudarek postal tako močan, da poleg njega stopajo stare Utemeljitve močno v ozadje. Prav določno so ravno te dni povedali iz Berlina, da zahteva Nemčija kratko malo povrnitev nekdanjih nemških kolonij brez ozira na to, v čigavi upravi se nahajajo sedaj. S to zahtevo se situacija Belo poenostavlja, postaja docela jasna in s tem tudi pereča.
Ko so se pred leti prvikrat začele resno oglašati nemške zahteve po kolonijah in so se utemeljevale s potrebami po surovinah kolonialnega izvora ter po izvenevropskih teritorijih, v katere naj bi se izseljevali ljudje iz prepogosto obljudenih evropskih matičnih držav, se je oglasila tudi Poljska ter te prav istih razlogov postavila zahtevo, da "se tudi njej prisodi delež pri novi Ureditvi kolonialnega posestva. Takrat bo se diskusije spuščale že na možnost, da bi se na novo razdelile sploh vse kolonije, s čimer seveda ni rečeno, da 60 se na to stališče postavili tudi oni, ki so dejansko v posesti kolonialnih dežel. S tem, da se je sedaj Nemčija postavila na stališče, da zahteva ne morda novo razdelitev kolonij ter dodelitev izvenevropskih ozemelj radi surovin itd., marveč nič manj in nič več kot vrnitev nekdanjih nemških kolonij, so se izpodnesla tla poljskemu stališču in se je obšla možnost, da bi se db tej priliki diskutirale tudi poljske gahteve, M bi problem še bolj zamotale in njegovo rešitev še bolj otežkočile.
Nedvomno bo še obilo prilike spremljati razvoj kolonialnega problema. Kar moremo dosedaj o tem opazovati, SO znaki, da se zadeva bliža konkretnejšemu obravnavanju z obeh strani, z nerožke in s strani kolonialnih držav, tte je res tako, se vidi najbolj iz dejstva, da potuje vojni minister dominio-na južnoafriške unije po Evropi, kjer se je že ustavil v Lizboni in bo posetil seveda London, pa nemara še nekatere prestolnice, med njimi Berlin. To potovanje je važno zato, ker je južnoafriška unija eden od udeležencev na opravi in užitku nekdanje nemške kolonialne posesti, podobno kakor Francija in Velika Britanija neposredno, pa avstralski dominion in za majhne dele tudi Belgija in Japonska. Glede Japonske se je Nemčija že izjavila, da ne zahteva povratka onih otočij, ki so kot mandatno ozemlje preko Društva narodov prešla v japonsko posest. Vsi Ostali posestniki pa so prizadeti in nedvomno prehaja mednarodna politika v oni interesantni stadij, ko bo treba Izreči resne besede o tem problemu.
Ureditev in odločitev bo tem težja, ker pri tem ne bo tretjega, da bi plačal račune. V tem pogledu je prav poučno, kako se je sprožil razgovor indirektno že te dni. Pojavili so se namreč glasovi, da bi bilo mogoče nemškim kolonialnim zahtevam ustreči na ta način, da bi odstopili nekaj malega Belgija in Portugalska, pa bi zato mogla nekdanja nemška kolonija v Afriki ostati še nadalje južnoafriški uniji. Nedvomno so bili to samo poskusni baloni, kako že večkrat, pa so se zato vesti prav tako naglo demantirale, kakor dosedaj vsako pot, kadar so se pojavile. Ali v sedanjem primeru so jih iz Berlina zavrnili tudi oficiozno in z nenavadno določnim poudarkom, češ da gre kratko in malo za povratek kolonij a nikakor ne za mešetarenje na račun tretjega. V Južni Afriki so dosedaj dosledno maglašali, da o odstopu nekdanje nemške kolonije ne more biti govora. Sedaj potuje eden vodilnih državnikov južnoafriške unije po Evropi in mednarodna politična javnost bo nedvomno sila pozorna na rezultate njegovih posetov in razgovorov.
Odkar je Nemčija obnovila svojo kopno vojsko in deloma pomorsko silo v prav veliki meri pa ustvarila zračno armado dobiva problem povratka nemških kolonij še večji pomen, kakor pa ga je Imel že od nekdaj. Najlepše se to razvidi ravno na primeru Južne Afrike. Ta je živela in živi sedaj na varnem na (Tvojem južnem koncu afriškega kontinenta, obdana predvsem z ozemlji Ve-
ITALIJA IN NEMČIJA POSREDUJETA
MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO
Posvetovanja nemškega zunanjega ministra z Mussolini jem in grofom Cianom - Čehi posredovanje Italije in Nemčije ostalo brez uspeha, se bodo zopet sestali podpisniki
monakovskega sporazuma
Rim, 29. okt. h. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bodo razgovori nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z Mussolini jem in grofom Cianom danes uspešno zaključeni. Ribbentrop je imel danes popoldne drugi sestanek z Mussoli-nijem, ki je trajal nad dve uri. Navzoč je bil tudi zunanji minister grof Ciano. Z obeh strani zatrjujejo, da so potekli razgovori v duhu prisrčnega prijateljstva, ki veže oba naroda in v skladu s politiko osi Rim - Berlin. V ospredju razgovorov je bil češkoslovaški-madžarski spor, razpravljali pa so tudi o drugih važnih problemih. Kakor pa zatrjujejo, o nemških kolonialnih zahtevah tokrat še ni bilo govora. Po informacijah rimskih diplomatskih krogov je Mussolini stavil razne predloge, ki naj služijo za osnovo bodočega pakta štirih velesil. Ribbentrop bo v teku noči zapustil Rim in odpotoval v Berlin.
Rimski poročevalec »Frankfurter Zei-tung«, o katerem pravijo, da ima zelo dobre zveze z Mussolinijem samim, poroča, da so v Rimu razpravljali o vseh bistvenih zadevah, ki se nanašajo na skupno politiko osi Rim - Berlin. Glavni predmet razprav je bil češkoslovaški - madžarski spor in poljska zahteva po skupni meji. Čeravno je končna odločitev v tem vprašanju v rokah štirih velesil, sta se Italija in Nemčija na željo obeh neposredno prizadetih držav odločili, da prevzameta posredovanje in arbitražo. Šele, če bi tudi to posredovanje ostalo brez uspeha, se bo ponovno sestala konferenca štirih velesil. Italija in Nemčija nimata pri tem nikakih posebnih ciljev, marveč ju pri njunem posredovanju vodi samo želja, da se čimprej odstranijo vsi nesporazumi in ure-de odnošaji v Srednji Evropi.
Tudi oficiozni »Giornale dTtalia« potrjuje, da bosta Italija in Nemčija prevzeli arbitražo za končno rešitev madžarsko -češkoslovaškega spora, ker sta madžarska in češkoslovaška vlada definitivno pristali nanjo. »Gazzetta del Popolo« demantira trditve nekaterih francoskih listov, da so na sestanku Ribbentropa, Mussolinija in Ciana razpravljali o pretvorjenju trojnega protikomunističnega pakta v italijansko-nemško-japonsko zvezo,
Italijansko službeno mnenje
Rim, 29. okt. AA. Štefani: Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Ves tisk je prisrčno pozdravil prihod ministra Ribbentropa. Rimski pogovori ne potrjujejo samo prijateljstva, ki veže Italijo in Nemčijo, ampak sodelovanje med obema režimoma še poglabljajo. Sporazum v Miinchenu se je dotaknil problemov, v katerih mora pozneje priti do sporazuma. To se nanaša posebno na madžarske zahteve proti Češkoslovaški. čisto logično je, da so problemi, ki so bili načeti v Miinchenu, pa so bili nato odloženi, sedaj dozoreli in so tako predmet razgovorov, ki jih ima Ribbentrop med svojim bivanjem v Rimu z Mussolinijem in Cianom. Pa tudi drugi evropski in svetovni problemi zanimajo obe državi. »Versajska doba« je za nami in v Evropi se bo urejalo poslej na novih temeljih ita-lijansko-nemškega sodelovanja, ki si želi samo končnih in trajnih organizacij. Ravno v tem se delo osi Rim-Berlin popolnoma razlikuje od nestalnih oblik in v tem je tudi globoka razlika s preteklostjo, ki je bila zgrajena na umetnih tvorbah in bila zato tudi nevarna za mir. V primeri s trdno ln dejansko nemško-italijansko vzajemnostjo proži demokratski tisk zgled nejasnosti in popolnega razkroja.
Odločitev že padla ?
LOndon, 29. okt. a Po informacijah »Exchange Telegrapha« je v razgovorih nemškega zunanjega ministra z Mussolinijem in italijanskim zunanjim ministrom Cianom v Rimu že padla načelna odločitev o madžarsko-češkoslovaškem sporu. V tukajšnjih diplomatskih krogih menijo, da bo poslana v Prago skupna nota obeh vlad o rešitvi celotnega problema. Pričakujejo, da se bo že v kratkem sestala nemško-italijanska konferenca, ki ima odločiti o usodi Podkarpatske Rusije.
Ribbentropov odhod
Rim, 29. okt. br. Zunanji minister Ribbentrop je nocoj zapustil Rim. Na kolodvoru so se poslovili od njega italijanski zunanji minister grof Ciano ter nemški, jugoslovenski in madžarski poslanik.
Pogajanja med Prago In Budimpešto počivajo
Obe vladi sta službeno naprosili Nemčijo in Italijo, naj posredujeta v sporu — Praško stališče
Praga, 29. okt. h. Madžarski poslanik v Pragi grof Wetzstein je danes popoldne obiskal zunanjega ministra dr. Chvalkov-skega ter mu pri tej priliki izročil odgovor madžarske vlade na včerajšnjo noto češkoslovaške vlade, v kateri je sporočila, da bo naprosila Italijo in Nemčijo za posredovanje in arbitražo v češkoslovaško-madžarskem sporu. Madžarska vlada sporoča v svojem odgvoru, da se je tudi sama obrnila na obe velesili s prošnjo, naj prevzameta arbitražo v teritorialnem sporu med Madžarsko ter Slovaško in Podkarpatsko Rusijo.
Češkoslovaška vlada je že sinoči dostavila italijanskemu in nemškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri ju obvešča o svojem stališču in prosi, naj bi prevzeli Nemčija in Italija arbitražo. Praga in Budimpešta čakata sedaj na odgovor obeh velesil. Sele nato se bodo pogajanja za ureditev češkoslovaško-madžar-skega spora nadaljevala.
O tem so razpravljali v Rimu Mussolini, grof Ciano in Ribbentrop. Češkoslovaška vlada se je odločila za ta korak v prepričanju, da Italija in Nemčija tudi v pogledu Slovaške in Podkarpatske Rusije ne bosta pristali na druga načela, kakor ona, po katerih je bilo rešeno vprašanje sudetskih Nemcev. Kakor je za sudetske Nemce veljalo zgolj načelo narodne samoodločbe, tako se mora tudi v pogledu Slovaške uveljaviti samo to načelo, ne pa razni strategični in politični oziri, na katere se sklicujeta Madžarska in Pojska.
Praga, 29. okt. AA. (Havas). Objavljeno je bilo sledeče uradno sporočilo:
Danes dopoldne je madžarski poslanik v Pragi obiskal češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Chvalkovskega in mu izročil odgovor madžarske vlade na noto
______iiai^ggi
like Britanije. Na varnem je in nič se ji ni treba truditi za meje, za njihovo varnost in sploh za vojaško obrambo. Ako pa postane ena ali druga dežela zopet nemška kolonija, pride s tem sosedstvo močne evropske velesile in sedanje »idilično ravnovesje« bo porušeno. Zopet z druge strani se oglaša bojazen, da bi mogle v primeru kakršnegakoli konflikta nemške kolonije služiti kot oporišče za podmornice in letala, da bi mogle ogrožati morja, n.pr. Indijski ocean, po katerem je toliko britanskega pomorskega prometa.
Seveda se Nemčija na take in slične ugovore ne ozira mnogo in jim ne pir-znava utemeljenost. Zato bo za kolonije napeta in ostra borba in treba bo največje državniške spretnosti, da se bo omejila le na diplomatsko področje.
češkoslovaške vlade. Madžarska vlada izjavlja v svojem odgovoru, da je velesilam poslala prošnjo za ^rbitražo v vprašanju razmejitve med Madžarsko, Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, češkoslovaška vlada pa je s svoje strani poslala vladama v Berlinu in Rimu prošnje za arbitražo v teh vprašanjih. Sedaj je treba počakati odgovor velesil na prošnje, ki sta jih jim poslali češkoslovaška in Madžarska glede vprašanja arbitraže, šele ko bodo prišli ti odgovori, se bo mogla določiti pot nadaljnjih razgovorov.
Praga, 29. okt. o. Z včerajšnjim odgovorom češkoslovaške vlade na zadnjo
madžarsko noto Je češkoslovaški madžarski spor stopil v novo fazo. Po mnenju tukajšnjih diplomatskih krogov določitev nove meje med Madžarsko in Slovaško ne bo povzročala več posebnih težav. Glavno vprašanje je sedaj usoda Podkarpatske Rusije, odnosno želja Poljske in Madžarske po skupni meji. Vladni krogi odklanjajo vse predloge, da bi se tej želji ugodila Po izjavi odgovornih čmite-ljev je vse pripravljeno za primer, če bi skušali Poljska in Madžarska to željo uresničiti s silo. Priznavajo pa, da je odločitev o tem odvisna od velesil.
Poljaki ponujajo ČSR svobodno luko v Gdinji f
Praga, 29. okt. br. Poljski gospodarski krogi so začeli akcijo pri poljski vladi v želji, da bi se poglobili gospodarski stiki med Poljsko in češkoslovaško. Po tem pred-
logu naj bi Poljska zagotovila v svoji luM v Gdinji svobodno luko za češkoslovaški izvoz in uvoz. V tej lukl naj bi uživali Češkoslovaški uvozniki in izvozniki popolno svobodo, prav tako pa naj bi se češkoslovaški priznale posebne ugodnosti na poljskih železnicah.
Izseljevanje sudetskili beguncev
London, 29. okt. br. Pod predsedstvom
znanega publicista Seton Watsona je bil r Londonu ustanovljen poseben odbor, ki bo prevzel skrb za begunce iz češkoslovaške. Prvi transporti češkoslovaških beguncev so že krenili v Anglijo, na švedsko in Finsko. V Gdinji sta pripravljena dva posebna parnika za nove transporte v Anglija Računajo, da se bo izselilo iz češkoslova* ške v najkrajšem času okrog 50.000 beguncev, med katerimi je 15.000 Žido-vv
Ozadje sporov v Podkarpatski Rusiji
Borba med ukrajinsko in velikorusko strujo
Pariz, 29. okt. b. Praški poročevalec pariškega »Tempsa« razpravlja o ozadju nesoglasij v Podkarpatski Rusiji, ki so do-vedla do ostavke bivšega predsednika avtonomne vlade Brodija in kasneje do njegove aretacije. Med drugim pravi:
Ozadje nesoglasij v avtonomni podkar-karpatski vladi ni bilo v zvezi le z nasprotji glede ureditve češkoslovaško-ma-džarskega spora, temveč izhaja že bolj iz notranjepolitičnih napetosti med posameznimi podkarpatskimi strankami Tu je treba na prvem mestu omeniti zlasti borbo med tako zvano rusko in ukrajinsko tendenco. Spor se tiče predvsem obeležja podkarpatsko-ruskega jezika, ali je namreč ta jezik velikoruski ali ukrajinski Velikorusko tendenco je v vladi zastopalo več strank na čelu z Brodi jem, bivšim ministrskim predsednikom, ter ministrom Bačinskim in Fenčikom. Ukrajinsko tendenco pa sta zastopala predvsem prometni minister Revaj in državni tajnik Volo-šin, ki je sedaj predsednik vlade. Tudi Ba-činski se je sedaj pridružil ukrajinski struji. Ta prehod iz enega tabora v drugi tabor sd je mogoče razlagati predvsem zaradi zares nedoločenega značaja podkarpatsko-ruskega narečja.
Na drugi strani pa Je ozadje nedavnih nasprotij tudi političnega značaja. Brodi in Fenčik sta bila zagovornika totalitarnega in korporativnega režima, k čemu* je treba pripomniti, da je Fenčik predsednik napol vojaške organizacije avtonomV stične rusinske mladine, ki nosi posebno uniformo (črno rusko srajco, rusko kapo s trobojnico in drugimi podobnimi zunanjimi znaki). Pozdrav članov te organizacije je rimski pozdrav z devizo: En bog in en ruski narod! Nasprotno je Revaj socialist, Bačinski pa agrarec. Njuna demisija je imela namen izzvati odstop predsednika Brodija, da bi njegovo vlado zamenjala vlada s prevladujočo ukrajinsko tendenco, kar se je tudi dogodilo.
Razmerje posameznih podkarpatskih strank je razvidno iz naslednjih podatkov o izidu parlamentarnih volitev teta 1935t Stranki Brodija in Fenčika sta dobili tedaj 46.000 in 29.000 glasov, stranki Bačan-skega in Revaja pa 60.000 in 29.000 gla-sov, dočim je na komuniste, katerih stran* ka je sedaj razpuščena in ki se bodo, ka«» kor pričakuje Revaj, pridružili sedaj njegovi stranki, odpadlo 80.000 glasov.
Normaliziranje odnošajev med češko In Nemčijo
Obnova rednega železniškega prometa — Nemški listi na češkem zopet dovoljeni
Praga, 29. okt. h. Notranje ministrstvo je v sporazumu z zunanjim ministrstvom zopet dovolilo uvoz in razpečavanje nemških dnevnikov, ki eo bili do sedaj v ČSR prepovedani. Prav tako je zopet dovoljen uvoz in razpečavanje Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«.
Nemško poslaništvo je obvestilo zuna^ nje ministrstvo, da je nemška policija v sudetskih pokrajinah prevzela varstvo
Opustošenje v MarseiUeu
Strahoviti požar še vedno ni popolnoma pogašen Pogrešajo že okrog loo ljudi
Marseille, 29. okt. g. Gigantski požar, ki je nastal v petek popoldne v petnadstropni veleblagovnici »Nove galerije« ter se je razširil potem še na sosedne hotele in palače, je divjal še vso noč od petka na soboto. Od palače »Nove galerije« je os'al samo še kup razvalin in skrivlje-no železje. Hudo je poškodovan tudi hotel »Noailles«, v katerem so stanovali francoski ministrski predsednik Daladier, zunanji minister Bonnet in mnogi člani mdtlkalnoHSoicialietičnega kongresa. Le z največjo težavo so gasilci rešili gimnazijo »Thiers«, ki je sedaj izven vsake nevarnosti. Požar je zajel tudi hotel »Asto-ria«, kavarno »La Cannebiere«, pisarne tramsatlantske družbe in francoske letalske družbe kakor tudi drva kinematografa, ki pa so ju bili gledalci Se pravočasno zapustili.
Da davi so ugotovili, da pogrešajo že 49 ljudi, ki so najbrže postali žrtev ognjenega morja. Veleblagovnica »Nove galerije« je bila eno največjih poslopij v starem pristaniškem delu mesta na znamenitem trgu Cannebiere. Stvarno škodo cenijo na 20 milijonov frankov. Notranji minister Sarraut je v imenu vlade nakazal 100.000 frankov kot prvo podporo za rodbine ponesrečencev. »Matin« poroča, da Je bil v zvezi s požarom v Marseilleu pre-fekt rodanske oblasti odstavljen. Zaradi požara so morah skrčiti tudi program kongresa francoske radikalno-sociaJistične str3Hik6*
Kakor poroča agencija Havas, je povzročil požar v Marseilleu razne tendenč-ne komentarje v inozemskih listih. Tako so nekateri poročali, da so požar podtaknili skrajni levičarji, da bi tako protestirali proti Daladierovemu odločnemu pro-
tikomunističnemu govoru na kongresu radikalno-socialistične stranke. Preiskava je dognala, da fx> vsa ta domnevanja brez vsake podlage.
Marseilles, 29. okt. h. Ogromni požar, ki je vso noč besnel, še vedno ni popolnoma pogašen. Gasilci so še neprestano na delu in bo trajalo še dolgo, predno bodo mogli razkopati ruševine in poiskati vse žrtve katastrofe. Po dosedanjih ugotovitvah je zanesljivo ugotovljeno, da je požar zahteval nenavadno veliko število smrtnih žrtev. Izpod ruševin trgovine, kjer je izbruhnil ogenj, so sedaj izkopali 12 trupel, ki so tako ožgana in iznakažena, da njihove indentitete sploh ne morejo ugotoviti. Po dosedanjih prijavah pogrešajo še 57 oseb, ki so najbrže našle smrt v plamenih. Med njimi je največ prodajalk pa tudi več hotelskih uslužbencev m gostov obeh hotelov, ki sta prav tako pogorela do tal. Vse mesto pokriva ogromen oblak dima, ki se neprestano dviga z ogromnih pogorišč, tu pa tam pa še vedno švigajo plameni izpod ruševin in gasilci morajo vedno znova gasiti.
Marseille, 29. okt. w. Ogromni požar je uničil tri velike bloke hiš. Število žrtev narašča. Samo od nameščenk veleblagovnice jih pogrešajo 58. Nesrečo so izkoristili razni temni elementi, ki so vpnzo-rili pravcate roparske pohode. Vlamljali so v sosedne hiše, hotele in kavarne in odnašali vse, kar jim je prišlo pod roko. Nekateri so hodili po zasebnih stanovanjih, se predstavljali za odposlance policije, ki naj bi odredila izpraznitev stanovanj ter odnesli potem najdragocenejše predmete, ki so jih spravljali na pripravljene tovorne avtomobile in jih odpeljali neznano kam.
nad premičninami in nepremičninami češkoslovaških beguncev. Nemška policija seveda jamči samo za ono stanje, v katerem je te premičnine in nepremičnine našla in odklanja vsako odgovornost za morebitno doslej nastalo škodo. Prevoz nepremičnin na češkoslovaško je zaenkrat nemogoč, v doglednem času pa bodo organizirani skupni prevozi.
Uradno poročajo, da bo po sporazum« med Prago in Berlinom v ponedeljek obnovljen redni železniški promet med Nemčijo in Češkoslovaško.
Konferenca škofov
Praga. 29. okt. h. »Lidovy Listy« glasfto msgr. Šramka, poročajo, da so imeli včeraj v Pragi konferenco češki in moravski 3caf-je. Razpravljali so o novo nastalem položaju v cerkvenem pogledu, ki zahteva novo razmejitev škofij. Kakor poroča list so škofje sklenili zahtevati namesto dosedar njega modusa vivendi siklenitev rednega konkordata s Sv. Stolico.
Velika avtomobilska cesta
Praga, 29. okt. br. Osrednja češkoslovaška vlada je v sporazumu s slovaško ln podkarpatsko pokrajinsko vlado sklenila zgraditi moderno avtomobilsko cesto od skrajnega zapada do skrajnega vzhoda republike. Cesta, ki bo glavna prometna ma-gistrala, bo dolga nad 1.000 km. Gradnja bo trajala pet let. Sprva bo zaposlenih pri gradnji okrog 50.000, pozneje pa 100.000 članov delavskih taborišč. S tem bo ustvarjena najkrajša zveza med vsemi tremi pokrajinami. Potovanje iz Prage v Brno bo trajalo 2. iz Prage na Slovaško 4, iz Prage do Mukačeva pa 9 ur.
češke stranke
Praga, 29. oktobra, h. Za ponedeljek so sklicani izvršni odbori vodilnih političnih strank. Na sejah bodo sklepali o razpustitvi dosedanjih strankarskih organizacij in o združitvi dosedanjih političnih strank v nove. Gre predvsem za fuzijo agrarne in narodno-socialistične stranke v novo »nacionalno stranko«. Socialni demokratje so svojo stranko že razpustili in ustanovili novo stranko pod imenom »stranka delovnega ljudstva«. Obrtna stranka Je sklenila, da bo ohranila še nadalje svojo samostojnost Enako je sklenila tudi češka ljudska stranka, da se ne more združiti s političnimi skupinami, ki ne priznavajo za temelj svojega ' delovanja krščanskega svetovnega nazora.
Marsejskf kongres
francoskih radikalov
Francija ostane zvesta načelom kolektivne varnosti in
tudi zvezi z Rusijo
BABYMIRA krema
SE USPEŠNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LI8AJE IN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
Volilno gibanje
Marseille, 29. okt. h. Zaradi katastrofalnega požara, ki je nastal v neposredni bližini poslopja, v katerem zaseda kongres
radikalno-socialistične stranke, je bilo zasedanje kongresa snoči prekinjeno. Danes so zasedale samo posamezne komisije. Kongres bo jutri zaključen z govorom ministrskega predsednika Daladiera. Prvotno nameravana obširna razprava o zunanji politiki ye bila zaradi tega zelo skrajšana.
Razpravo je otvoril zunanji minister Bonnet, ki je pojasnil osnovne smernice francoske zunanje politike. Obširno je še enkrat pojasnil razvoj zadnje evropske krize in stališče Francije in Anglije. Poudarjal je. da si je francoska vlada takoj prizadevala pomagati Češkoslovaški, čim je izvedela za karlovarske zahteve sudetskih Nemcev. Za rešitev svetovnega miru je bilo neobhodno potrebno, da se spravi v polno soglasnost diplomatska akcija Francije in Anglije, v primeru vojnega zapletlja-ja pa tudi vojaška akcija. Anglija bi se bila brez oklevanja postavila na stran Francije, če bi jo Nemčija napadla ali če bi zaradi Češkoslovaške prišlo do oboroženega konflikta z Nemčijo. Po krizi 21. maja, ki ni bila rešena tako naglo, kakor bi bilo želeti, je Francija pristala na Runcimano-vo misijo. Po pospešeni akciji Nemčije meseca avgusta je bila vojna pred vrati, ker so bila že vsa diplomatska sredstva izčrpana. Tedaj je dala francoska vlada pobudo za osebni sestanek šefov vlad štirih velesil. Na to je pristal tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain. Po njegovih razgovorih v Berchtesgadenu so bili francoski ministri na sestanku v Londonu obveščeni o rezultatih misije lorda Runci-mana. ki je prišla do prepričanja, da je nadaljnje sožitje sudetskih Nemcev v skupni državi s Čehoslovaki nemogoče in da se mora Nemcem priznati pravica do samoodločbe. V Monakovu je bil na podlagi londonskih razgovorov in predlogov lorda Runcimana sklenjen sporazum.
Zavračajoč kritiko tega sporazuma, je Bonnet naglasil, da francoski vladi v Monakovu ni manjkalo odločnosti. Francija
pod nobenim pogojem ne bi bila dopustila, da bi Nemčija nasilno udrla v Češkoslovaško. To s« je v Monakovu preprečilo in s tem je biLa preprečena tudi vojna nevarnost, S tolikimi žrtvami rešeni mir se mora sedaj nanovo organizirati. Bonnet je nato znova podčrtal zvestobo Francije do Društva narodov, naglasil pa je, da se francoska mirovna politika ne more več naslanjati zgolj na Društvo narodov. Zato mora Francija temu primerno spremeniti svojo zunanjo politiko in stremeti za tem, da tradicionalnemu prijateljstvu z Anglijo pridruži tudi tradicionalno prijateljstvo z Italijo. Francija želi z vsemi narodi živeti v dobrih odnošajih in si želi zlasti z Nemčijo odkritosrčnega sodelovanja, da bi že končno izginil pri obeh narodih strah pred novim oboroženim konfliktom.
V debati je nato govoril še predsednik poslanske zbornice Edouard Herriot, ki je izrazil svoje obžalovanje nad neuspehom politike kolektivne varnosti. Prav tako je tudi obžaloval, da je avtoriteta Društva narodov silno padla. Ne more pa se odreči upanja, da bodo narodi naposled vendarle spoznali važnost in prednost kolektivne varnosti. Opozarjal je na svoje ponovne osebne intervencije za zbližanje z Nemčijo, ki ga želi sleherni Francoz. Toda Franciji ne sme nihče odrekati pravice, da si poleg tega ohrani tudi dobre odnošaje z Rusdjo in z vsemi drugimi narodi na svetu. Vlada, za katero nosi glavno odgovorn ost rad ik aln o-soc ia 1 i sti čna stranka, mora voditi tako politiko, da bo sleherni Francoz čutil naravno potrebo, da se z vsemi silami postavi v bran za njene interese. Radikalna stranka mora poleg tega braniti tudi demokratične ideale, katerim se ne bo nikdar odrekla. Z njegovim govorom je bila debata prekinjena.
Radikalno socialistični kongres je z vsemi proti 12 glasovom sprejel predloženo resolucijo o splošni politiki. Daladier je bil z aklamacijo izvoljen za predsednika stranke. Delo kongresa se je končalo ob 18.05.
===== 2 — Beležke
Prva slovenska
narodna vlada
Včeraj smo obhajali dvajsetletnico zgodovinskega 29. oktobra 1918, ko so Slovenija in druge jugoslovenske pokrajine v bivši avstroogrski monarhiji prekinile vse zveze z njo in proglasile svojo samostojnost. Državno oblast je prevzelo Narodno veče v Zagrebu. In jutri poteče 20 let, odkar je bila v sporazumu z Narodnim ve-čem imenovana prva slovenska narodna vlada. Proglašena je bila dne 31. oktobra 1918 zvečer ob 19. Proglasitev je pričakovala velika množica občinstva z vojaško godbo pred sedanjo univerzo na Kongresnem trgu. Predsednik vlade je bil pokojni Josip Pogačnik, notranje zadeve je upravljal pokojni dr. Janko Brejc, finance dr. Vekoslav Kukovec, pravosodje dr. Vladimir Ravnihar, kmetijstvo pokojni prelat Andrej Kalan, nauk in bogočastje pokojni dr. Karel Verstovšek, javna dela in obrt inž. Vladimir Remec, trgovino ln industrijo pokojni dr. Karel Triller, prehrano pokojni dr. Ivan Tavčar, promet dr. Pavle Pestotnik, narodno obrambo pokojni Lov-ro Pogačnik, zdravstvo dr. Anton Brecelj in socialno skrbstvo pokojni Anton Kristan.
V	zvezi s postavitvijo vlade je izdal predsednik Pogačnik manifest državljanom v katerem jih je obvestil o sestavi narodne vlade ln jih pozval, naj služijo zvesto in disciplinirano svoji svobodni domovini.
Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
V	»Domoljubu« naznanja duhovni svetnik Janez Kalan, da bo prihodnje poletje v Ljubljani mednarodni kongres Kristusa Kralja. Dočim je bil evharistični kongres 1. 1935. čisto slovenska zadeva, pa bo kongres Kristusa Kralja mednarodna prireditev. Povabljeni bodo na njo zastopniki vseh katoliških narodov. Trajal bo 5 dni, od katerih bosta zadnja dva posvečena velikim verskim svečanostim.
Neresnična vest
»Slovenec« je pred dnevi poročal, da se je občinska organizacija JNS v Mežici po sklepu odbora razšla. Odbor te organizacije nam sporoča, da »Slovenčevo« poročilo ni bilo resnično in da organizacija nemoteno posluje naprej.
Litva se bo naslonila na Poljsko
Varšava, 29. okt. h. Tukajšnji listi potrjujejo vesti, da je Litva zadnje dni sklenila temeljito preorientacijo svoje dosedanje zunanje politike ter da se je odločila za sodelovanje s Poljsko. Do tega sklepa je prišlo po konferenci litovskih poslanikov, ki je bila te dni v litovskem zunanjem ministrstvu. Očividno so bili za to mero-dajni tudi najnovejši dogodki v Srednji Evropi. Litovska vlada je danes odredila razpust vseh društev, ki so vodila borbo proti Poljski, med drugim tudi društva za osvo-bojenje Vilne. Napovedani so tudi razni ukrepi, s katerimi se bo popravil položaj poljske narodne manjšine.
Vojno stanje v Litvi ukinjeno
Kovno, 29. okt. h. Litovska vlada ja danes objavila sklep, š katerim se s 1. novembrom ukinja vojno stanje, ki je trajalo v Litvi že od leta 1920, v Klajpedi pa od 1. 1926. Obenem je vlada razpisala za 11. december volitve v klajpedski deželni zbor.
Papež zopet v Rimu
Vatikan, 28. okt. AA. Papež Pij XI. se je danes vrnil iz Castela Gandolfa, kjer je prebil 6 mesecev, fr Vatikan.
JustiSikacija v Berlinu
Berlin, 29. okt. AA. Davi je bila izvršena smrtna kazen nad Hugonom Cape-tom, ki je bil obsojen na smrt zaradi vohunstva v korist tuje države.
Avtoritarni režim v Rumuniji
Bukarešta, 29. okt. o. Pravosodni minister je napovedal važne notranjepolitične dogodke. Pripravlja se uvedba avtoritativnega režima. Država bo organizirana po korporacijah ter bo uveden enostrankarski sistem. V vladnih krogih izjavljajo, da je taizprememba v zvezi z dogodki na češkoslovaškem in da predstavlja prilagoditev Rumunije političnemu sistemu v Nemčiji in Italiji.
Čile bo izstopila iz Društva narodov
Santiago de Chile, 29. okt. o. Novi predsednik republike Aguiro Cerda je izjavil novinarjem, da nima nobenih obveznosti napram komunistom in socialistom. Pričakuje se, da bo predsednik republike sestavil vlado centruma. Aguiro je potrdil, da bo republika Cile definitivno izstopila in Društva narodov in da sprejema v tem pogledu odločitev prejšnjega predsednika republike.
Odhod grškega kralja z Brda
Kranj, 29. okt. AA. Davi ob 7.45 je grški kralj Jurij odpotoval z Brda dalje v inozemstvo.
Bolezen dr. Trumbiča
Zagreb, 29. okt. o. Bolezen dr. Trumbiča se ni zboljšala. Nasprotno se je ohromelost še poslabšala, dočim ima temperature do 38.5. Zdravniki sicer niso izgubili vsakega upanja, vendaT pa so prijatelji dr. Trumbiča zelo v skrbeh za njegovo življenje. Dr. Trumbiča je obiskal dr. Maček, ki pa se zaradi njegovega resnega položaja ni mogel zadržati dalje časa pri njem.
Sneg v Križevcih
Križevci, 29. okt o. V Križevcih in okolici je nastal občuten mraz. Preteklo noč je med dežjem pričelo tudi snežiti ter je sneg obležal na nekaterih krajih .ves dan,
JNS je doslej postavila kandidature za 235 srezov
Kakor poroča beograjska »Politika«, je odobril volilno-politični odbor JNS do sedaj že 235 sreskih kandidatur. Politični odbor je prejel že tudi celo vrsto od sodišča potrjenih sreskih kandidatur. V okviru JNS„bodo kandidirali med drugimi tudi poslanci dr. Baričevičevega poslanskega kluba v razpuščeni narodni skupščini. Dr. Baričevič sam kandidira v dveh srezih.
Dr. Korošcu ponudena kandidatura tudi v Mariboru
Poročali smo že, da je bilo na zborovanju zaupnikov JRZ iz celjskega sreza ponudena notranjemu ministru dr. Korošcu kandidatura za celjski srez. Včeraj je bilo slično posvetovanje zaupnikov JRZ tudi za srez Maribor levi breg. Navzočih je bilo 78 delegatov, predsedoval pa je mariborski podžupan g. Fran Zebot. Ta srez, ki obsega tudi mesto Maribor, voli dva poslanca. Soglasno je bilo sklenjeno ponuditi kandidaturo za prvi mandat notranjemu ministru g. dr. Korošcu. Ilot kandidat za drugi mandat je bil na osnovi izvedenega tajnega glasovanja določen posestnik Anton Špindler od Sv. Ane v Slov. goricah. V primeru, če bi dr. Korošec ponudene mu kandidature ne sprejel, bo poleg g. gpindlerja kandidat podžupan g. Zebot. Kot namestnika sta bila določena železniški uradnik Wurzinger iz Maribora in posestnik Poljanec od Sv. Antona v Slov. goricah.
Nove kandidature JRZ
Na seji organizacije JRZ za mesto Sarajevo, ki voli dva poslanca, sta bila določena za kandidata prometni minister dr. Mehmed Spaho in bivši poštni minister dr. Branko Kaludjerčič. Za srez Kra-gujevac bo kandidiral na listi JRZ senator Kamenko Božič. Minister trgovine in industrije dr. Kabalin bo prvi kandidat na listi JRZ za mesto Zagreb, ki voli štiri poslance, ostali trije so še neznani.
Stališče nemške
narodne manjšine
V hotelu »Petrograd« v Beogradu je bila včeraj konferenca zastopnikov nemške narodne manjšine iz vseh pokrajin Jugoslavije. Sejo je vodil senator dr. Grassl. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da so zastopniki nemške narodnostne skupine sprejeli soglasno na znanje poročilo, ki ga je podal dr. Georg Grassl o splošnem notranjem in zunanjem političnem položaju, zlasti pa o položaju nemške narodnostne skupine v Jugoslaviji. Resolucija dalje ugotavlja, da pri volitvah v narodno skupščino ne gre za to, da bi nemška narodnostna sku-
V berlinskem radiu je imel te dni poveljnik Wedel, šef tiskovnega oddelka nemške vojske, zanimivo predavanje o nemških vojaških ukrepih ob češkoslovaški krizL Izjavil je med drugim, da je bilo tedaj pripravljenih 10 armij s 30 divizijami, od katerih je bila polovica motoriziranih. Razen tega je bilo v pripravljenosti okoli 500 letal. Najmanj enake sile pa so bile v rezervi za primer, da bi bila potrebna prava vojaška akcija. Za ta primer je bilo nameščenih ob vsej češkoslovaški meji tudi več tisoč protiletalskih topov in strojnic, tako da bi bil češkoslovaškim in morebitnim ruskim letalom zelo otežkočen prehod na nemško ozemlje.
Poleg teh ukrepov na vzhodu pa je nemško poveljstvo pravočasno poskrbelo
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Zagrebu
Zagreb, 29. okt. o. Danes so tudi v Zagrebu slovesno proslavili 201etnico ustanovitve Jugoslavije. Dopoldne so proslavili odcepitev hrvatskih krajev od Avstro-Ogrske v vojašnici 30, topničarskega polka kraljeviča Tomislava, ki sta ji prisostvovala tudi armijski general Jurišičter župan dr. Peičič. Učiteljski akcijski odbor za proslavo 201etnice osvobojenja in zedinjenja je priredil dopoldne proslavo v dvorani Sokoiskega doma, ki se je je udeležilo nad 300 učiteljev in učiteljic iz vse savske banovine. Proslava je bila izpolnjena z več govori ln glasbenimi točkami. Po proslavi so vsi udeleženci odšli pred spominsko ploščo kralja Aleksandra Uedinitelja pred glavnim kolodvorom, kjer so položili lep venec. Nato so odšli pred spcmenik škofa dr. Strossmayerja, na katerega so prav tako položili venec. Zvečer je priredilo zagrebSko sokolstvo veličastno proslavo zedinjenja v Sokolskem domu. Narodno gledališče je proslavilo ustanovitev 201etnice ustanovitve Jugoslavije z Zajčevo opero »Nikola šu-bic Zrinjski«.
šibenik, 29 okt. o. Komanda mornarice v šibeniku bo priredila 31. t. m. slovesno proslavo 20-letnice razvitja hrvatskih zastav na ladjah bivšo avstro-ogr-ske vojne mornarice. Komanda mornarice je povabila na proslavo vsa narodna društva. Pri proslavi bo sodelovala tudi vsa jugoslovenska vojna mornarica, ki prezi-muje v žibeniški luJri.
Nemški generalni konzulat v Zagrebu
Zagreb, 29. okt. o. Nemška vlada je svoj konzulat v Zagrebu povišala na stopnjo generalnega konzulata in imenovala dosedanjega konzula dr. Freunda za generalnega konzula v Zagrebu, ki mu je podrejen tudi nemški kozulat v Ljubljani.
pina dobila čim več mandatov, temveč aa to, da se soglasno manifestira volja volil-cev za znano določeno smer notranje in zunanje politike vlade dr. Stojadinoviča. Zar to je državna in narodna dolžnost vseh nemških volilcev, da glasujejo za kandidatno listo predsednika vlade dr. Stojadino-viča.
S seje so poslali pozdravno brzojavko predsedniku vlade, v kateri izražajo zvestobo državi in pričakujejo, da bo nemška narodnostna skupina našLa resnično razumevanje in ustrežljivost za svoje življenjske potrebe.
Dva zboraška kandidata v Sloveniji
Celjska »Nova doba« poroča, da bo na zboraški listi Dimitrija Ljotiča kandidiral za celjski srez g. Vinko Vabič iz Žalca, ki je bil pri volitvah leta 1935 kandidat za celjski srez na listi dr. Mačka. V gornjegrajskem srezu bo kandidiral baje na zboraški listi g. Rudolf Pevec, dosedanji poslanec tega sreza. G. Pevec Je bil leta 1935 izvoljen tudi kot kandidat dr. Mačka, a je pozneje stopil v poslanski klub JRZ.
Kandidatura dr. Svetislava Popoviča
Včerajšnje »Vreme« poroča, da bo bivši minister dr. Svetislav Popovič, ki je izstopil iz JNS, kandidiral na listi JRZ v ze-munskem srezu, katerega je že doslej zastopal v narodni skupščini. Po poročilu istega lista bo v zemunskem srezu kandidiral tudi industrijec Jovan Petrovič iz Zemuna kot službeni kandidat organizacij JRZ v tem srezu. Tretji kandidat na listi JRZ v zemunskem srezu bo borbaš Vojin Puljevič, glavni urednik službenega strankinega glasila »Borbe« iz Beograda.
Začetek volilne kampanje JRZ
Propagandna sekcija glavnega odbora JRZ objavlja, da se bodo v nedeljo, 6. novembra, pričeli agitacijski in manifesta-cijski shodi JRZ. Prvo nedeljo bodo taki shodi v Leskovcu, Prištini, Kumanovu, Požarevcu, Paračinu, Ključu in Kninu. Poleg teh shodov, ki jih organizira direktno glavni odbor stranke, bo tudi veS shodov, ki jih bodo priredili sreski in krajevni odbori JRZ.
Predsedniki volilnih komisij
Državni odbor za volitve je na petkovi seji, ki je trajala do 21., končal svoje delo z določitvijo predsednikov volilnih kom> sij. Ti predsedniki bodo v kratkem prejeli pooblastila za svoje delo na dan volitev 11. decembra.
tudi za zadostno zasedbo utrdb na zapadu, tako da bi lahko čete v tem predela vzdržale sleherni napad, ne da bi bilo aa to potrebno zmanjšati število vojujočdh se čet na vzhodu. Nemški vojaški publicist je končno .poudaril, da bi ibila Nemčija v primeru oboroženega konflikta na* stopila s tako silovitostjo in e tolikšnim modernim orožjem, da IM češkoslovaška utrdbena črta najbrž ne vzdržala dolga Po njegovem mnenju je bila češkoslovaška »Maginotova linija« dobro zgrajena, toda ne še povsem dokočana in tudi premalo založena s potrebnim orožjem, za daljši odpor. Nagli udar nemške vojske bi bil po Wedlovl sodbi prav gotovo uspel.
IS letnica nove Turčije
Ankara, 29. okt. h. Po vsej turški republiki je bil danes svečano proslavljen narodni praznik povodom 151etnice ustanovitve turške republike, zaradi bolezni predsednika republike Kemala AtatUrka pa so bile opuščene vse bučne proslave. Z vseh strani države so bile poslane predsedniku republike brzojavke z izrazi želje po njegovem skorajšnjem popolnem okrevanju.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika
Beograd, 29. okt. p. V dvorani sokoiskega društva Beograd I je priredila beograjska sokolska župa snoči proslavo češkoslovaškega državnega praznika, ki so se je udeležili člani beograjskih sokolskih dn*-štev. raznih drugih korporacij, humanih m kulturnih organizacij. Svečanosti je prisostvoval tudi češkoslovaški poslanik Jaro-slav Lipa z vsem posLaniškim osebjem. Otvoril jo je starešina beograjske sokolske župe uniy. prof. dr. Mihajlo Radojevič z lepim govorom o Češkoslovaški. Nato j« član župne uprave dr. Milorad Dragič govoril o zvezah, ki vežejo po sokolstvu in sokolskih zletih oba bratska naroda. Ob koncu se je češkoslovaški poslanik Lipa zahvalil za lepo proslavo.
v r; irnns?f;a napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno,
ponekod dež, nekoliko megle po vsej državi. Nekoliko vedro je v južni polovici in v vzhodnih krajih.
Zemunska vremenska napoved: Nekoliko se bo ohladilo. Prevladovalo bo oblačno v vsej državi, ponekod dež in megla, zlasti v zapadnih krajih. Nekoliko vedro, vendar le kratek čas.
Zagrebška: Bolj hladno, oblačno, nekoliko deževno.
Dunajska: Brez bistvene spremembe M» danjega vremena, ponekod razjasnite^ koliko hladnejet__- **•" ^f .<
V Chamberlainov! vladi nova nesoglasja
Borba med pristaši pospešenega in zmernega oboroževanja Anglije — Vojni minister Hore Belisha grozi z
d emisij o
London, 29. oikt. o. V političnih krogih potrjujejo, da obstoja v Chamberlainov! vladi nesoglasja glede vprašanja angleške oborožitve. Nekateri ministri, za katere se ve, da so bili solidarni z bivšim ministrom za vojno mornarico Duff Coo-perom, ki pa niso izvajali posledic, zahtevajo od Chamberlaina, da naj čim bolj posrpeši oboroževanje. Nasprotno hoče Chamberlain tempo oboroževanja zmanjšali, zlasti, ker se opaža neugoden odmev v Nemčiji in Italiji, in ker bi naglo angleško oboroževanje lahko dovedlo do še večjega oborožitvenega tekmovanja, ki bi moglo spraviti v nevarnost tudi politiko, započeto z morakovsikim sporazumom. Chamberlain bi rad skušal nadaljevati to polir.iko in ohraniti politiko oboroževanja v rezervi, dočim zahtevajo nekateri ministri najprej oborožitev in na tej podlagi nadaljevanje monakovske politike. Na čelu nezadovoljnih ministrov je vojni mini-
ster Hore Belisha, ki grozi' z ostavko, če Chamberlain ne bi pristal na ustanovitev ministrstva za municijo, ki se naj bi poverilo lordu Runcimanu. Zaradi teh nesoglasij v angleški vladi tudi ni pršlo do njene večje preosmove, ki eo jo vsi pričakovala
V torek sestanek
spodnje zbornice
London, 29. okt. h. V torek se bo sestala angleška spodnja zbornica. Za prvo sejo je vloženih že nad 100 interpelacij, predvsem o zunanjepolitičnih dogodkih zadnje dobe, o španskem vprašanju, o odnošajih z Italijo in vprašanju angleške državne obrambe. Kakor poročajo »Times«, bo pri tej priliki tudi razprava o delu berlinske mednarodne komisije, ki vodi razmejitev med češkoslovaško in Nemčijo, ter o vprašanju češkoslovaških beguncev.
Izgon poljskih Židov
iz Nemčije na Poljsko
Odgovor Nemčije na poljske ukrepe proti v inozemstvi*
živečim poljskim Židom
Berlin, 29. okt. V pretekli noči so nemške policijske oblasti s posebnimi vlaki in avtobusi odpremile na nemško-poljsko mejo 8.000 poljskih Židov, ki so doslej bivali na ozemlju Nemčije. V Nemčiji je še okrog 150.000 poljskih židov, ki se jih žele nemške oblasti čimprej iznebiti. Zato menijo, da predstavlja omenjenih 8.000 Židov samo prvo skupino, ki je bila izgnana. Ta dogodek je v zvezi z odredbo poljske vlade, po kateri se nobenemu poljskemu državljanu ne bo podaljšal potni list, če ne bo v njem posebna zabeležba. Kot zadnji rok za podaljšanje potnega lista je bil določen današnji dan. Kdor ne bi imel do danes zabeležbe v potnem listu in biva v inozemstvu, izgubi poljsko državljanstvo. Na ta način se je hotela Poljska rešiti svojih židovskih državljanov, ki stalno bivajo v inozemstvu in katere sedaj skoro vse evropske države vračajo nazaj na Poljsko. Zato so nemške oblasti takoj podvzele korake, da ne bi poljski židi brez državljanstva ostali r.a
nemškem ozemlju Pogajanja med nemško in poljsko vlado v tej zadevi niso uspela.
Poljski protest
Varšava, 29. okt. o. Iz službenega vira poročajo, da je poljska vlada zaradi izgona poljskih židov iz Nemčije poslala v Berlin energičen protest.
Varšava, 29. okt. h. Poljska vlada je izvršila v Berlinu energično intervencijo zaradi izgona poljskih državljanov. Kakor poročajo večerni listi, je poljsko zunanje ministrstvo dobilo z merodajne nemške strani zagotovilo, da bodo izgoni preklicani in ustavljeni. Tem večje presenečenje so izzvale vesti, da so nemške oblasti danes popoldne odredile izgon več tisoč poljskih državljanov, ki so jih kratkomalo prepeljali na poljsko mejo. Poljske oblasti jih nočejo sprejeti, nazaj v Nemčijo pa se ne smejo vrniti. Poljski poslanik v Berlinu je dobil brzojavni nalog, naj ponovno intervenira pri nemški vladi.
Ukrepi slovaške vlade
Bratislava, 29. okt. AA. CTK: Slovaška vlada je danes izdala odlok, s katerim se razpuščajo vse organizacije vojaškega značaja na Slovaškem, člani teh organizacij morajo izročiti orožje oblastem.
Bratislava, 29. oktobra AA. (ČTK). Slovaška vlada je odločila, da se mora odslej strogo spoštovati nedeljski počitek na Slovaškem. V nedeljo morajo biti zaprte vse trgovine in delavnice.
Bratislava, 29. okt. w. Slovaška vlada je sklenila, da očisti tudi bratislavsko univerzo vseh nezaželjenih elementov. Kakor poročajo večerni listi, bodo odstranjeni vsi profesorji, ki so znani kot marksisti ali pa prostozidarji. Prav tako bo zabranjen študij vsem židovskim in marksističnim študentom.
Afriška kolonialna konferenca
London, 29. okt. o. »Daily Herald« poroča iz Captovvna, da je vlada Južnoafriške unije sklenila sklicati konferenco vseh držav, ki so zainteresirane pri afriških kolonijah. Južno-afriški vojni minister Pi-row potuje sedaj po nalogu svoje vlade po Evropi ter bo po obisku v Lizboni obiskal tudi Pariz, Bruselj, Rim, London in Berlin. Njegovo potovanje je v zvezi z zahtevami Nemčije* po vrnitvi kolonij. Obenem bo prinesel v omenjene prestolnice povabilo vlade Južnoafriške unije na afriško kolonialno konferenco, ki naj bi se sestala v Captownu v prvi polovici prihodnjega leta.
PRISTOPAJTE K JČ LIGI!
Nemška pripravljenost ob sudetski krizi
Naša pota v svobodo
Kako je Avstrijo pokopaval njen parlament dr. Gregorja žerjava o zadnjih avstrijskih
Včeraj smo opisali zgodovinske dogodke pred 20 leti v Ljubljani in Zagrebu, danes pa naj sledijo odlomki iz zgodovinskega članka, ki ga je pred 10 leti v »Jutru« napisal pokojni dr. Gregor žerjav. Opisoval je zadnje etape k svobodi.
Dočim smo se vso zimo 1917/18 borili s »habsburškim žezlom« v manjški deklaraciji ter rušili notranjo fronto Avstro-ogrske in njene vojaške in prehrambene tajnosti, je bilo poletje leta 1918. v znamenju organizacije našega naroda za primer revolucije in mirovnih pogajanj. Ustanovili smo Narodni svet in Narodno veče in stopili v zveze z enakimi organizacijami Čehov in Poljakov, dobili smo slovansko trozvezo. Vzporedno s to pozitivno akcijo, ki je dosegla vrhunec 17. avgusta 1918. v Ljubljani z znano sijajno manifestacijo Cehov, Poljakov in Jugoslovenov, se je na Dunaju vodila ljuta borba proti raznim avstrijskim vladam, ki jih je slabič na tnonu, poslednji Habsburžan, postavljal, kakršna sta pač bila njegovo razpoloženje in položaj na fronti.
Meseca junija 1918. po neuspehu ofenzive na jugu je bilo na Dunaju zopet enkrat prav slabo razpoloženje. Niti v parlamentu se nemška stvar ni dala več vzdržati, kajti proti vladi viteza Seidlerja bo šli tudi Poljaki, ki so bili do takrat vladi vedno na razpolago. Seidler je sicer prijazno povabil dotlej tako prezirane Ukrajince, ki so v nečuvenl slepoti, običajni dolgoletnim sužnjem, res pritekli Avstriji na pomoč. Vendar pa to ni bilo dovolj. Ko je Seidler zahteval pooblastil za odgoditev parlamenta in proračunski provizorij, je cesar odklonil pooblastila, obenem pa odklonil tudi demisijo, ki jo je Seidler zaradi tega dal.
Nemci so zagnali zmagoslaven krik, češ, da je zmagal njihov mož, jaz pa sem isti dan napisal v »Slovenskem narodu« članek >Mrlič na državnem krmilu...«
Nam bi bilo najbolj neprijetno, če bi bil Karel pogumno razgnal avstrijski parlament. On pa si je hotel držati slovanska vratca odprta, misleč, da smo tudi mi in Cehi taki kakor Rusini. Naš načrt je bil, Avstrijo blamirati pred vsem svetom s tem, da smo njeno vlado rušili v parlamentu s slovanskimi glasovi, ko je rabila denar za nadaljevanje vojne.	_
Dne 16. julija, ko so tisoči topov grmeli severno Pariza, je Seidler v dunajskem parlamentu slovesno proglasil, da so Nemci hrbtenica Avstrije, da proti njim ni mogoče vladati.
Pred njim pa je sedela večina parlamenta, ki je bila drugega mnenja. 16. julija je Seidler proklamiral nemški kurs, 6 dni pozneje pa mu je Karel Habsburg že pisal pismo »Lieber Ritter von Seidler!«
tn ga poslal v pokoj.
Vedeli smo, kaj to pomeni. Ofenziva na zapadu je propadla. Bližala se nam je nova opasnost — federalistični kurs na Dunaju. Hvala bogu, da je ta kurs prišel tako kasno, ni bila to krivda Karla, Nemci ga niso pustili. Karel pa ni bil dovolj odlo-
čen, da njihov odpor zlomi. Sicer mislim, da smo bili že v jeseni 1917. dovolj močni, da preprečimo gnil kompromis z Avstrijo. Tudi je Nemčija za ta primer pretila z okupacijo Avstrije in v Pešti so bile še nepremagljive ovire proti trializmu. A bolje je vendarle, da je Seidler vztrajal tako dolgo, da je propadel poslednji, če tudi orjaški napor Nemcev v Franciji.
Vrhu tega je novi ministrski predsednik Hussarek celo poletje 1918. porabil za teoretska razmišljanja o narodnih državah, v katere bi se imela monarhija nekrvavo reorganizirati s tem, da se kar poslanci poedinih narodov proglase za njihova
; iiMMil
predstavništva. V tem času smo mi dovršili zgradbo Narodnega sveta in Narodnega veča. Parola »Nobenih kompromisov!« je bila tako močna, da se ji nihče ni mogel več upirati.
Prišla je kapitulacija Bolgarov. Tedaj smo prišli že tako daleč, da je bila izrečena parola, da Jugosloveni in Čehi ne morejo brez stika z inozemskimi rojaki ničesar veljavnega več ukreniti. V tem oziru je odločitev padla prej, kakor sem jaz sam pričakoval. Za debato v avstrijskem parlamentu v začetku oktobra smo bili dobro pripravljeni. Dr. Korošec si je smel privoščiti grofa Tiszo, ki je bil v Sarajevu ozmerjal jugoslovensko deputacijo, češ, da utegne avstro-ogrska monarhija morda propasti, a toliko moči, da še ima, da komendra poprej nas vse.
Z galerije sem opazoval, kako razburjeno je predsednik »češkega Svaza« naš ljubi prijatelj František Stančk pričako-
Grob se za grobom vrsti.. •
Mali ljudje imajo vendar nekaj kruha od mrtvih. Prodajalci peska, resja, mahu, pri-jotoosfni urejevalci grobov, vsi si bodo za Vse svete privoščili tople peči in tople juhe
Ljubljana. 29. oktobra »Težka je bila ločitev«... V hladni kamen je vtisnjena podoba matere. Črke pod njo so pozlačene. Jeseni škropi dež na ka-tnen in počasi briše podobo in črke. Prav tako počasi celi čas rane.
Grobar koplje vsak dan nov 'grob, škofa i vsak dan zabije jo v zemljo nov kame-
Deževje poslednjih dni ni moglo odvrniti številnih snažilcev grobov, da so svoje delo opravili do kraja. Za praznik se spodobi, da so grobovi svatovsko okrašeni. Pa ne vsi: na levi je videti grob, na katerem niti križ ni ostal pokonci. Nikogar ni, ki bi zašel v ta skrajni kot pokopališča, koder zemlja ni posvečena. Pač, Bog jo je menda blagoslovil vso.!
- Odkritja pokojnega prevarah in pasteh
val, da pride na vrsto. Rad sem ga imel ne le kot vodjo Čehov in moža. Bil nam je kakor oče. Ko je videl, kako mi zaradi minimalnih dohodkov in slabe prehrane na Dunaju gleda glad iz oči, mi je vedno prinašal kruha in masla, kadar se je vračal v začetku tedna na Dunaj. Ta dan je bil vidno razburjen, rdeč v lice, ko je stopil na govorniško tribuno s skiciranim govorom v roki. Krog poslušalcev nekaj časa ni hotel verjeti ušesom. Stanek je proglasil, da se češke legije bore v inozemstvu za isti ideal, ki je ideal vsega češkega naroda. Proglasil jih je za narodno armado in prav brez usmiljenja in najmanjšega figovega peresa povedal, kaj hočemo. Prerezal je sploh vsako pot k Avstriji.
Prvi so prišli k sapi nemški radikali, ki so začeli tuliti kakor, da jih pečejo na ražnju. Čehi pod vodstvom Soukupa so jih s silo potisnili na stran.
Mene je prav jezilo, da nam Cehi niso prej povedali, da nameravajo že ta dan storiti konec vsem nejasnostim. Govor dr. Korošca, ki je sledil Stančkovemu, je bil mnogo bolj diplomatski, četudi je bil njegov obračun za grofa Tiszo porazen. Seveda mi tedaj nismo bili še zreli, da bi bili v parlamentu proglasili, da so dobrovoljci s solunske fronte, ki so one dni že hiteli proti severu, naša vojska. Izvedeli smo, da je tudi parola za g. Staneka prišla šele zadnji hip.
Tembolj sem smatral za potrebno, da pridemo javno v dotiko z Jugoslovenskim odborom v Londonu, da se sporazumemo o skupnih korakih in da zaradi slabih informacij doma česa ne pokvarimo.
Medtem je bil cesar Karel opustil vsako nado. Brez odpora je poslušal voditelje Slovanov, ki so mu sporočili, da se ustvarjajo svobodne slovanske države. Ponudbe njegovega manifesta, ki bi morda bile pol leta prej povzročile nepregledne posledice, so šle mimo nas kakor kak članek »Neue Freie Presse«. Ubogi stari Lammasch je letal za dr. Kramafem kakor učenec. Tudi gospodarski krogi (Meinl) so hoteli »reševati«. Nazadnje so Avstrijci sami ponujali, naj Slovani kar gredo v inozemstvo, češ, morda pa oni prineso kaj pardona za Avstrijo nazaj.
In zato smo dobili Cehi in mi potne liste v švioo. Od leta 1914. v raznih zaporih, Internacijah in konfinacijah, sem se bil jeseni 1917. skrivaj naselil na Dunaju. Toda oko starega prijatelja Skubla, takratnega polioijskega šefa v Ljubljani, me je našlo tudi tam, vendar pa mi pred očmi parlamenta, v katerem je Avstrija hotela pokazati, kako pravična Je in demokratska, ni mogel do živega. Leta 1918. sem bil skrivaj na shodu v št. Janžu pri Dravogradu, 17. avgusta pa isto tako skrivaj v Ljubljani, kot aranžer slovanskega kongresa, Sedaj naenkrat pa so bili na policijski direkciji na Dunaju tako prijazni, da so nam potne liste kar sami naredili. Prošnje so spisali kar v uradu na stroj in jaz sem jo samo podpisal in ji priložil sliko.
nit spomenik ali lesen križ. Dnevi tn leta se dohitevajo, odhajajo — danes tebi, jutri meni, poje ura večnosti. V črni kamen so vklesane besede: Po trudapolnem življenju si legel k počitku... Le nekaj besed in pred seboj vidiš mladega moža, ki nemirno tava po stepah Amerike. Kaj ga je napotilo čez morje? Kako, da se ni izgubil med daljnimi naselbinami divjih plemen, temveč je našel pot nazaj, v domačo zemljo?
Kakih dvajset grobov je Izkopanih v kotu pokopališča. En sam ima črn lesen križ in n^nj so nalepljene črke in dve letnici. Nekatere črke so se že odluščile in letnici je zabrisal čas. V drugega je zataknjena kamenita ploščica z imenom dekleta, ki je šlo z dva in dvajsetimi leti v prostovoljno smrt. V kotu ob ograji stoji vrba. Mokra od dežja, z orumenelim listjem in po-vešenimi vejami.
Grobovi iz predmestja so zapuščeni. Le ta ali oni je prekopan in zasajen z nekaj bornega cvetja. En sam človek se sklanja nad grobom in udarci motike po kamenju odzvanjajo enolično v lepo popoldne. Potem prihajata dve ženski in polagata na grob šopek krizantem. Iz nujnih starikavih obrazov gleda skrb. Grobovi padlih vojakov so zasajeni s cipresami. Bojni hrup se je polegel, lz razkosanih teles pa rastejo ciprese. Koliko grobov je izkopala voj-
na! Petdeset tisoč, sto tisoč, pol milijona... a to je na Kitajskem. Mi krasimo grobove svojih dragih. O, koliko je naših grobov!
Ob vodnjaku čakajo ženske in moški z grabi jami in lopaticami. Med grobovi škripajo samokolnice. Pred pokopališčem stoje otroci iz Jarš in prodajajo rože. Pokopališče je izpremenjeno v skrbno urejen vrt in kmalu se bo po njem razlila dolga procesija. Zagorele bodo sveče. Mrtvi bodo izpregovorili — in vsakdo, ki jim bo vedel prisluhniti, bo slišal preprost, a glo-bokoumen nauk.
Skromnost, Id so Jo letos zapovedan na pokopališča v prid siromakom, Je našla svojo pravo podobo pri malih prodajalcih jesenskega resja. Kljub vsemu prigovarjanju pa je pred pokopališčem naprodaj več ko dovolj dragega cvetja v šopkih in vencih, kakor kaže spodnja slika
Pohorski korenini v spomin
Ruše. 29. oktobra
V Rušah so pokopali v petek 28. t. m. Škrbinjeka Francka, po domače Hlebičeve-ga Frančka iz znane spoštovane Hlebiče-ve družine na Glažuti ob Lobnici. Rajnki je bil najboljši oče številne družine in zelo priljubljen v vsem ruškem okolišu. Bil je poosebljena dobričina. pravi Pohorc, ki menda ni imel nobenega sovražnika, pač pa neštevilno prijateljev. Kruto je udarila smrt v to dobro, vzorno družino, ker so fkoraj vsi otroci še v šolah in je najmlajša hčerka stara jedva šest let. Franček je bil vrl naprednjak. Sokol in odbornik številnih društev in nenadomestljiv blagajnik skoraj vseh prireditev. Ko je bil se bolj trden v zdravju, ni izpustil niti ene gledališke predstave, kjer so mu vedno naprtili najnehvaležnejšo vlogo blagajnika. On in tudi pokojni nepozabni Miha Sernc sta bila pač najzvestejša administrativna delavca znane ruške gledališke družine, obenem pa iskrena gledalca, ki sta poznala pristen smeh in tudi solze ob nepozabnih prireditvah Bralnega društva še v stari dvorani pri Novaku.
Kadar smo se vračali po svetu raztreseni Rušani ob počitnicah v svoj rojstni kraj, smo jo najprej ubrali k »Svobu« obiskat našega Frančka, da pokramljamo o lepih »starih časih«. Franček je znal tako lepo, domače sukati besedo o vsem lepem, do-brem. Vsak najmanjši spor med domačini ga je bolel in ga je skušal na lep način urediti. Tista prelepa pot od Glaserjeve vile mimo viadukta in Lobnice in Švoba do Glazerja je izgubila svojega najbolj zvestega popotnika in vsak ga bo pogrešal. Pogrešali ga bodo pohorski volarji, tvorniški delavci, holcarji, kmetje, lobniški kovači in vsi, za katere je imel zmeraj prelepo domačo besedo. Z njim lega v grob kos prelepih Ruš in Smolnika, človek tistega mirnega značaja in dobrote, ki jih je dandanes že teko malo.
Franček, še tvoje ljubljeno Pohorje se je odelo v žalno obleko, ker je izgubilo svojega vernega sina. Tvoji prijatelji, ki te nismo mogli spremiti na tvoji zadnji poti, polagamo v duhu smrekovo vejico na tvoj prerani grob. V imenu teh se poslavlja od tebe tvoj Janke j ev Lojzek.
fiova ljudska šola v Retečah bo danes slovesno blagoslovljena
Čistoto in zdravo barvo Vašemu licu!
ELIDA MILA
-, ' t T / 'fL^L
Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje
£vetlic
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iz preddvorskih starožitij
Kateri Karadjordjevič je bival v Preddvoru ?
»Mea culpa!« bi se brez dvoma potrkal na prsi naš nekdanji dobri preddvorski župnik, poljanska korenina Janez Debe-ljak, prečitavši v »Jutru« pojasnilo pol-hovgrajske graščakinje ge. Ane Delago, k mojemu spominskemu spisiču o bivanju kneza Arsena Karadjordjeviča v Preddvoru. Napisal sem to ime, kakor mi ga je tedaj, pred 44 leti, povedal on. Kako je mogel zamenjati princa Božidara s princem Arsenom, pa si morem razlagati samo tako, da mu je graščak dr. Edvard Ur-bantschitsch omenil samo rodbinsko, ne pa tudi lastnega imena, pa si je župnik nato po svojem kolikortolišnjem poznavanju srbskih razmer ustvaril princa Arsena namesto princa Božidara.	_ ^^^^^^
Da pa je župnik Janez Debeljak vsaj kolikor toliko poznal tedanje in tudi prejšnje razmere v Srbiji, je umljivo, ker je še za njegovega časa, v prvih letih njegovega žu-pnikovanja v Preddvoru, živel tu v pokoju in tudi umrl nekdanji preddvorski kapelan Lovro Pintar, bivši deželni in državni poslanec, katerega je treba prištevati k naj-odločnejšim pobornikom naših narodnih pravic in najboljšim poznavalcem našega slovenskega juga. Peter Mrkonjič, naš poznejši kralj Osvoboditelj, je bil Pintarju pač dobro znan, pa je o teh stvareh gotovo tudi govoril z gospodom Janezom, ki si je ob bivanju princa Karadjordjeviča v Preddvoru moral misliti, da ta Karadjordjevič pač ne more biti princ Peter, ker bi avstrijska oblastva ne trpela njegovega bivanja na svojim ozemlju, pač pa njegov brat Arsen, ki se ni toliko »zameril« habsburškim oblastnikom. Le tako je moglo priti pri gospodu Janezu do te zamenjave, in še tem prej, ker je bila druga veja Karadjodjevičev, kateri je pripadal princ Božidar, splošno gotovo neznana.
Ker sem omenil Lovra Pintarja, naj še dodam, da svojega pokoja ni užival prav v Preddvoru, temveč onstran kokrskega mostu, ob veliki cesti, v prvem nadstropju gostilne »pri Petru«, kakor se je imenovala nekdaj in je tudi umrl tu. Pokopan je na levi strani glavnega vhoda v pred-dvorsko cerkev, nagrobni spomenik pa je na isti strani vzidan v cerkveno steno na vnanji strani.
Da je bivanje princa Karadjordjeviča v Preddvoru polhovgrajski graščakinji ge. Ani Delago kot bližni sorodn''ci Urban-tschltschevih dobro znano, nikakor ne dvomim. Upam pa. da mi gospa kot nekdanjemu znancu ne bo zamerila, če pripomnim, da se je v poročilo o njeni izjavi tudi vrinila majhna zmota, namreč ta. da ni. kakor je rečeno v poročilu, od mladih let bivala na gradiču v Preddvoru, temveč na Turnu pri svojem stricu Janku Urbančiču kot najstarejša hčerka njegovega brata Fi-delisa, po domače Posevka, čigar mlajši hčerki, njeni sestri, Josipina in Angela, sta bili moji sošolki na osnovni šoli v Preddvoru. Zakon turnskega Janka Urbančiča z vdovo (drugo soprogo) dr. Lovra Toma-na, go. Lujzo roj. Altmannovo, je bil brez ptrok, pa je bila gospodična Ana — za na?
Preddvorce »turnska Ana« — na Turnu kot domača hči in je seveda bila v najboljših stikih s svojimi preddvorskimi grajskimi sorodniki, posebno potem, ko je samca Edvarda Urbantschitscha nasledil njegov dunajski nečak s svojo družino. Kot bližna sorodnica je tako mogla bolje vedeti kakor pa vsi mi, kdo je bil oni skrivnostni gost Urbantschitschevih.
Grad Turn je še za življenja Janka Urbančiča, ki si je zadržal samo graščino in posestvo v Polhovem gradcu, prešel po nakupu v posest g. Otona Detele. Po smrti Janka Urbančiča je v Polhovem gradcu gospodarila njegova vdova ga. Lujza, sedaj pa gospodari tamkaj njegova nečakinja ga, Ana Delago.
Preddvorska graščina je že drugič menjala gospodarja in je kakor je omenjeno zdaj preurejena v zdravil:šče.
Menjala je gospodarja tudi tretja graščina v preddvorskem okolišu, Hrib. ki je prešla iz lasti nemške rodbine Gilberta Fuchsa — največji del posestva z nekdanjimi fužinami je bil v Kokri in onstran kranjske meje — v last pred kratkim umrlega Frana Dolenca.
Rodbina Urbančičev je z Janezom Urban-čičem v moškem rodu izumrla, nemška veja Urbantschitschev pa se je po prodaji pred-dvorske graščine in Strmola (prvi novi lastnik je bil zdaj že pokojni profesor dr. Ivan Jenko) umaknila spet na nemški Dunaj in nima več nikakšnih stikov s svojim izvorom. Samo grobnica in nagrobni spomeniki na preddvorskem pokopališču spominjajo nekdanjih graščakov in njihovih svojcev, toda je tudi že s teh spomenikov zbrisal čas nekdaj zlate napise, da se komaj še morejo čitati. Na Turnu pa stoji ob grajski kapelici nagrobni spomenik tamkaj počivajoče prve slovenske pesnice Jo-sipine Urbančičeve Turngrajske. v cvetu zorne mladosti umrle soproge narodnega veljaka dr. Lovra Tomana.	—r
Logarska šola v Sarajevu
Z novim letom bo odprta v Sarajevu logarska šola. Ta šola je izšla iz višje gozdarske šole, ki je bila prej nekdaj oddelek srednje tehnične šole. Ta oddelek je bil ustanovljen leta 1889. in bo tako pr hod-nje leto minilo 50 let, odkar ima Sarajevo gozdarsko učilišče. Na logarski šoli so nehali poučevati pred dvema letoma, ker je bilo preveč absolviranih kandidatov za logarske službe. Mnogi absolventi logarske šole se sploh niso mogli posvetiti poklicu. za katerega so dobili v šoli kvalifikacijo. Na šoli je dolga leta deloval kot ravnatelj znani gozdarski strokovnjak višji svetnik inž. Dragotin Veseli, ki je vzgojil več generacij dobrih logarjev, za šolo pa napisal nekaj odličnih učnih knjig, šola ima bogato zbirko učil in tudi lep muzej iz gozdarske stroke. Zanimanje za logarsko šolo je bilo vedno veliko. Vsako leto je vodstvo sprejelo po 200 do 300 prošenj za sprejem v šolo. šola bo prihodnje leto spet delovala, sprejeti pa sme najveS 40 učencev,	_ _
Gospodarstvo
Nova orientacija francoske
in angleške trgovinske politike v Vzhodni Evropi
Iz Pariza poročajo, da bo glede na teritorialne spremembe v Evropi in glede na trgovinske uspehe Nemčije v državah .Vzhodne Evrope prišlo v kratkem do nove orientacije francoske zunanje trgovine. Najnovejše izjave francoskega trgovinskega ministra Gentina se splošno tolmačijo v tem smislu, da se pripravlja revizija francoske trgovinske politike. Posebno pozornost posvečajo v trgovinskem ministrstvu pospeševanju izvoza in propagandi na inozemskih tržiščih s posebnim ozirom na Centralno in Vzhodno Evropo. Trgovinski minister je med drugim izjavil, da nima Francija, če hoče vzdržati svojo gospodarsko pozicijo v Evropi, drugega izhoda, kakor da ustvari dodatne možnosti za uvoz blaga lz Srednje in Vzhodne Evrope, in to celo tedaj, če se dajo take dodatne možnosti za uvoz ustvariti le s ponovnim izvozom dotičnega blaga. Trgovinsko ministrstvo priporoča obenem združitev industrijskih podjetij v posebnih izvoznih organizacijah, ki naj bi dobile posebne fiskalne ugodnosti. V tem smislu obstoja že uredba, ki obljublja izvoznim organizacijam davčne ugodnosti in povračilo obresti.
SliČna prizadevanja je opažati tudi v Angliji. Ta prizadevanja so prišla do izraza na nedavni konferenci britanskih trgovinskih zbornic, kjer so med drugim razpravljali o nemški trgovinski ekspan-zivnosti v Vzhodni Evropi in o njenem dominantnem položaju na teh tržiščih. Angleški gospodarstveniki se celo boje, da bo morala Anglija, če izgubi vzhodnoevropska tržišča, iskati nadomestila na tržiščih izven Evrope, zlasti pa bi bila pri-morana poglobiti trgovinske odnošaje med posameznimi deli britanskega imperija. Na konferenci zbornic je bil izvoljen poseben odbor, ki bo izdelal predlog za revizijo zunanjetrgovinsko politike Anglije, ki bo potem predložen angleški vladi.
Vprašanje ustanovitve
vzhodnoevropskega agrarnega bloka
V tej zvezi so zanimive tudi informacije, ki jih objavljajo nemški listi o pripravah za ustanovitev vzhodnoevropskega agrarnega bloka. Ze pred leti, ko je agrarna kriza v vzhodnoevropskih državah dosegla vrhunec, je bila sprožena misel, da bi se vzhodnoevropske agrarne države združile v blok z namenom, da se prepreči medsebojno konkuriranje in zbi-janje cen na svetovnem trgu. Izvozniške organizacije v Jugoslaviji, Madžarski in Rumuniji so skušale doseči v tem pogledu sporazum. Ta prizadevanja pa niso uspela deloma zaradi odpora drugih držav in deloma zaradi pomanjkanja medsebojne solidarnosti. Prišlo je le do sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko glede izvoza živine v Italijo.
Glede na spremenjene razmere v Evropi je v zadnjem času ta misel znova oživela, ker je pričakovati, da bo sedaj lažje izvedljiva. Sprememba gospodarske strukture Češkoslovaške, ki sedaj ni več v toliki meri kakor prej industrijska država, bo to prizadevanje olajšala, ker bo sedaj imiela Češkoslovaška več interesa pristopiti k takemu agrarnemu bloku. Kakor zatrjujejo, naj bi ta vzhodnoevropski agrarni blok tvorile Jugoslavija, Madžarska, Rumunija, Bolgarija in Češkoslovaška. pozneje pa naj bi se pritegnile v ta blok še Poljska, baltiške države, Grčija ln Turčija. Naloga bloka naj bi bila, preprečiti medsebojno konkurenco pri izvozu agrarnih proizvodov na svetovni trg.
Dispariteta med tečajem funta in odkupno ceno za zlato
2e prejšnji mesec smo v zvezi s postopnim popuščanjem angleškega funta opozorili, da Narodna banka s svojimi intervencijami nadalje drži v svobodnem prometu nespremenjeno relacijo dinarja nasproti funtu, in sicer na bazi 238 din za 1 funt, kar pomeni, da sledi dinar v svobodnem prometu tečajnim spremembam angleškega funta, medtem ko so oficielni tečaji deviz povezani v nespremenjeni relaciji nasproti švicarskemu franku, ki pa v zadnjem času prav tako sledi gibanju angleškega funta. Zaradi oslabitve funta se je cena zlatu v Londonu v zadnjih mesecih dvignila za več odstotkov. Ker pa je pri
Te dni izide dvojna številka
kulturne in socialne revije
MISEL IN DELO
(oktober—november 1938)
z bogato in aktualno vsebino, ki je zlasti posvečena poslednjim velikim mednarodnim dogodkom. Na to številko revije
še posebej opozarjamo ! Obenem obveščamo, da je že zbrano gradivo za
jubilejno decembrsko številko
ki bo posvečena
dvajsetletnici Jugoslavije
Ta številka bo obsegala OKOLI 300 STRANI in bodo v njej avtorji iz vseh delov Jugoslavije, sami znani javni delavci in strokovnjaki, obdelali v daljših člankih ves naš razvoj do zedinjenja in po njem. Revija bo vsebinsko razdeljena v tri dele:
1.	Iz bojev za našo samostojnost
2.	Naš razvoj v svobodi
3.	Naša pot v bodočnost. Prednaročila za to posebno številko sprejema že sedaj oprava revije v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4-L Ker bodo naročniki v prednaročilu deležni znatnega popusta, opozarjamo že sedaj na to izredno priliko vse prijatelje revije izven kroga
naših rednih naročnikov.
nas cena funtu ostala nespremenjena, bi se morala tudi v naši državi dvigniti cena zlatu.
Ze prej je obstojala ntfed tečajem funta in odkupno ceno za zlato pri Narodni banki dispariteta, ker je Narodna banka že prej določila za odkup zlata nekoliko nižjo ceno, nego bi ustrezala tečaju 238 din za funt! Po oslabitvi angleškega funta se je ta dispariteta še povečala in znaša sedaj že okrog 10%. V tej zvezi objavlja beograjsko »Narodno blagostanje« zanimiv dopis, kjer pisec ugotavlja, da plača naša Narodna banka za 1 »sovereign« (1 zlati angleški funt) le 375.80 din, medtem ko se giblje cena sovereignu v Angliji na višini 1 funt 15 šilingov, kar bi ustrezalo po tečaju 238 din za funt ceni 416.50 din. Narodna banka plača torej za angleške zlatnike za 40.70 din ali za 9.8% manj, nego bi morala plačati glede na ceno angleškega funta. Dopisnik tudi navaja, da privatniki zaradi nizke odkupne cene za zlato, ki jo nudi Narodna banka, in je že od lanskega leta nespremenjena, ne nudijo zlata na odkup Narodni banki, temveč se zlato ilegalno izvaža v inozemstvo, kjer se prodaja za funte; ti funti se nato uvozijo v našo državo in jih potem odkupi Narodna banka po 238 din. Le domači rudniki prodajajo Narodni banki doma pridobljeno zlato po odkupni ceni.
Gradnja železnice Črnomelj—Vrbovsko
Poročali smo že, da je razpisana tretja licitacija za gradnjo prvega in petega odseka železnice Črnomelj—Vrbovsko. Licitaciji bosta 12. in 14. novembra, če tudi ta tretja licitacija ne bo uspela, tedaj namerava železniška uprava po informacijah iz Beograda pričeti z gradnjo v lastni režiji. Zasebna gradbena podjetja izjavljajo namreč, da ne morejo sodelovati pri licitaciji, ker je proračun za omenjena dva odseka mnogo prenizek. Vprašanje pa je, če bo železniška uprava v lastni režiji res ceneje gradila in če se ne bo zaradi tega gradnja zavlekla. Nasproti temu pomisleku zatrjujejo na merodajnih mestih, da bo dobila dalekosežna pooblastila.
Gospodarske vesti
= Plačevanje kmečkih dolgov. Po izkazu, ki ga je Privilegirana agrarna banka izdala avgusta, so kmečki dolžniki v prvih sedmih mesecih t. 1. plačali na račun anuitete 50.4 milijona din. V teku avgusta so znašala plačila 7 milijonov, tako da je vsota narasla na 57.4 milijona din. V teku septembra pa so kmečki dolžniki plačali 12.2 milijona din, tako da so narasla celotna vplačila od začetka leta do konca septembra 69.6 milijona din. Od tega celotnega vplačila odpade na centralo v Beogradu 40.8 milijona din, na podružnico v Ljubljani 13.9 milijona din, na podružnico v Zagrebu 9.9 milijona din in na podružnico v Sarajevu 5.0 milijona din. — Do konca lanskega leta so znašala vplačila 143.5 milijona din. Če k temu prištejemo še vplačila v teku letošnjega leta, dobimo celotno vsoto 213.1 milijona din. — Denarnim zavodom, ki so izročili svoje kmečke terjatve, je Privilegirana agrarna banka doslej izplačala v gotovini kot prvo anuiteto 122.1 milijona din. Dne 31. decembra pa bo zapadla v plačilo že druga anuiteta. Ker so kmečki dolžniki do konca septembra vplačali šele 70 milijonov din, bodo morala vplačila narasti še za preko 50 milijonov za popolno kritje anuitete, ki jo je treba plačati denarnim zavodom.
— Poskušnje z avstrijskimi motornimi vlaki. Z Dunaja poročajo, da so se nedavno vršili v Jugoslaviji poizkusi z motornimi vlaki dunajske tvornice za stroje in vagone v Semmeringu. To podjetje, ki je sedaj lasst družbe Reichsvverke Hermann Goring, je poseben motorni vlak poslalo najprej v Bolgarijo, kjer so se vršile poskusne vožnje med 22. sept. in 8. oktobrom, nato pa jebilo prirejenih nekaj poskusnih voženj tudi v Jugoslaviji.
= Jugoslovenski cement za vzhodn0 PruSijo. iz Konigsberga poročajo, da je prišlo imed Nemčijo in Jugoslavijo do sporazuma glede dobave cementa za Vzhodno Prutsijo. Prva ladja s tovorom jugoslovenskega cementa je te dni prispela v Konžgsberg. Pot od Splita do Konigsberga znaša nič manj nego 3600 morskih milj in traja prevoz 16 dni.
«= Prepoved prodaje hmelja v nemškem delu žateškega okoliša. Poročali smo že, da je po začasni razmejitvi med Nemčijo in Češkoslovaško pripadlo Nemčiji okrog
60 odstotkov žateškega hmeljskega okoliša, ostali del okoliša pa ostane Češkoslovaški. Iz Zatca, ki je v zasedenem su-detsko-nemškem ozemlju, poročajo, da je znašal letos pridelek hmelja na področju, ki je pripadlo Nemčiji, preko 130.000 starih stotov. Letina je po večini še v rokah producentov, ker je Nemčija zaenkrat izdala prepoved nakupa in prodaje hmelja, dokler ne bodo izdani predpisi glede vključitve žateškega okoliša v nemški sistem dirigirane prodaje in kontrole cen. Prepoved prodaje in nakupa je bila baje potrebna, ker so sedanje cene v žate-škem okolišu precej nižje v primeri s cenami hmelja za notranji trg v Nemčiji in je obstojala nevarnost, da bi nemške pivovarne žateški hmelj naglo pokupile po nizkih cenah, medtem pa bi ostal hmelj v nemških pridelovalnih okoliših neprodan. — Iz Lounya, kjer je sedaj sedež hmelj ske trgovine za češki del žateškega okoliša poročajo, da je tendenca na trgu nadalje čvrsta in se cene gibljejo med 800 do 1050 Kč za 50 kg. V pričakovanju višjih cen so hmeljarji pri prodaji rezervirani.
= Preseljevanje industrij v Češkoslovaški. Razmejitev med Nemčijo in češkoslovaško je izzvala marsikatere težkoče zaradi ozke povezanosti sudetsko-nemškega gospodarstva z gospodarstvom okrnjene češkoslovaške. Izkazala se je potreba, da se industrijska podjetja, ki Nemčiji niso potrebna, pač pa češkoslovaški, preselijo v češkoslovaško in obratno. Take preselitve se bodo izvršile sporazumno. Tako poročajo, da se bo tvornica za kable in elektrotehnične izdelke Križih v Podmok-lem preselila v Prago, kovinsko podjetje Stabenovo v Pragi pa se bo preselilo v su-detsko ozemlje.
= Zanimive valutne razmere v Abe®i-niji. Ko je Italija zasedla Abesinijo, je odredila uvedbo italijanske valute in zamenjavo abesinskih srebrnikov (tolarjev). Prebivalstvo Abesinije pa je v pogledu valute skrajno konservativno in 6e še danes poslužuje v prometu predvsem tolarjev Marije Terezije. Uvedba italijanske valute je v Abesiniji le deloma uspela. Prebrvalattvo se v medsebojnem trgovinskem prometu še vedno poslužuje le tolarjev. Italijanska oblastva so spoznala, da se tu s prisilnimi ukrepi ne da nič doseči. Zato so pred meseci ukinila prisilni tečaj za tolarje in dopustila, da se tečaj srebrnih tolarjev svobodno razvije, v pričakovanju, da se bo tečaj ustalil na višini, ki ustreza kovinski vrednosti srebrnega tolarja, to je 6-60 lire za 1 tolar. Toda tudi ta pričakovanja se zaenkrat še niso uresničila. Prebivalstvo Abesinije je vtem pogledu tako konservativno, da se ne more priučiti na papirnati denar in plajčujejo sedaj Abesinci srebrne tolarje po 12.50 lire, to je skoro še enkrat toliko, kolikor znaša dejanska kovinska vrednost tolarja.
= licitacije, štab vodiltelja del v Ljubljani razpisuje za 31. t. m. licitacijo za dobavo gredic in desk. Pri štabu komande vojašnice Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljubljani (artilerijska vojašnica) bo 4. novembra licitacija za oddajo popravila strehe na objektu V. te vojašnice.
Pri direkciji pomorskega promefta v Splitu bo 18. novembra ofertna licitacija za dobavo motornih čolnov. Pri štabu letalstva vojske, materialni oddelek, v Zemunu bo 22. novembra licitacija za nabavo motornih voziL V upravi vojno-teh-ničnega zavoda v Kragujevcu bodo naslednje licitacije: 8. novembra za dobavo cina, peltioleja in špirita, 9. novembra za dobavo ščetk, metel, svinjske dlake itd., 10. novembra za dobavo natrijevega mila, 11. novembra za dobavo malckaliber-skih cevi, 12. novembra za dobavo anti-
mcma, 15. novembra se vi« aa dotoavo karbona v rolah. Pri upravi policije v Zagrebu bo 5. in 6. decembra licitacija za nabavo svečanih bluz.
= Dobave; Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 2. novembra ponudbe za dobavo tečajev za okna, ščetk iz medene žice, kremena za jamske svetilke in raznega drugega materiala za jamske svetilke (bencinske), konoplje, cilinder-skega olja. jermen in hrastovih pragov, do 9. novembra ponudbe za dobavo bakrene vrvi, elektrod, marmornatih plošč, do 16. novembra pa ponudbe za dobavo jamskih induktorskih telefonskih aparatov. Direkcija drž. železnic (obči odsek) v Ljubljani sprejema do 3. novembra ponudbe za dobavo razne žice. Prometno-komercialni oddelek te direkcije sprejema do 7. novembra ponudbe za dobavo 800 svečnih žarnih mrežic za Olso-svetilke, gradbeni oddelek pa do 8. novembra ponudbe za dobavo gradbenega materiala, rijakov in kretniškega materiala. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 9. novembra ponudbe za dobavo giaziranih ploščic za oblaganje zidu. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 9. novembra ponudbe za dobavo naočnikov in stekla za varilce ter vodovodnega materiala. Strojna šola mornarice kr. Jugoslavije, Kumbor sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo salmiaka, solne kisline, denaturiranega špirita, pil za železo, jeklene vrvi, bakrene pločevine, bakra, srmirlca v prahu in raznega drugega maiinskega in električnega materiala.
ŠPORTNIKI
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 5.58 milijona din nasproti 18.3, 7.20, 5.02 in 7.93 milijona din v prejšnjih štirih tednih. V preteklem tednu so se nemški klirinški čeki precej okrepili, in sicer v zvezi s sklepom nem-ško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, po katerem bo Narodna banka odslej vzdrževala tečaj klirinške marke na naših borzah v mejah od 14.30 do 14.70.
Medtem ko je v prejšnjem tednu klirinška marka notirala še okrog 13.90, se je v ponedeljek naglo dvignila in stane sedaj 14.20 do 14.30. Poročali smo že, da bo Narodna banka pričela v smislu omenjenega sporazuma intervenirati na naših borzah dne 7. novembra
BOMBA2
Čarih. Beograd 10, Pariz 11.74, London 20.99, New York 440.50, Bruselj 74.4750, Milan 23.15, Amsterdam 239.60, Berlin 176.3750, Stockholm 108.15, Oslo 105.4750, Kobenhavn 93.70, Praga 15.15. Varšava 82.87, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Državni jahaški turnir
Beograd, 29. okt. p. V konjeniški šoli v Zemunu se je pričel danes državni jahaški turnir. Pred dvema dnevoma je bila velika vojaška konjeniška tekma, ki je pokazala odlične rezultate, danes otvorjeni državni jahaški turnir pa je v toliko zanimiv, ker sodelujejo tudi civilni jezdeci.
„ Napredovanje
Beograd, 29. okt. p. Napredovali so v 4/1 profesorji učiteljišča Maks Robič in Ivan Kolar v Ljubljani ter Tomaž Cajnkar v Mariboru; v 5. pol. skupino banovinski šolski nadzornik Mirko Jeglič, strokovni učitelj Josip Šlibar na II. realni gimnaziji v Ljubljani ter strokovni učitelj Otokar Žagar na reilni gimnaziji v Kranju; v 6. pol. skupino str. učitelj Slavko Tavželj na real. gimn. V Celju, v 7. poL skupino pa str. učitelj Josip Ostrovski na real. gimn. v Mariboru ter učitelj Milan Sadar na Viču. — V prometni službi so napredovali v 8. pol. skupino prometna uradnika Drago-mir Jordan in Josip Paternost, bficiala Pavla Černa in Janez Kobilica, blagajničarka Ana Stravs in vlakovodja Rudolf Bedenk.
POPOLNA ODPRODAJA
angleških, čeških, domačih: štofov kamgarna, volnenega blaga za plašče in obleke
se z 2 novembrom prične pri tvrdki
LENASI & GERKMAN
POSLUŽITE SE UGODNOSTI IN PREPRIČAJTE SE 1
Nelojalna konkurenca ali nečedna tekma
v*
Očrnjevanje v konkurenci Medved je bil trgovski zastopnik veletrgovine z moko. Hodil je od kraja v kraj ter ponujal in prodajal moko v večjih količinah. Na Cikavi, prijaznem trgu pod zelenimi Gorjanci, je imel Volk trgovino z deželnimi pridelki in moko precej na veliko. Njegovi odjemalci so bili manjši trgovci in peki v bližnji in daljni okolici med njimi tudi pekovski mojster Lisjak,
Nekega dne je trgovec oferiral peku 1 vagon ali 120 vreč moke znamke »Marija zvezda« iz Banja Luke; pek je odvrnil, da bo tako moko vzel, ker jo bo rabil, trgovec naj se v enem tednu oglasi, da bosta napravila sklep in tudi ceno določila.
da bi sklenil definitivno pogodbo, pek pa je povedal, kaj je govoril Medved in zatrjeval, da bi bil prav gotovo moko kupil od Volka, če ga ne bi bil Medved premotil, žal mu je bilo tem bolj, ker bi mu bil Volk prodal moko po 340 din za 100 kg, torej za 17 din pri 100 kg ceneje.
S tem Medvedovim početjem pa seveda Volk ni bil zadovoljen in je tožil Medveda zaradi nelojalne konkurence. Tako dejanje je smatrati kot očrnjevanje po § 10. ali kot nelojalno reklamo po § 2. ali vsaj proti dobrim običajem po § 1. zak. o pobijanju nelojalne konkurence. Volk je zahteval s tožbo, da mora Medved svoje neresnične navedbe preklicati in pa tudi plačati 3626 din odškodnine. Vagon moke znam-
Dva dni na to je prišel na Oikavo Med- i ke »Marija zvezda« je imel Volk kupljeno
ved ter se oglasil pri peku, kateremu je že včasih poprej tudi moko prodal. Ker peka ni dobil doma, jo je zavil v gostilno »pri veseli Dolenjki«, kjer ga je gostil-ničarka postregla z dobrim cvičkom in še z boljšo kranjsko klobaso. Kmalu nato je prišel v gostilno tudi pek in Medved mu je takoj začel ponujati moko znamke »čurug«. Pek je odvrnil, da je znamka sicer dobra, da pa je znamka »Marija zvezda« vsaj iste kvalitete, da pa bo en vagon te moke naročil pri Volku, s katerim je glede dobave že itak v razgovoru.
Nato pa je začel Medved praviti, da Volka sploh nima nikake moke, sam je Mea veda prosil, da naj mu odstopi 3—4 vagone moke, češ da svojim odjemalcem nima ničesar dati. Medved je še dodal, da moke že povsod manjka, da je sploh ni več dobiti, da številni mlini že stoje in da ima on samo še ta vagon moke, ki ga peku oferira. Pek je temu pripovedovanju verjel in sklenil z Medvedom pogodbo za dobavo 1 vagon^ moke znamke Curug za ceno 357 din za 100 kg.
Nekaj dni nato je prišel Volk k peku,
* Glej in 13, X,
»Jutro« od 11. in 18. IX. ter 2.
po 275 din franko Banja Luka, dovoz sta-; ne 29.45 din, torej stane 100 kg moke po-• stavljene na Cikavo 304.45 din. Ker bi jo ; bil preku prodal po 340 din, bi bil imel pri i 100 kg dobička 35.55 din, pri vagonu, ki | tehta 10200 kg. pa 3626 din.
V pivi inštanci je Volk tožbo zgubil, i V Medvedovih besedah ni mogoče najti j očrajevanja v smislu § 10. z. o n. k., ker i je priča Lisjak potrdil, da je vzel te besede samo za šalo in ker je vedel, da se je | cena moke takrat dvigala, je kupil moko ! od Medveda zato, ker sta mu ta in še ne-i ki drug potnik zatrjevala, da se bo cena moki dvignila, da moke v obče primanjkuje. Lisjak je kupil moko šele po dveur-nem pogajanju, v teku katerega Medved ničesar več na govoril o Volku.
Očrnjevalec v smislu § 10. z. o n. k. je pa le oni, ki iznese ali raznese ©'podjetnikovi osebi zaradi konkurence vesti, ki utegnejo škodovati podjetniku. Medved in Lisjak sta bila sama in Lisjak je smatral celo zadevo le za šalo. Tudi v objektivnem oziru je smatrati te besede kot brezpo-i membno fazo, kakor jih pogajajoči se tr-' govci pogostoma rabijo in katere nosijo I že same znak neresnosti in humorja. So-
pijejo ROGAŠKO MINERALNO VODO, ki jim ohrani telo sveže in gibčnol
Po cerkniškem zločinu
Cerknica, 29. oktobra
Danes popoldne so pokopali nesrečnega sodnega oficiaLa Antona Rožanca, ki je z brezumnim dejanjem nevarno ranil svojega predstojnika — kakor poročajo iz Ljubljane, je stanje sodnega starešine g. Franceta Slabeta še vedno zelo resno — nato pa še sebi pognal kroglo v srce. Kot žrtvi samomora mu je cerkev odtegnila poslednji blagoslov, a za krsto je vendar stopala vrsta pogrebe ev in vso pot glasno moliLa za pokojnikovo dušo, prav tako pa je tudi na pokopališču velika množica občinstva čakala na pokop. Sredi jesenskega popoldneva so Antona Rožanca zagrebli v zemljo. Bog mu bodi milosten sodnik!
Vsa Notranjska je še zmerom pod vtisom strahotnega dogodka. V Sloveniji najbrž še ni bilo sličnega zločina na sodišču, a tudi v vsej državi kronika ne pomni iz-lepa enakega ali podobnega primera. Cer-kničani so ta žalostni dogodek doživeli kot največjo sramoto, ki bi bila lahko kdaj doletela njihov kraj. Zdaj se naj Cerknica le kar pogrezne v zemljo, pravijo, ko raz-motri vaj o vso reč po cestah, krčmah in domovih, zdaj kar lahko čeznjo napravimo križ. Žalost, ki je zajela vso dolino, je najzgovornejši dokaz, kako živ je čut pravičnosti in poštenja v našem ljudstvu.
Koroški drobiž
Z deli za novo elektrarno v Apačah so že pričeli Potoku Borovnici pripravljajo novo strugo, za katero bo potreben celo daljši predor. Za zemljo, kjer bo tekla nova struga, bodo baje plačali 10 pfemigov za kv. meter.
Iz Monakovega bodo gradili na Koroško novo državno avtomobilsko cesto, Id bo vodila preko Alp. Predvidena sta tudi dva daljša predora, dolga 7 do 8 km. Po novi cesti bo trajala avtomobilska vožnja iz Celovca v Monakovo samo pičle štiri ure.
S 15. oktobrom so bile celovški mestni občini priključene obrobne občine St. Peter, št. Rupert, Šmartno in znatni deli ostalih okoliških občin. Celovška mestna občina sega sedaj prav do Vrbskega Jezera, na juigu obsega vso ravnino do Zadnjice, na severu pa Križno goro. mestno pokopališče in polje z mestnim letališčem. Povečani Celovec šteje okroglo 56-000 prebivalcev.
NaKožentavri sta dvema posestnikoma pogoreli gospodarski poslopji z vsemi pridelki, enemu pa tudi stanovanjska hiša. Ogenj so baje zanetili otroci.
Notranje ministrstvo na Dunaju je odredilo, da se z ozirom na potrebe enotne narodno-soaialiSt3.čne vzgoje imladine zaprejo brez odloga vse zasebne šole.
Karambol na Zaloški cesti
Ljubljana, 29. oktobra.
Nocoj ob 18.30 je trčil na Zaloški cesti pred Leoniščem tramvaj v navadni voz za prevažanje peska, ki je vozil pred njim v isti smeri. Voznik je imel stare konje in se tramvaju ni mogel pravočasno umakniti. Pri trčenju so bili poškodovani konji, pa tudi voznik Jože Vrečar, posestnikov sin iz Sela št 12 je bil ranjen na obrazu. Iskati je moral pomoči v bolnišnici, kjer so ga kmalu odpustili v domačo nego.	_
Imenovanja v diplomatski službi
Beograd, 29. okt. AA. Imenovani so: za generalnega konzula v Carigradu Ra-dovan šumenkovič, svetnik v ministrstvu za zunanje zadeve, za generalnega konzula v Milanu Milan Stankovič, svetnik v zunanjem ministrstvu, za svetnika jugoslovenskega poslaništva v Tirani pa Rado-mir Marinkovič, tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve.
d išče je smatralo tedaj, da so bile Medvedove absolutno nesposobne, da bi utegnile povzročiti Volku kakšno škodo.
Namen zakonodavca na bil, da bi podredil sankciji zakona o n. k. vse mogoče neresne opazke, ampak samo zavestna nečedna konkurenčna dejanja izvršena v namenu, da prikrajšajo konkurenta.
Mogle bi pa navedene besede vsebovati svojstvo nelojalne reklame, če bi bile iz-nešene javno. Dokazano je namreč, da sta bila Medved in Lisjak sama. Volk pa niti ne zatrjuje, da se je gilasno govorilo inda bi bili še drugi ljudje v gostilni navzoči. V posledici tega je smatrati, da Medved ni javno iznesel vest o Volkovi zalogi moke. Pa tudi dejanski stan § 1. z. o n. k. ni podan, ker izjava že iz gori navedenih razlogov ni nasprotovala dobrim običajem ter je bila nesposobna, da bi bila mogla škodovati Volku.
Prizivno sodišče je prvo sodbo spremenilo in izreklo, da je Medved z navedenimi besedami zagrešil nelojalno reklamo, ker je Medved namišljene trditve o Volkovi zalogi iznesel javno ali jih ra znašal. Pojem javnosti ali raznašanja v zakonu sa-
mem ni opredeljen in ima sodišče tedaj po prostem preudarku glede na okolnosti posameznega primera odločiti, ali so pogoji za tako kvalificirano ravnanje podani. .Javno so reklamne trditve tedaj iznešene
*ali raznešene, če je možnost podana, da večji krog občinstva polagoma izve za nelojalne trditve.
Pogajanja med Medvedom ln Lisjakom so se vršila v gostilni, kjer je bilo več ljudi, ter so trajala skozi dve uri, torej ne samo na kraju, ki je po splošnih pojmih javen, ampak tudi na način, da je Medved z navedbo o stanju Volkove zaloge izgubil oblast nad svojimi besedami in njih učinkom, ker je zaradi navzočnosti več gostov moral spoznati, da bo kdo te trditve slišal in jih dalje raznašal. Na podlagi tega je bil Medved obsojen v povračilo škode Volku v znesku 3636 din, ker je izvedenec potrdil, da je bila konstelacija na trgu takrat taka, da bi bil Volk zaslužil gori navedeno vsoto, če bi bil prodal Lisjaku en vagon moke znamke »Marija Zvezda«. Ker pa je Lisjak kupil moko od Medveda, je seveda ni mogel kupiti od Volka. Pri tej sodbi je ostalo, ker se Medved ni pritožil na Stol sedmorice.
Globoko užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, očka, stari očka, brat, tast in stric, gospod
Matevž Zupančič
ŽELEZNIČAR V POK. EN HIŠNI POSESTNIK
danes 29. t. m. po dolgi in mučni bolezni mirno in Bogu vdano umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek ob pol 3. pop. iz hiše žalosti, Ribniška ul. 10, na pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 29. oktobra 1938.
Žalujoči: HELENA, soproga; JOŽE, sin; MARA, hči; LOJZKA, snaha; METKA, ŠPELCA in OLI, vnučki; ter ostalo sorodstvo.
20 LET SVOBODE NA MORJU
Spomini na 31. oktober I9I8, ko smo prevzeli vojno mornarico
Celotna slovanska posadka je stala na krovu.
Na dreadnought so se podali Člani Narodnega Viječa iz Zagreba in Pule ter poveljnik mornarice Metod Koch. Oglasilo se je povelje h pozdravu. Nad luko je zahajalo soince. Na znamenje kapetana Janka Vukoviča-Podkapel-skega so pričeli z glavnega jambora »Viribusa Unitisa« in istočasno z vseh ostalih bojnih edinic v luki spuščati rdeče-belo-rdeče avstro-ogrske vojne zastave. Takoj nato so v večernem ve-trcu zaplapolale naše narodne zastave. Ponosno so vihrale, najavljajoč novo dobo na našem morju. Veliki oblaki belega in črnega dima so ovili topovske stolpiče. Grmenje 21 topovskih strelov je pozdravilo ta veliki dogo* dek, plapolanje naših zastav. Srca so utripala močneje, oči so se zasolzile. Vzdihi so se dvigali v nebo v zahvalo, da smo vendar dočakali veliki dan, ko smo po porazu na Gvozdu zopet svoji na svojem. Glasba je v svečani tišini zaigrala »Lepo našo domovino« ... Z vseh ladij so grmeli vzkliki naših navdušenih mornarjev.
Ko je vzklikanje pojenjalo, je izpre-govoril dr. Tresič-Pavičič patriotske besede, v katerih je lepo poudaril pomen tega zgodovinskega dne in trenutka, ko je večno padla v grob tuja zastava na našem morju. Pred odposlanci Narodnega Viječa so vsi oficirji, podoficirji in mornarji naše narodnosti položili prisego zvestobe domovini. Nepopisno navdušenje se je nadaljevalo.
Ta veličastni dogodek torej proslavlja Jadranska straža pod imenom »jadranski dan«. Nihče ne more utajiti, da zasluži spomin na ta odločilni dogodek pozornost vsega našega naroda. Celi rodovi so čakali nanj, a na« še pokolenje je bilo tako srečno, da ga je tudi dočakalo. Vsi ogranki Jadranske straže prirejajo letos predavanja z naslovom »Zgodovinski pogled na 31. oktober 1918.« Spominjajo se zgodovinskega dne tudi vse sekcije podmladka po šolah. Jadranska straža poziva ves narod, naj ob 20-let-nici pretehta pomen tega dogodka in pregleda tudi račun našega dela za dragoceno morje. Javnost bo brž uvidela Ja je nase dosedanje delo bilo
Jutri — 31 .oktobra — bo poteklo 20 let od onega dne, ko so na naših ladjah na Jadranu svečano zaplapolale naše narodne zastave ob burnem vzkli-kanju prebivalstva, ki se je zavedalo, da je tako dosežena oblast našega naroda nad našim morjem. Res je, do tega velikega dne so naše zastave že plapolale na naši zemlji. Toda predstavnica našega naroda kakor ostalih, ki so bili v sklopu stare monarhije, je bila na morju vedno le tuja zastava. Naši pomorščaki so pod tujim imenom branili svojo obalo. Le tu in tam je prišlo na površje tudi naše ime m s njim pravo stanje stvari.
Velika doba našega naroda na mor* Ju za časa hrvatskih kraljev iz narodne dinastije, zlasti za vladanja kralja Tomislava in Petra Krešimira IV., je prenehala s prihodom tujih dinastij, ki večji del niso pojmovale važnosti morja. Naša neminovna težnja, da na morju s celotnim našim zaledjem postanemo samosvoji, je dolgo ostala neustvar-jena, čeprav se je javljala v raznih oblikah in na raznih straneh našega narodnega območja. Ta težnja je dobila poseben zamah s propastjo beneške republike, ko se je približalo zedi-njenje Dalmacije s Hrvatsko, pozneje pa, ko so se začele združevati ostale dežele, v katerih prebiva jugoslovanski narod. Tik pred svetovno vojno m v vojnih letih je ta težnja prešla v revolucionaren pokret, ki je stremel za Odcepitvijo od stare monarhije m po Združitvi s Srbijo in Črno goro v skupno državo Slovencev, Hrvatov m Srbov. Jugoslovanski odbor je kot predstavnik "Slovencev, Hrvatov in Srbov pod staro monarhijo sklenil s srbsko vlado na Krfu pogodbo za ustvaritev skupne države. To se je zgodilo z zma* go zavezniške in srbske vojske m jugoslovanske dobrovoljske divizije, z zmago nad osrednjimi silami, pa tudi g rušenjem znotraj stare monarhije.
Šibko gospodarsko stanje v stari monarhiji in moč zaveznikov — to dvoje je povzročilo, da se je v sami monarhiji razmahnil revolucionarni pokret, ki je rušil temelje trhle monarhije. Najnevarnejši so bili pojavi v vojski in mornarici; zlasti v slednji. Beg tor-pedovke št 11 iz šibeniške luke v Italijo dne 4. oktobra 1917 je bil prvi znak splošnega slovanskega upora v avstrijski mornarici. Sledila je stavka delavcev v arzenalu v Pulju konec januarja 1918. Dne 2. februarja 1918 so se uprli slovanski mornarji v Kotoru z namenom, da bi dalmatinske luke odprli zavezniški mornarici in tako zadali poslednji udarec stari monarhiji ter tako omogočili osvoboditev svojih Krd. jcv.
Neuspeh kotorskega upora ni stri slovanskega osvobodilnega pokreta v AO-mornarici. Stanje v državi in na bojiščih je najavljalo skorajšnji konec vojne. Sporočilo predsednika USA Woodrova Wilsona dne 8. januarja 1918 kongresu v Washingtonu, ki je bilo formulirano v slovečih 14 točkah, je bilo nov glasnik, da se bodo pravične zahteve Slovanov v stan monarhiji, še posebno pa težnje Srbov, Hrvatov in Slovencev ugodno rešile na osnovi načela narodne samoodločbe. Ke* solucija srbskih, hrvatskih m slovenskih politikov na sestanku dne 3. marca 1918 v Zagrebu in razne druge resolucije iz raznih naših krajev so odločno zahtevale narodno somoodlocbo. O tem nam pričuje od prej ze majska deklaracija Cehov in Jugoslovanov v dunajskem parlamentu. Ustanovitev narodnih svetov po posameznih naših pokrajinah je še močneje strnila narodne vrste. Poskus monarhije, da bi se rešila, je ostal brezuspešen. In tako je naposled prišel veliki dan nase nove zgodovine, 29. oktober 1918, ko je bila proglašena samostojna država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Najsveca-
neje je bila svoboda razglašena v Zagrebu in nova država je za večne čase prekinila vse zveze s habsburško monarhijo.
Ko je vojno ministrstvo na Dunaju uvidelo zlom habsburškega cesarstva, je oddelek za vojno mornarico izročil dne 31. oktobra vse vojne ladje Narodnemu viječu v Zagrebu. Na ta zgodovinski dan je Narodno Viječe SHS z ostalimi Slovani propadle monarhije prevzelo vojno mornarico od admirala Horthyja, današnjega regenta Madžarske. To se je zgodilo takole:
Dne 31. oktobra 1918 ob 7. zjutraj so krenili z motorko na dreadnought »Viribus Unitis« predstavniki Narod* nega sveta iz Pule: dr. Škaljer, dr. Vra-tovič, dr. Krmpotič, Lacko Križ in fre-gatni kapetan Metod Koch. Na ladji so našli odposlance Narodnega Viječa iz Zagreba dr. Antona Tresiča-Paviči-ča, Viljema Bukšega in dr. Ivana Marijo Čoka. Vse delegate je-v velikem salonu sprejel admiral Horthy z nekaterimi višjimi nemškimi oficirji, ki so bili v paradnih uniformah z vsemi odlikovanji. Ko so delegati stopili v salon, je nastala v trenutku grobna tišina. Nato je admiral Horthv precej razburjen povabil odposlance, naj sedejo. Nato se je pričelo podpisovanje protokola o izročitvi brodovja. V zapisnik je bilo stavljeno po izrecni želji admirala Horthyja: »...da po naredbi svojega cesarja in kralja izroča morna-
Zopet slučaj, paradentozff^
Jn kaj jo je povzročilo? Zelo pogosto zobni kameni Njene posledice? Omajani zobje! Zato se pravočasno borimo zoper zobni kamen — $ Sargovim Kalodontom, edino zobno pasto <r Jugoslaviji, katera vsebuje učinkoviti sulforidn-oleat. Sargov Kalodont odstrani polagoma zobni kamen in pre* preči njegovo ponovno tvorbo.
SARGOV
KALODONT
Proti zobnemu kamna
daleko preskromno in da je račun — j mirno in odkrito lahko rečemo — porazen, zlasti če ga primerjamo z delovanjem za pomorstvo v drugih državah. Vedeti je treba: četudi ne moremo stopati vštric z bogatejšimi državami, si moramo vendar vzeti za zgled one, ki so nam enaki ali celo šibkejši od nas. Potem nam bo brž jasno, kako je treba delati za naš sinji Jadran in kaj naše morje pričakuje od svoje države. Eno je in ostane: Jugoslavija ne bo brez morja, saj že zanemarjeno morje pomeni šibko Jugoslavijo!.

SPECUAttTET
rico Jugoslovanom ...« Ko so vsi prisotni podpisali zapisnik, ga je podpi* sal tudi admiral Horthy, ki je le težko premagoval razburjenje pri tako velikem dejanju, s katerim je izročil ladje onim, katerih ni maral.
Ob slovesu pa je admiral Horthy s svojimi častniki vendarle segel v roko našim predstavnikom, nakar je oficirska družba zapustila ladjo. Bilo je dogovorjeno, da bo svečana izročitev brodovja ob 17. uri.
Ko se je na »Viribusu Unitisu« odigralo to veliko dejanje, je jugoslovansko prebivalstvo Pule z mornarji, vojaštvom in delavstvom priredilo burne manifestacije za svobodo. Na čelu velikega sprevoda, v katerem je bilo kakih 10.000 ljudi, so nesli dve veliki hrvatski trobojnici. Enako je bilo v vseh naših primorskih mestih, kjer so bili sprevodi tako veliki, da lahko mirno rečemo: vse prebivalstvo (razen bolnikov) je manifestiralo za davno zaželeno svobodo in za našo novo državo. Preden je prevzelo mornarico, je Narodno Viječe izbralo oficirje naše na* rodnosti. Za poveljnika celotne mornarice je bil že prej imenovan nas ožji rojak fregatni kapetan Metod Koch. Za poveljnika mornarice v Pulju je bil imenovan Hrvat, kapetan bojnega bro-da Janko Vukovič-Podkapelski.
Ob 16. uri je admiral Horthy zapustil »Viribus Unitis«. Ob 17. uri je trobentač s palube »Viribusa Unitisa« zatrobil:
Mirno!
ed našimi mornarji
Ob dvajsetletnici svobodnega morja se naše misli še posebno pomude med ljudmi, ki so mu posvetili svoja življenja, med našimi mornarji.
Tudi v časih suženjstva so bile tri četrtine vsega mornariškega moštva slovanske krvi. Doživljali so na jadranskih valovih in ob njegovih bregovih dobro in slabo, veselo in žalostno. Naj sledi nekaj takih spominov.
Muezin na dimniku
S pariško deklaracijo iz leta 1856. je bil prepovedan prehod in piistop vojnim ladjam vseh narodnosti skozi Dardanele in Bospor. Le turške ladje so bile seveda izvzete. Zaradi tega je vsaka velesila držala v Carigradu le eno ladjo-jahto za repre-zentacijo, ki se je zvala »Štacioner«. Tako je bila zastopna tudi tedanja avstro-ogr-ska mornarica z jahto »Taurus«. Znaten del njene posadke so bili naši Dalmatinci.
Ni stvari, iz katere naš mornar ne bi napravil sate. Tako je bil nekega dne odrejen neki kurjač, da očisti ladjin dimnik.
Ko se je znašel visoko na sajastem dimniku sredi čarobnega Bospora, ki ga je krasilo nebroj vitkih carigrajskih minaretov, se je dalmatinskemu šaljivcu zazdelo, da je tudi on postal muezin: dvignil je roki, pričel se je klanjati ter na ves glas klicati: »Aliah il Allah!«
Na ladji splošno zaprepaščenje. Kurjač je naslednjo sekundo že romal z dimnika v zapor, ladijski poveljnik pa se je preko poslaništva hitel uradno oproščat pri turških oblasteh.
Kdor zna, pa zna . • •
Bilo je to v času, ko so naši mornarji Se pod tujo zastavo plovili po Jadranu in po drugih morjih. Tedanja križarka »Cesarica Elizabeta« je iz naših voda odpiula na Daljni vzhod. Pri obleganju mesta Tsing-taua so se naši dečki tedaj zelo odrezali. Dolga je bila pot v one kraje in zamudna in tudi težavna. Pa naš mornar je sel z nasmehom preko vseh ovir*	... _____
Med potjo je tank za pitno vodo na krl-žarki dobil luknjo. Zamašili so jo, tank pa so dopolnili s svežo vodo. Bilo je to v Singapuru. Voda ni bila zastonj, kakor nobena stvar na svetu, za tedanjo avstrijsko valuto je bila celo prav draga. Račun je romal na mornariško poveljstvo v Pulj, križarka pa dalje proti Kitajski. Ko so ležali vsidrani pred Šanghajem, je dobil odgovorni častnik iz Pulja dopis, da je »Cesarica Elizabeta« porabila 140 ton pitne vode preveč in da bo moral stroške zanjo po paragrafu tem in tem povrniti on, ako porabe dovolj ne utemelji.
Poročnik bojnega broda. mož naše krvi, pa zaradi svojih odličnih sposobnosti in svoje uporabnosti ni bil zaman spoštovan v vsej mornarici. Ni se ustrašil. Sedel je lepo za pisalno mizo in napisal je obširen odgovor na računski oddelek mornariškega poveljstva v Pulju. Pojasnil je vzrok izgube vode, nato pa je zaključil:
»Svojo krivdo v smislu dopisa priznam. Proti obtožbi pa se sklicujem na § 137 b odstavek 111. istega predpisa, ki praiv, da je odgovornemu častniku dovoljeno, da izgubljeni predmet iz lastnih sredstev nadoknadi. Zaradi tega stavljam računskemu oddelku na razpolago, da vzame 140 ton pitne vode iz vodovoda v mojem stanovanju v Pulju, s čimer bi bila izguba iz lastnih sredstev dovolj poravnana. Ključ od mojega stanovanja je temu dopisu priložen (prosim potrkati, da se moja žena ne prestraši!). Prosim, daw se pred odhodom iz mojega stanovanja vodovodna pipa spet v redu zapre, ker bi v nasprotnem primeru moral računski oddelek odgovarjati za škodo1«
Čez dve leti se je križarka vrnila nazaj z Daljnega vzhoda, računski oddelek pa se ni več oglasil.
Plot okrog vrta
Admiral je šel v zasluženi pokoj. Ni se mogel ločiti od morja. Ostal je v dragem kraju na Jadranu, kjer si je zgradil lično 1 hišico.
Okoli hišice se je širil dokajšen vrt. Admiral je dal postaviti lepo ograjo, ki jo je iz dolgočasja in zavoljo zabave sklenil sam prepleskati. V ponošeni civilni oblekii, v eni roki lonec z barvo, v drugi čopič, na glavi papirnato čepico, v zobeh še kratko pipico, tako je star igospod z veseljem in užitkom lepšal ograjo.
Mimo pride mlad mornariški častnik, ki je tudi tam blizu imel lasten domek z vrtičkom. Občuduje spretnost sivolasega pleskarja, ki g a seveda ni spoznal. Ker bi tudi on rad imel prenovljeno in olepšano ograjo pred svojim domom, prijazno nagovori starčka:
»Čujte, Vi bi lahko prepleskati tudi mojo ograjo.«
»Prav rad. To bi vam pa res lahko napravil.«
»Koliko pa bi to stalo?«
»No, morda petdeset dinarjev na uro,« je menil častitljivi pleskar.
»Petdeset... dinarjev?« je zmajal častnik z glavo. »To je pa vražje drago!«
»Veste«, se je nasmehnil možiček, »ml stari admirali smo se dogovorili, da ceneje ne borno delali.«
Rodoljub z dežele
Prejšnje čase se je redko pripetilo, da so častniki avstrijske pešadije posetili obalo. Le topniški častniki so imeli možnost, da so bili v Primorje premeščeni. Ko so splovili dreadnought »Viribus Unitis«, so bile k tej slovesnosti poslane častniške delegacije mnogih polkov v Trsi. Z nekim takim odposlanstvom je prišel tudi stotnik Nikiček Iz Lwova. Razen parnikov na Donavi ni Nikiček dotlej še nikdar videl ladje, kaj šele morskega orjaka v merah velikana »Viribusa Unitisa«.
Zamišljen je stal stotnik Nikiček nekaj časa pred ogromno ladjo, ki je še čakala v ogrodju ladjedelnice. Slednjič je pripomnil polglasno svojemu tovarišu, pešadijske-mu major jut
»Veš kaj, vse kar }e ptav, ali kako so to velikansko ladjo dobili sem gori, tega ne razumem — — —!«
Oba gospoda sta se nato obrnila za pojasnilo na bližnjega pomorskega kadeta. Ta jima je opisal delovanje sank, opisal, kako grade ladjo v ogrodju nad vodo. V bližini »Viribusa« je ležala majhna obrežna jadrnica z lesenim trupom, trabakula, ki so jo pri najvišjem stanju vode potegnili na kopno.
Stotnik Nikiček pokaže na ne baš majhno jadrnico in meni:
»Vse prav in lepo. Ta ladja pa nima nikakih sank pod trupom. Kako pa ta ladja pride v vodo?«
»Ta ladja sploh ne pride v vodo«, pojasni pomorski kadet, »temveč voda se dvigne do čolna, kadar je plima, in vzame čoln s seboj.«
»Veste kaj.« pravi stotnik pomorskemu kadetu. »Midva sva sicer iz Lwova, ampak tako potegniti se vseeno ne dava--r«
Čudna morska bolezen
Nekdo izmed naših najboljših pomorskih oficirjev je v početku svoje kariere doživel prav mučne tienutke. kakor vsak mlad pomorec. je tudi on komaj dočakal, da bo kot častnik vkrcan na ladjo in bo prevzel del odgovornosti. Mislil je, da je na morju že kar doma in da mu morje ne more do živega.
Pa glej smole! Komaj je bil na prvi službeni vožnji, mu je takoj po kosilu pričelo postajati slabo. Premagoval se je, kar se je dalo, umikal se je komandantu, da bj ne opazil njegove slabosti. Toda bistro poveljnikovo oko ga je imelo kaj hitro na muhi.
»Beži. beži, kakšna morska bolezen!« fe očetovsko potrepljal komandant po rami. »Naj se mi takoj javi kuhar!«
Nekam oprezno in boječe se je kuhar primazal pred poveljnika, kakor bi slutil nevihto, ki se mu je bližala. Kaj hitro sta bila s poveljnikom ladje na čistem in kuhar je skesano priznal:
»Da, gospod komandant, nisem imel pri roki namiznega olja, sem vzel pa strojno olje--«
To je bila prva in poslednja morska bolezen nekdanjega poveljnika naše vojne mornarice.
Domače vesti
*	Vodnikova družba izda letos spominsko knjigo »Karadjordjeviči«, ki je bogato ilustrirana. Z njo hoče proslaviti 201etnico naše svobode, naše narodne in svobodne države Jugoslavije. Pisatelj prof. Orožen je v knjigi z markantnimi potezami očr-tal sto let naše narodne zgodovine. V teh letih, ko se je porajalo največje delo naše narodne zgodovine, je pripadalo vrhovno vodstvo našega odpora in prizadevanja junaškemu rodu Karadjordjevičev, ki je dosegel velike nacionalne uspehe, opirajoč se na živo silo našega naroda. Snov je podana tako poljudno in plastično, da bo knjigo z veseljem čital vsakdo. Mladina pa bo črpala iz nje pravo narodno navdušenje. Zato mora imeti to ljudsko knjigo vsak slovenski-jugoslovenski dom v naši ožji domovini. Za borih 20 din dobiš poleg te knjige še tri druge, med njimi bogato ilustrirano Vodnikovo pratiko s pestro vsebino. Včlani se še danes v Vodnikovo družbo pri poverjeniku svojega kraja, ali pa direktno v družbini pisarni v Ljubljani, Knafljeva ulica 5.
*	Spomin na pokojnega polkovnika Ku-jundžiča. K včerajšnjemu članku nam je sporočil v dopolnilo g. dr. Stanko Kmet, lekarnar v Ljubljani, da je Stevan Ku-jundžič ves čas svojega vojaškega službovanja v Ljubljani stanoval v vili »Kmet« poleg I. državne gimnazije in da ga je vezalo veliko prijateljstvo s Kmetovo rodbino. Tudi sam dr. Kmet je bil kot rezervni oficir s Kujundžičem vred v naporni in odgovorni vojaški službi v Ljubljani. Stevan Kujundžič je bil odličen oficir in srčno dober človek. Pri Kmetovih je prebival Kujundžič do svojega odhoda na koroško fronto. Dr. Kmet ga ni več videl, ker je študiral izven Ljubljane, Kujundžič pa je ohranil svojega nekdanjega tovariša in njegovo rodbino v dobrem spominu, kar je nekajkrat dokazal tudi s pozdravi, ki jih je pošiljal iz raznih krajev.
jfi—f Lepo, Udobno, Toplo, Zavetje,
daje LUTZ-peč! — Kaj hočeš še več?!
*	Smrt zaslužnega nacionalista v Bosni.
V sarajevski bolnišnici je umrl Nezir Na-lič župan občine v žepču. Nalič je bil pred vojno učitelj in je leta 1914. služboval v Zvorniku, kjer se je tudi oženil. Ob izbruhu vojne je pobegnil v Srbijo in se pridružil nekemu četniškemu odredu. Ko se je hrabro boril proti Avstriji, so njegovo ženo internirali v nekem madžarskem taborišču, domačo hišo Naličev v Žepču pa so oropali in zažgali. Ko se je po osvobo-jenju Nezir Nalič vrnil domov, je bil velik siromak, kar pa mu ni vzelo volje za kulturno in nacionalno delo. V svojem domačem kraju je bil dolga leta župan.
*	Umrl je ugledni prosvetni delavec na srbskem jugu. V Skopiju je umrl 631etni
Sava Milosavljevič, banovinski šolski nadzornik in rezervni podpolkovnik. Pokojni Milosavljevič se je po balkanskih vojnah z vso vnemo posvetil prosvetnemu delu na osvobojenem srbskem jugu. Najprej je služboval kot učitelj v Tetovu, potem pa je prišel v Skoplje. Med svetovno vojno še je hrabro boril in si zaslužil visoka odlikovanja. Po osvobojenju se je vrnil k svojemu poklicu in mnogo storil za organizacijo šolstva na jugu. Uvrstil se je tudi med zaslužne pisatelje. Akademija znanosti je nagradila dve njegovi knjigi o narodnih običajih v Homolju. Dolga leta je bil tudi predsednik združenja rezervnih oficirjev v Skopiju.
Pri ljudeh nagnjenih k maščobi, se
izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ogl. res. S. br. 15. 485-35
♦	Občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani se ne more vršiti ter se odlaga na poznejši čas.
+ Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 20. do 28. t. m. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (-ce): Be-ljan Marija, Cepin Helena, Stanič Feliks, stariha Zora, šubert Alojzij, šubert Milena, Schwarz Ivan, Božič Ana, Casagrande Julij, Cerček Olga, Fink Stanislav, Jelen-ko Ivana, Ladič Milan, Plntar Rozalija, Trobevšek Magdalena, Vollmaier Marija in Zupan Valentin.
♦	421-letnica Luthrove reformacije. Za
protestante v vseh državah je 31. oktober velik praznik. Takrat slavijo obletnico reformacije Martina Luthra. Jutri bo 421. obletnica reformacije. Tudi v naši državi bodo protestanti ta dan proslavljali in oni, ki so v državnih ali samoupravnih službah, imajo ta dan prosto.
*	Sanatorij žandarmerijskega podpornega fonda v Soko-Banji je začel poslovati. V sanatoriju je 150 postelj in če dopušča prostor, se sprejemajo poleg orožnikov tudi civilni pacienti. Zdravilišče je moderno urejeno in predstavlja važno pridobitev v vrsti novih zdravstvenih ustanov, ki
pobijajo tuberkulozo.
*	Zahvala. Upokojeni šolski upravitelj g. Ivan šemerl nas je naprosil, naj v njegovem imenu izražimo zalivalo vsem, ki so se ga s čestitkami in pozdravi spominjali nedavno ob njegovi 70 letnici.
+ Gostinskim nameščencem! Sekcija gostinskih nameščencev Jugoslavije v Ljubljani priredi s pričetkom 15. novembra strokovni tečaj, obsegajoč tuje jezike, hotelsko knjigovodstvo, hotelsko korespondenco, serviranje, tujski promet, hotelirstvo. Tečaj se bo vršil v strokovni šoli na Privozu dnevno od 13. do 14. ter od 18. do 19. ure, ob sobotah pa od 14. do 17. ure. ker bo tečaj subvencioniran, bo učnina samo 2 din od ure. Serviranje se bo predavalo praktično, za knjigovodstvo in korespondenco bodo vse tiskovine na razpolago. Prijave sprejema do vštetega 10. novembra uprava sekcije, Ljubljana, Šelenburgova 6. Tečaj bo trajal do konca aprila ter bodo razdeljene diplome in najboljšim tudi nagrade. Uprava sekcije Ljubljana.
*	Kralj kuharjev. Pred meseci je bila v Londonu tekma za naslov najboljšega kuharja na svetu. Za to tekmo je bilo velikansko zanimanje po vsem svetu in za prvega kuharja ali kralja vseh kuharjev je bil izvoljen Aleksander Horvatovič, ki je doma iz Sombora. Mož že dolga leta službuje v prvovrstnih hotelih vse Evrope, bil je tudi že v Ameriki, domov pa pride vsako leto za nekaj dni na oddih. O tekmovanju, pri katerem je zmagal, pripoveduje z največjim navdušenjem. Po tekmi je bil banket, pri katerem je stal meni za osebo v našem denarju 600 din. Pripravo jedi za ta banket je vodil Horvatovič kot novoizvoljeni kuharski kralj in v kuhinji je imel takrat zaposlenih 187 pomožnih kuharjev in drugih oseb. Za prihodnje leto je angažiran na Madžarskem, ukvarja pa se tudi z idejo, da bi se kmalu umaknil v pokoj ter v Boki Kotor-ski zgradil luksuzni hotel.
PERGAMENTN1 IN CELON SENČNIKI
po najnovejših osnutkih pri M. Tičar — Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike.
* Zamotana afera z igralnimi avtomati.
V Veliki Kikindi in tudi v drugih krajih dunavske banovine menda ne bo lokala brez avtomatičnega igralnega aparata, v katerega mečejo gostje dinar in čakajo, da jim sreča nakloni nekaj dinarjev več in premije po 20, 22 in 24 din ali pa, da ostanejo brez denarja, ki so ga pometali skozi špranjo aparata. Z igralnimi aparati, ki jih je izdelala tvrdka Tura-Werk
v Leipzigu in ki so najbolj razširjeni po dunavski banovini, se je zdaj zvezala čudna in zamotana afera. Pojavili so se kar trije lastniki ali zakupniki teh aparatov. Najprej se je zglasil pri sodišču v Kikindi upokojeni oficir Teodor Milič-Zumberski iz Beograda, ki je z raznimi dokumenti dokazoval, da ima samo on pravico do instaliranja teh aparatov in do pobiranja denarja, ki se v njih nabere. Ko s pregledom njegovih dokumentov še niso bili gotovi, pa se je pojavil drugi edini lastnik aparatov, nemški državljan Walter Girsch, ki živi stalno v Beogradu. Tretji, tudi edini lastnik aparatov neki Ivan Papler iz Novega Sada pa je med tem stopil v akcijo in pridno pobiral po vseh krajih ključe od aparatov. Papler je bil nekdaj poslovni tovariš Zumber-skega, a sta se že lani skregala in razšla. Vsi edini lastniki aparatov razkazujejo svoje dokumente in sodišča bodo imela posla s to afero, pri kateri gre za milijone.
+ živinski sejmi v Ljubljani so spet dovoljeni, ker je prenehala nevarnost, da se živina okuži. Zato bo v sredo 2. novembra spet reden živinski sejem.
+ Dvodnevni avtobusni izlet v Benetke od 13. do 14. nov. za znižano ceno 240 din. Prijave sprejema do 6. nov. Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45.
Shujšati zamorete uspešno
samo * redno uporabe
' T> L•__«* /Irni^fiiali
Dobiva se » drogerijah lekarnah. Izdeluje m pojas nila daje:
STEG A. D.
Beograd, poJt. pretinac 50. Telef. 27-192.
Kongres Jugoslovensko-bolgarskih lig
Načrti in sklepi za novo vzajemno delo
Split, konec oktobra
Zveza Jugoslovensko-bolgarskih lig v Jugoslaviji je sklicala svoj II. kongres v Split, kjer se je vršil 23. in 24. t. m. Udeležili so se ga delegati skoraj vseh 73 lig v Jugoslaviji, poleg njih pa še delegacija Zveze Bolgarsko-jugoslavljanskih družestev« iz Bolgarije.
Kongres je pričel v nedeljo ob 18. s pred-konferenco, na kateri so bile izdelane vse kongresne podrobnosti. Popoldne ob 18. je bila v mestni posvetovalnici slavnostna seja, na kateri so govorili i Bolgari i Jugosloveni. V odsotnosti bolnega predsednika JB lig univ. prof. Vlade Mitroviča je seji predsedoval zvezin podpredsednik inž. Borivo-je Djurišič, za častnega predsednika pa je bil izvoljen vodja bolgarske delegacije NiKoIa Petkov, odvetnik iz Jambola, ki je v imenu Bolgarov pozdravil kongres in poudarjal, da je zdaj bolj kakor kdaj treba, da nastopajo Jugosloveni in Bolgari v bratski slogi. V imenu lig v dravski banovini je pozdravil kongres in zbrane goste predsednik ljubljanske lige Rasto Pustoslemšek, v imenu splitske lige pa njen predsednik, ban primorske banovine dr. Mirko Buič, kojega globoko zasnovani govor je bil sprejet s burnim odobravanjem. Po ' ončanih pozdravnih govorih je tajnik kongre-j. g. I ckvsiav Bučar prečita! resoluciji ki & gegtevU ftdbpf gredgtavfii-
♦ Zanimiva tožba za odškodnino. Pred novosadskim sodiščem je vdova šoferja Majeroša, ki je pred meseci izgubil življenje pri prometni nesreči na mostu Kanala Kralja Petra, vložila tožbo, s katero zahteva od banske uprave 10.000 din odškodnine. Odškodninska zahteva je motivirana s trditvijo, da se je nesreča pripetila zaradi tega, ker most na eni strani ni bil ograjen. Ker vzdržuje cesto in most banovina, se od nje zahteva tudi odškodnina.
ORIGINALNI AMERIŠKI žvečilni bonboni — sadni — mentolni — janeževi
Chtcks za dolgo vožnjo in potovanje!
Zaloga za Jugoslavijo:
MAKS JERAS — Ljubljana
Miklošičeva c. 34.
Telefon 38-36.
*	S tatinskim plenom svojega sina si je kupil posestvo. Beograjska policija je zajela nevarnega vlomilca Lazarja Cetra, ki je obiskoval trgovine na periferiji mesta ter iz nekaterih odnesel bogat plen. Zalotili so ga, ko je iz neke trgovine odnašal kanto masti. Dokler je kradel denar in razne dragocenosti, je imel nenavadno vlomilsko srečo, pri kraji masti pa se mu je sreča izneverila. Dolgo časa je bil njegov dober tatinski pajdaš brat Jovan, katerega so pred tedni zalotili v Zagrebu, kjer je imel tudi izdaten plen. Jovan je pokazal, ko je videl, da je njegova vlomilska kariera za dolgo časa končana, veliko požrtvovalnost do svojega brata in pajdaša. Vse vlome in tatvine je prevzel nase, da bi brata prikril in mu omogočil nadaljevanje nepoštenega dela. Zdaj zasačeni Lazar pa je kazal veliko sinovsko požrtvovalnost. Izkupičke svojega plena je pošiljal v domačo vas svojemu očetu, ki si je s tatinskim plenom svojega sina kupil lepo posestvo.
♦	Kolegijalnost vlomilcev. Pred banja-luškim okrožnim sodiščem Je bila razprava proti nevarni vlomilski tolpi, ki šteje 13 članov in je izvršila v zadnjih treh letih celo vrsto vlomov in tatvin. Vsi člani tolpe so bili obsojeni,, najvišje kazni znašajo po 4 leta, najnižje pa po nekaj mesecev strogega zapora. Zanimivo je, da se je med razpravo sam prijavil 14. član tolpe. To je neki Maksimovič, ki je že lani izginil iz okoliša in sploh ni bil obtožen, Maksimovič je povedal, da je v Beogradu čital v listih, kako so prišli njegovi tovariši pred sodišče in smatral je za svojo dolžnost, da deli z njimi usodo. Kolegijalnl vlomilec je zdaj v preiskovalnem zaporu in proti njemu bo razpisana posebna razprava.
LONGINES
švicarska ura
poznana po svoji točnosti, eleganci in vsakomur zmogljivi ceni.
kov iz Bolgarije in Jugoslavije. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, se glasi:^
Smatramo, da se naj že večkrat izražena želja o konvenciji kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Bolgarijo čim prej ostvari.
Glede na dosedanje mnogoštevilne medsebojne kulturne manifestacije, kakor obiski skupin raznih stanov in strok, gostovanja umetnikov vseh panog in prevajanja umetniških ter strokovnih del z obeh jezikov je potrebno, da se vse delo sistematizira v korist popolnega medsebojnega kulturnega upoznavanja. Smatramo za nujno, da se na filozofskih fakultetah ju-goslovenstkih univerz in na univerzi v Sofiji ustanovi stalna stolica za bolgarsko književnost z jezikom, odnosmo za jugoslovensko književnost z jezikom.
Priporoča se zvezi v Jugoslaviji in v Bolgariji, da ustanovi posebno letno nagrado za najboljše delo bodisi beletrističnega, go-; spodarskega ali splošno znanstvenega zna-i čaja, ki pripomore k čim boljšemu medse-! bojnemu upoznavanju dveh bratskih na vodov.
V zvezi z željami mnogih organizacij in poedincev v Jugoslaviji in Bolgariji za medsebojne" posete, apeliramo na merodaj-ne faktorje obeh držav, da podpro take j akcije, ki predstavljajo moča p faktor za j medsebojno sgo^nsvBpjfc ■iniiM»*nU
Silili
* Iz kaznilnice Lepoglave na pogojni odpust so poslali 80 obsojencev. Po večini so doma iz Slavonije in Dalmacije in obsojeni so bili na dolgoletno rob:jo zaradi umorov in ubojev. Eden, ki je doma iz Slavonskega Broda, je bil pred 18 leti obsojen na smrt, potem pomiloščen na dosmrtno ječo. a nedavno mu je bila kazen znižana na 20 let. V kaznilnici je preživel 17 let. Nikdar nisem mislil, je dejal, da bom dočakal prostost. Svojo mladost sem preživel na robiji in kot star človek se zdaj vračam domov, kjer pa hočem pošteno živeti, kar mi bo olajšano zaradi tega, I ker sem se v kaznilnici izučil rokodelstva.
V	zvezi s tem želimo, naj zveza v Jugoslaviji in Bolgariji osnuje posebne odbore, potom katerih se bo vršilo organiziranje in reguliranje zgoraj omenjenih pose tov.
V	prepričanju, da lahko matere največ pripomorejo k ideji zbližanja dveh bratskih narodov, ponovno apeliramo na nje, da svoje otroke vzgajajo v duhu medsebojnega bratstva, miru in ljubezni. Zaradi tega se priporoča zvezama, da natisnejo in razširijo posebne proglase na matere, kakor tudi da podpirate in nagrajujete vse ono, kar pripomore k pojačanju bratstva med dvema narodoma preko dece.
Apeliramo na dnevni in periodični tisk ter na uprave radiooddajnih postaj v Jugoslaviji in Bolgariji, da dajo čim več mesta sestavkom odnosno predavanjem, ki so v korisit medsebojnega spoznavanja, kakor tudi, da vse dogodke čim objektivnejše presojajo.
S tem v zvezi tudi apeliramo na vse posameznike. da so previdni napram raznim vestem in dogodkom ter da paralizirajo vse one glasove, ki bi mogli škoditi obstoječim medsebojnim dobrim odnošajem.
Apeliramo na uprave zvez in njihovih organizacij, naj bodo v čim tesnejših stikih, da bi mogli na ta način tem bolje služiti veliki ideji zbližanja.
n. r
Glede na dVScf-.rje	1 -
in začet j ! ' j na 3	' :m	' .!«•
apeliramo na meiodiiju j i'«kturjc X Ju^o-
•	Zaključek 8 let trajajoče razprave.
Okrožno sodišče v Beogradu je izreklo sodbo v procesu, ki je trajal 8 let. Obtožen je bil odvetnik in nekdanji narodni poslanec Dragoljub Joksimovič, da je oškodoval zapuščino pokojne bogate Beograjčanke Sofije Magazinovič-Trilo. V osmih letih je bilo zaradi te zapuščine več razprav in vse so bile prekinjene ali odložene zaradi poziva novih prič in zaradi predlogov novih dokazov. Zdaj je bil odvetnik Joksimovič obsojen na 6 mesecev zapora, njegov pisar Ristovič pa na 2 meseca zapora. Oba obsojenca sta vložila priziv.
♦	Konj zastrupljen z živim srebrom. V vasi Prelesju blizu št. Ruperta na Dolenjskem živi posestnica S., ki se je pred časom vrnila iz Amerike, med tem ko je mož še ostal v Ameriki. Pridna gospodinja si je svoje posestvo lepo uredila. Tudi hlev si je napolnila z živino, pred kratkim pa si je kupila še lepega konja, vrednega 4000 din. Lepo napredujoče posestvo pa najbrže povzroča zavist nekomu, ki je zagrozil, da bo gospodarici zastrupil vso živino. Zal grožnja ni ostala pri besedah. Lepi konj je pričel nekega dne bolehati. Poklicani živinozdravnik iz Mokronoga je konstati-ral, da je konj zastrupljen. Dal je potrebne injekcije ter nasvetoval, naj konj le počiva. Toda bilo je prekasno, konj je v kratkem poginil. Pri raztelesenju pri konjaču so se našli sledovi živega srebra, kar je domnevo živinozdravnika potrdilo. Gospodinja trpi hudo škodo. Storilca bo težavno dognati, ker ni zanesljivih prič.
Iz Ljubljane
u— Blagoslovitev povečanega pokopališča v Dravljah bo danes ob 15. Prične se s pridigo v cerkvi sv. Roka, nato pa udeleženci v sprevodu gredo na pokopališče, ki ga blagoslovi zastopnik škofa g. arhi-dijakov dr. Tomaž Klinar. Po govoru zastopnika uprave mestne imovine bo pozdrav zastopnika duhovščine in petje domačih pevcev. Potreba, da je mestna občina povečala draveljsko pokopaligče, dokazuje, kako hitro se širi Ljubljana, saj je bilo dosedanje pokopališče v Dravljah zgrajeno šele 1. 1907. in blagoslovljeno 27. oktobra, torej pred 31 leti. Zaradi bližine Ljubljane se je pa prebivalstvo okolice znamenite božjepotne cerkve sv. Roka tako hitro pomnožilo, da je postalo pokopališče premajhno in je občinski svet tedanje občine Zgornje šiške že L 1929. sklenil pokopališče povečati. Leta 1931. je občina Zgornja šiška kupila 16.630 kvadratnih metrov sosednjega sveta in so v ta namen občinski odborniki najeli veliko posojilo. Po priključitvi občine Zg. šiške je prevzela draveljsko pokopališče in za povečavo kupljeno zemljišče z dolgom vred mestna občina, ki je ta dolg te dni poravnala ter v ta namen izdala nad 560.000 din, za zid okrog novega dela pokopališča in za njega ureditev pa še posebej 100.000 din. Draveljsko pokopališče je last mestne občine ljubljanske in ga v njenem imenu upravlja duhovnijskl urad v Dravljah. V cerkvi sv. Roka je redna služba božja ter je upanje, da Dravlje v kratkem dobe svojo župnijo. Odkar so Dravlje in njih okolica zares prijazen in slikovit del Ljubljane, je bilo urejenih mnogo cest in poti, ki so dobile tudi že svoja imena in deloma tudi ulične tablice. Dobile so električno razsvetljavo in vodovod, prav zelo so pa napredovale tudi v kmetijskem pogledu. Občina hoče Dravi jam ohraniti prikupni vaški značaj in je okolica cerkve zaščitena. Za meščana so s cvetjem okrašene Dravlje najmičnejši sprehod, zlasti pa se ljubljansko prebivalstvo v množicah zbira v Dravljah ob žegnanju na praznik Velikega šmarna pred godom čudodelnega cerkvenega patrona sv. Roka. Božja pot slovi po vsej Sloveniji že stoletja, saj sv. Rok varuje naš narod »pred ranami in neznanimi boleznimi«. Ob časih kuge ali kolere je tudi vsa Ljubljana na čelu z mestnim svetom in županom v procesiji romala k sv. Roku v Dravljah, da odvrne šibo kuge od glavnega mesta Slovenije.
u— Juristom ljubljanske univerze. Na
Vse svete se bomo juristi poklonili na grobovih nažih dobrotnikov. Na grobu dr. Oražna pri Sv. Križu v LJubljani se bo poklonila deputacija pod vodstvom g. Cigana Jožeta ob 15. uri. Zbirališče pri vhodu pokopališča. Na grob dr. Turnerja v Mariboru vodi deputacijo g. Heric Albert. Zbiranje pred pokopališčem ob 14.30 uri, poklonltev četrt ure pozneje. V Celju se pokloni deputacija pod vodstvom g. Zdol-ška Dušana na grobu Kolenca Antona na okoliškem pokopališču četrt ure pred ofi-cielno slovesnostjo. Prosimo vse tovariše juriste, da se poklonitve v čim častnejšem številu udeleže, da s tem Izkažemo hvaležnost svojim dobrotnikom. Odbor D. S. J. F.
isem
PUDER
N O G E
obdrži noge suhe in odporne, odstranjuje neprijetni duh od znoja
u— Odbor za postavitev nagrobnega spomenika drju Ivanu Lahu se je — kakor smo izvedeli — sestal v Ljubljani. Cim mu bo banska uprava odobrila delovanje, bo odbor pričel z nabiranjem prostovoljnih prispevkov, iz katerih želi ob prvi obletnici smrti (18. maja 1939) zaslužnemu pisatelju in nacionalnemu borcu dr. Ivanu Lahu pri Sv. Križu odkriti primeren nagrobni spomenik. Prepričani smo, da bo ta akcija prijateljev in čestilcev pokojnega književnika in domoljuba dosegla lep uspeh.
Praznik pripelje goste
in vsi bodo zadovoljni, če jim postrežete z izbornimi narezki, šunko, salamo, sirom, konzervami, paštetami in tudi najboljšo domačo in inozemsko pijačo, kar vam vse nudi v svoji bogati, vedno sveži zalogi delikatesna trgovina V. A. J A N E S , Aleksandrova cesta št. 12, tel. št. 3455. Kdor pride, ostane med njenimi odjemalci.
u— Svečanost na Suhem bajerju (vojaško strelišče) bo kakor vsako leto 1. novembra ob 10.30. Molitve bo opravil šentjakobski župnik Janko Barle, šentjakobsko pevsko društvo pa zapoje žalostinke.
u_ Pogreb mlade dijakinje. Ravnateljstvo n. realne gimnazije vabi vse dijakinje k udeležbi pogreba pokojne Alojzije Horn, ki bo izpred splošne bolnišnice jutri v ponedeljek popoldne. Ura pogreba bo razglašena na šolski deski.
u— Komemoracija za pokojnim dr. Oražnom Ivanom bo 1. novembra v torek dopoldne ob 9. na pokopališču pri Sv. Križu." Častna dolžnost onih, ki uživajo njegove dobrote, je, da se je udeleže.
Plašče
površnike
obleke
elegantne v prvovrstni izdelavi nudi v največji izberi po zmernih cenah
F. LUKIČ
pri trimostovju.
SPECI J ALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI
dr. V. STACUL
zopet redno ordinira od 1. novembra
slaviji in Bolgariji, naj store vse, kar je potrebno, da se tako gospodarsko zbližanje in sodelovanje čim prej realizira.
III.
Z dosedanjim delom smo zadovoljni, kar nas še bolj napaja z veliko mislijo, ki ji služimo in zato izjavljamo, da bomo naše delo nadaljevali s še večjo energijo v korist obeh bratskih narodov, prepričani, da je v realizaciji te zamisli osnovni pogoj njihove bodočnosti.«
S slavnostne seje sta bili poslani uda-nostni brzojavki, Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. carju Borisu, pozdravne depeše pa obema zunanjima ministroma in pa-trijarhu slovanske misli v Bolgariji prof. Štefanu S. Bobčevu.
Drugi dan nato se je vršila skupščina zveze JB lig v Jugoslaviji. Otvoril jo je podpredsednik zveze inž. Borivoje Djurišič, nakar so bili izvoljeni za podpredsednike skupščine Rasto Pustoslemšek (Ljubljana), Emilo Gojkovič (Zagreb) in JerKo | Cutič (Sj>lit), za tajnika pa Vekoslav Bučar (Ljubljana) ter Ljubomir Božinovič (Beograd). Nato so bila prečitana poročila o delu zveze, po katerih se je razvila obširnejša debata, pri kateri so govorili Gojkovič (Zagreb), Kneževič (Novi Sad), Čulid (Split), Bučar (Ljubljana), Božinovič (Beograd) ter za akademike Lj Todorovic (Beograd). Po izglasovani razrešnici dosedanji zvezni upravi je v zvezi z v debati • .'-e*~nim' mislimi in sugestijam? prečital i	jft iti*^^ ^oslav
u— Po 20 letih bo ob prevratu dogovorjeni sestanek vseh uslužbencev, bolnikov in rekonvalescentov I. Jugoslovenske bolnišnice (Belgijska vojašnica) dne 5. novembra zvečer v gostilni prt »Nacetu« na šmartinski cesti. Vsi so dobrodošli.
u— Velikodušen dar Društvu slepih, Ugledna M. SI. iz Vevč je darovala bednim slepim plemeniti dar 200 din kot vse-svetsko odkupnino pri okinčanju grobov. Društvo se darovalki za njeno pomoč naj« topleje zahvaljuje ter prosi Javnost, da bl sledila takim velikodušnim zgledom.
SPECIJALIST ZA KIRURGIJO
M. U. Dr. Peršič Ivan
je otvoril privatno prakso
Ordinira za splošno in otroško kirurgijo
od 2. — 4. Ljubljana, Lingarjeva 2 (pri Magistratu)
Telefon 44-23
u_ štetje obiskovalcev grobov priredi
Društvo Skrb za mladino v dneh 30. in 31. oktobra ter 1. in 2. novembra 1938. v prid revne mladine. Obiskovalci pokopališč pri Sv. Križu in Sv. Krištofu naj to človekoljubno akcijo blagohotno podprejo.
u_ Ruski rdeči križ in Ruska Matica
javljata svojim članom in ruskim društvom, da bo poklonitev na grobu blago-pokojne predsednice in častne članice ge. T. M. Jenko na dan Vseh svetov, 1. novembra od 15. do 16. ure.
u— Petkov družabni plesni tečaj zaključene družbe bo letos zopet redno priče) v petek 4. novembra ob pol 21. v mali Kazinski dvorani. Informacije daje novim interesentom mojster Jenko dnevno v Kazini.
Bučar posebno skupščinsko resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. V njej se naglaša, naj bo resolucija skupne seje Bolgarov in Jugoslovenov osnova delovanja v novem poslovnem letu. Vse prijatelje dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo poziva k sodelovanju v ligah ter da ustanove čimveč novih lig. Ostala vsebina se nanaša na organizacijska vprašanja, med katerimi je tudi predlog za reorganizacijo dijaških kolonij in ekskurzij akademskih JB lig.
Pri volitvah jc bil izvoljen sledeči upravni odbor zveze:
Predsednik: inž. Borivoje Djurišid, pomočnik ministra v p. (Beograd); podpredsedniki: Rasto Pustoslemšek, ravnatelj (Ljubljana), Emilo Gojkovič, načelnik SU-ZOR-a (Zagreb) in Niko Bartulovič, knji-ževflik (Beograd); tajnika Aleksander Vu-čičevič, advokat in Ljubomir Božinovič novinar, blagajnik inž. Stanojlo Veličkovič, odborniki: Svetozar Arandjelovic, inženjer; Dušan Jankovi c, apel. sodnik; Miloš Jovanovič, arm. general v p.; Ljubomir Todorovic, dipl. fil. (vsi iz Beograda); Branko Haberle. urednik »Radničke zaštite«; dr. Slavko Šajkovič, svetnik drž. hipot. banke; Ivan Stari, priv. uradnik ( vsi iz Zagreba); Vekoslav Bučar, novinar; Ivan Jelačin, predsednik zbornice za TOI; dr. Niko Zupančič, biv. minister ( vsi iz Ljubljane); dr. Mirko Buič, ban Primorske banovine; Jerko Culič, direktor »Putnikag Hrvoj Magazinovič, abs. pravnik (vsi 91 Splita); Aleksander Moč. odvetnik- MiWfc
' Jr	t '-'-"-T M
De zamudite zadnje prilike In oglejte si umotuor siouanske
unf?1Nedolžnost
Prečstaue ob 15., 17., 19. In 21. url	na letošnji bienali u Benetkah
□op. ob 10-30 isti film po I KINO UNION globoko. pretresl|luo In
globoko znižanih cenah. t^V™™^ [""f,"0 °r'*a2anf ,v
I TELEFON 22-21 tem filmu doba današnje
moralne miselnosti — doba zablod u katerih žiui današnja družba. Ustop-
niče za današnje predstave priporočamo nakupiti u predprodaji. — Hobena
ženska — noben moški ne sme zamučit! tega filma!
u— Vodstvo na razstavi »Otrok v sliki ln plastiki naše umetnosti« ima danes ob 11. predsednik Kluba neodvisnih, akademski slikar g. Stane Kreger. Opozarjamo vse one, ki še niso obiskali razstave, da bo odprta samo še do vključno 3. novembra.
plašče, kostume,

Ljubljana
u— Na velikem koncertu Glasbene Matice ljubljanske, ki bo 7. novembra v veliki Unionski dvorani v proslavo 201etnice osvobojenja in zedinjenja bodo peli v najnovejši škerjančevi simfonični kantati, ki se bo ta večer izvajala, solistične parte naslednji naši solisti: gdč. Heybalova sopran, ga. Štagler-Kogejeva alt, g. Bano-vec tenor in ravnatelj Betetto bas. Kvartet solistov ima v delu prav za prav najtežjo vlogo. Prav tako važni vlogi imata tudi pevski zbor Glasbene Matice (110 članov) tn simfonični orkester Ljubljanske filharmonije (60 članov). Vodstvo koncerta je v preizkušenih rokah ravnatelja Mirka Poliča. Avtor, skladatelj škerjane sam sledi Z velikim zanimanjem vsem številnim vajam, ki se vrše in se bodo vršile prihodnje dni za izvedbo najpomembnejšega novejšega dela naše literature. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Združene skupine bojevnikov šent-petrskega okraja prirede v torek 1. novembra žalno proslavo v spomin v vojni padlim in umrlim vojakom šentpetrske fa-i<e. Ob pol 11. bo v šentpetrski cerkvi žalna maša, nato pa počastitev pri spomeniku. Vabimo vse svojce umrlih in padlih, ter ostale župljane, da se svečanosti ude-Ježe in okrase spomenik in prižgo ob njem svečice v spomin onim, ki so žrtvovali svoje življenje na raznih bojiščih. Vence in sveče mestne socialne akcije prodaja skupina bojevnikov Ljubljana, Sv. Peter pri železniškem predoru na šmartinski cesti.
BuSSe »Rio«
črna express kava 1.50 Din.
BuSfe »Rio«
zendviči po 1 Din.
Bu§£e »Eio«
izredno dobra vina
u— Starši! čemu bi imeli po nepotrebnem skrbi zaradi uspeha vaših otrok v šoli ? Akademski urad dela na naši univerzi vam preskrbi inštruktorja, ki bo z individualno razlago pripomogel Vašemu otroku do uspeha. Mnogi se z zahvalnostjo obračajo na Akademski urad dela. Poskusite tudi Vi! Uradne ure vsak delavnik od 11. do 12. ure na univerzi (dvorišče desno).
DEŽNE PLAŠČE
za dame in gospode, gumirane in impregni-rane iz balon svile. Otročje pelerince za šolo, pelerine za tricikle, oblačila za moto-cikliste. — Športna trgovina.
3» KOLE & PREDALIČ
LJUBLJANA — Kongresni trg 4.
u— Kdor ni dobil sveč in vencev na dom,
jih dobi na vseh stojnicah in v skladišču v Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10. pritličje desno proti odkupnini in tudi proti potrdilu ter z nakazilom. Požrtvovalne dame vseh ljubljanskih dobrodelnih organizacij in društev, prav tako pa tudi vrli gasilci, skavti in gozdovnikl ter gozdovni-ce in skavtinje ponujajo na stojnicah, ki so razpostavljene po vsem mestu in pred vsemi cerkvami ter pred vsemi ljubljanskimi pokopališči, sveče in vence za odkupnino prevelikega razkošja na grobovih v prid mestnim revežem. Počastite svoje rajne z dobrimi deli! Včeraj je bilo razna-šanje vencev in sveč po hišah zaključeno.
Pliš za jopice in plašče, vzorčast in gladek, v različnih barvah, dobri kvaliteti in nizki ceni: Manufakturna trgovina JANKO ČESNIK, Ljubljana, Lingarjeva.
van Kneževič, sodnik; Sava Vujič, zasebnik; dr. Dušan Oreškovič, notar (vsi iz Novega Sada); dr. Sima Tapav:ca, odvetnik (Sombor), Todor Dimitrijevič, drž tožilec (čačak) in Ivan Prekoršek (Celje). Nadzorni odbor: dr. Milutin Zelič, zdravnik; dr. Josip Barič, podpredsednik drž. sveta; Stojanovič, insp. min. v p. (vsi iz Beograda) A. Trinajstič, učitelj (Zagreb) in Jovan Des-pic, stud. inž. (Sombor). Razsodišče: Ferdo Palovec, dentist (Ljubljana), Voja Simič, uradnik (Zagreb), dr. Stevan Adamovič (Novi Sad); Vladimir Hadži, odvetnik (Novi Sad) in Ilija Panič, industrijec (Beograd). Zvezino eksekutivo tvorijo: predsednik inž. Borivoje Djurišič, tajnik Aleksander Vučičevič, blagajnik inž. Stanojlo Veličkovič, odborniki Niko Bartulovič, Ra-sto Pustoslemšek (namestnik Vekoslav Bučar), Emilo Gojkovič (nam. Ivan Stari), Milovan Kneževič (nam. Sava Vujič), Dušan Jankovič in Miloš Jovanovič.
Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se tretji kongres zveze JB lig priredi po možnosti prihodnje leto v Ljubljani in sicer meseca junija.
Po zaključeni skupščini je bil popoldne izlet vseh delegatov in bolgarskih gostov v Trogir, zvečer pa je splitska liga priredila na čast kongresistom v Vranjicu banket. Naslednjega dne so se kongresisti odpeljali v Supetar na Braču, zvečer pa so z brzovlakom zapustili Split,
Nepreračunljivi ljudje so po Ljubljani razširili popolnoma neutemeljeno vest, da je zaradi vsesvetske akcije Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane, o Vseh svetih in na dan Vernih duš prepovedano krasiti grobove z rožami in cvetjem. Vrhovni socialni svet niti najmanj ni nikdar mislil na tako prepoved, pač pa želi, naj bi na grobovih gorele sveče in jih krasili venci svesvetske akcije, da tako počastimo pokojnike tudi z dobrimi deli in pokažemo tudi ljubezen do bližnjega.
MODNI SALON ROZMAN,
Dvorni trg 3-11. (poleg univerze) izdeluje damske kroje po meri iz najnovejših žur-nalov, ki so damam na razpolago. Poučujemo krojno risanje s specialnim ravnilom.
u— Ne zamudite ogledati si razstavo otrok v sliki in plastiki v Jakopičevem paviljonu. Odprta je samo še nekaj dni.
u— Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja, da prične prikrojevalni tečaj 8. novembra. Interesenti naj se javijo takoj v združenju. Uprava.
fnninnmnmimmnmnmniimii Po kinu, izprehodu in dovršeni službi vsi v
slaščičarno PELICON
Tel. 31-47.
na torte, bonbone, piškote in druge dobrote.
IVOLFOVA UL. in naši podružn.: MIKLOŠIČEVA C. nasproti hotela »Union« in
KONGRESNI TRG poleg »Zvezde«.
H
u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini ima vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples s poukom novitet — članarina znižana. Vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri začetni-ški tečaj — nove prijave se vedno sprejema. Torkov nadaljevalni tečaj tokrat izjemoma v sredo 2. nov. Posebne plesne ure in informacije dnevno. Dijaki popust.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIŠR1, TELEFON 41-79
SMEHAPOLNA KOMEDIJA
Vesela zapeljivka
z Anny Ondro in Paulom Horbigerjem Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri. SOKOLI! Posečajte in podpirajte
* » *
Sokolski ldno!
V ponedeljek 31. t. m. in v torek, na dan vseh svetnikov, predvajamo film
Divji lovec
u— Plesna šola na Taboru ima drevi ob 20. redno plesno vajo. Pouk začetnikov pol ure prej.
Iz Celja
e— Bratu Emanuelu Janežiču v Spomin! Težke svinčene megle, ki leže nad dolinami, nad gozdovi, listje, ki se barva vedno bolj v pestre barve in polagoma odpada, naznanja konec jeseni, dobe, ko vsa narava počasi umira, prehodno dobo, ko si bosta smrt in rojstvo tako blizu. Nekaj povsem naravnega. Marsikatero drevo bo padlo, se podrlo, tudi to je nekaj povsem naravnega. Toda če omahne baš v tej dobi, ko se poslavlja sitaro, da ga nadomesti mlado, boljše, mladika, potem je to kruta roka usode. Da, mladika, ki je obetala, da se bo razkošatila v širok, visok in močan hrast, si bil Ti, Emanuel, naš nepozabni naraščajnik. Bil si ponosnega, vedrega čela, narave, ki je kljubovala vsakemu zastoju, bil si ponos naših nara-ščajnikov. In zato nas je tudi Tvoja izguba tako kruto zadela. Ni Te več? Ne! V naši sokolski telovadnici si, povsod si, pri telovadbi, pri naših sestankih, še bolj kot sicer čutimo baš sedaj, da smo kot po-edinci nič in kot celota vse, celota, ki mora uspevati v zmago slovanstva. Tej celoti si posvetil svoje mlado življenje. Tvoja izguba nam je sklonila glave, a tudi stisnila pesti, ostal boš v naših srcih in z našim uspehom bo Tvoj spomin, naš skupen spomin, najlepši. — Sokol Celje I.
KINO UNION — CELJE 30. in 31. oktobra »Amor v fraku«; 1., 2. in 3. novembra »Ljubezen brez besed«; 4., 5., 6., 7., novembra »Nespretni ljubimec«.
e_ Kolu jugoslov. sester v Celju je daroval odvetnik g. dr. Gvidon Sernec v Celju 100 din namesto venca na grob obrtno zadružnega nadzornika g. Ignacija Založnika v Mariboru.
""zahvala
Ko se poslavljamo radi opustitve hotela in restavracije »Union« iz Celja, izrekamo vsem cenj. gostom iskreno zahvalo za mno-gobrojen poset in naklonjenost.
Hotelir J. & R. OGRIZEK
Vitanju je neki hlapec v prepiru napadel 32-letnega posestnikovega sina Josipa Hrustlja in ga udaril s tako silo s koso, da mu je zlomil desno roko. Hrustelj se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Koncert Celjskega pevskega društva, ki bo 12. novembra v veliki dvorani Narodnega doma, bo nudil lep glasben užitek. Mešani in moški zbor bosta izvajala skladbe Adamiča, Lajovica, Rista Savina, Schwaba, Jereba, Preglja, Rožanca in Taj-čeviča. Zbor bo vodil priznani pevovodja g. Pec šegula.
e— Koncert »Grafi Ke«. Koncert pevske in orkestralne »Grafike« iz Ljubljane se bo pričel danes ob 16. v mali dvorani Celjskega doma. Koncert bo v okviru proslav JOletnice grafične organizacije v Sloveniji. Na sporedu so pevske in orkestralne točke naših in tujih priznanih skladateljev. Pevski zbor bo izvajal 10, orkesiter pa 6 samostojnih točk. Vstopnice bodo v predprodaji dames od 11. do 12. dopoldne in od 15. dalje pri koncertni blagajni v Celjskem domu. Koncert bo nudil lep umetniški užitek, zato naj ga po-seti vsa celjska javnosit, ki ljubi petje in glasbo.
NAJNOVEJŠE ZA VSE!
Prvič v Celju Vam nudi vse blago brez izjeme do preklica po engro cenah, povečana manufakturna in modna trgovina
A. PETEK — CELJE
PREŠERNOVA ULICA 21.
Najnovejša, lepa in bogata izbira moškega crombi sukna, sveže pravkar prispelo. — Hubertus plašči že od din 220.— dalje, damski plašči že od din 250.— dalje. Velika izbira vsega konfekcijskega blaga. Izkoristite to izredno ugodno priliko, dokler dobite še vse blago po engro cenah. Priporoča se manufakturna in modna trgovina
A. PETEK — CELJE
e— Prva velika ocenjevalna vožnja bo
danes v celjskem okolišu. Startalo bo preko 20 vozačev. Začetek bo ob 10. dopoldne s startom pred glavnim kolodvorom. Vabimo Celjane, da si ogledajo odhod in prihod tekmovalcev in po svojih močeh propagirajo motor izum po naši lepi štajerski.
e— Pohitite in obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Maribora
a— Mariborsko sokolstvo za 28. oktober.
V petek zvečer je bila v polno zasedeni dvorani Narodnega doma spominska proslava češkoslovaškega narodnega praznika 28. oktobra. Proslavo je organiziral med-društveni odbor mariborskih sokolskih društev. Večer je otvoril s primernim nagovorom predsednik meddruštvenega odbora br. prof. Lojze Struna. Zatem je v klenih, globoko zajetih besedah očrtal zgodovinski razvoj bratske češkoslovaške republike starosta matičnega Sokola br. dr. Slavko Fornazarič. Prikazal je zgodovinski prerez, v katerem je nihala usoda bratskega naroda. Odločilnega pomena za osvobojenje je bil mogočen razvoj sokolstva. Sokolska vzgoja je oblikovala češki narod, ki je tudi v najtežjih trenutkih ostal discipliniran in miren. Izpričal je s tem svojo zrelost in veličino. Sokolstvo bo v smislu poziva uprave SKJ priskočilo s posebno nabiralno akcijo na pomoč češkim beguncem. Takšna akcija se pripravlja tudi v Mariboru. Potem ko je br. dr. Fornazarič z vzklikom češkoslovaškemu narodu zaključil svoja izvajanja, so naši vrli Jadranovci odpeli češkoslovaško državno in vseslovansko himno.
a— V Ljudski univerzi nI jutri v ponedeljek nobene prireditve. V petek 4. novembra predava univ. prof. dr. Štele o slovenski umetnosti po vojni. Skioptične slike.
Zobozdravnik specijalist
M. U. dr. Leon V. Kac
JE OTVORIL PRIVATNO PRAKSO. Ordinira dnevno od pol 9. do pol 13. ure.
Maribor, Aleksandrova 22.
a— Vsi sveti v gledališču. V torek zvečer se vprizori popularna Finžgarjeva ljudska igra s petjem »Divji lovec« ob znižanih cenah.
a— Iz davkarije. Davčna uprava Maribor-okolica razglaša: Dne 1. novembra t. 1. zapade v plačilo III. anuiteta kmetskih dolgov. V prihodnjih dneh se bodo dolžnikom vročile čekovne položnice za plačilo te anuitete. Te položnice veljajo za opomin. Dolžniki se opozarjajo, da je v njihovem lastnem interesu, da te anuitete čim prej poravnajo, če je le mogoče do konca tega leta, da se izognejo tako zamudnim obrestim kakor tudi izvršilnim stroškom, ki bi narastli, ako bi se morale anuitete izterjevati s prisilnimi ukrepi. Plačilo III. anuitete je dopustno samo z vročenimi čekovnimi položnicami. Položnice, ki so namenjene za davke, se ne smejo uporabljati.
a— Iz vrta bivšega narodnega poslanca dr. Vebleta v Wilsonovi ulici 15 je še ne-izsledeni zlikovec odnesel tamkaj sušeče se moško perilo v vrednosti okoli 500 din. Policija poizveduje za zlikovcem.
Prispelo, moderno krzno• Semko - Gosposka 37«
a— Zagonetna pot 51etnega dečka. Za-
sebnica Amalija Aranter iz Studencev je našla ob Dravi dečka, ki je stal tik ob vodi. Bil je ves premočen. Pred tem je opazila, kako je neki moški potiskal dečka
v	Dravo. K sreči pa je voda na dotičnem mestu plitva in se ni otroku pripetilo nič hudega. Aranterjeva je odpeljala dečka na policijsko stražnico. Deček je na stražnikovo vprašanje izpovedal, da se piše Edo Benkič in da stanuje v Nekrepo-
vi	hiši v Smetanovi ulici 59. Dejal je tudi, da ga je neki fant peljal preko brvi in ga pustil ob Dravi, kjer so ga vsega premočenega našli.
a— Pohorski dan, ki bi moral biti danes, je preložen na nedeljo 6. novembra.
a— Doznali smo, da je g. Gustav Hirsch, ki je bil s 17% udeležen v tovarni čokolade »Mirim«, izstopil iz podjetja ter prodal svoj delež. Podjetje je sedaj popolnoma v domačih rokah.
a— Poškodbam je podlegel 651etni posestnik Franc Bohak iz Ciglencev. Pri trganju jabolk je omahnil z lestve in strmoglavil v globino. Obležal je nezavesten s strto hrbtenico. Po večdnevni borbi s smrtjo je starček izdihnil.
a— Krščeni lisjaki. Pred malim kazenskim senatom so se morali včeraj dopoldne zagovarjati zaradi številnih tatvin perutnine v ptujski okolici 291etni viničar Alojzij šnajder, 231etni Karol Rožič in neki mladoletnik. Vsi trije so doma iz Mestnega vrha pri Ptuju. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s.o.s. dr. Tu-rato, je obsodil Alojzija šnajderja in Karla Rožiča na leto dni strogega zapora. Mladoletnik pride v poboljševalnico.
a— Kradel in prodajal. 271etni delavec Franc Strmšek, doma iz Pobrežja pri Ptuju, je bil včeraj dopoldne pred tukajšnjim malim kazenskim senatom obsojen na leto dni strogega zapora, ker je letos v septembru ob priliki treh vlomnih tatvin na Paki in v Spodnjem Gašteraju odnesel številne predmete, ki jih je prodal nekemu starinarju v Ptuju.
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob pol 7. in ob pol 9.uri Harry Baur-ja v velikem umetniškem velefilmu »Velika ljubezen Beethovna«.
I \
■Danes matineja ob 11. uri dop.
CLAUDETTE COLBERT se zabava in zaljubi v veseli filmski komediji
iz mondenega sveta
RENDEZ-VOUS v PARIZU
KINO MATICA 21-24
Matinejske cene od Din 2.50 — 6.50 !
■
a— Diplomirali sta na farmacevtskem oddelku zagrebške univerze gdč. Pija Mi-nafikova in gdč. Herta Oelzl. Čestitamo.
a— Zanimivo predavanje v Ljudski univerzi. V petek 28. t. m. je predaval v mariborski Ljudski univerzi v okviru cikla ob 201etnici Jugoslavije tajnik ljubljanske Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Podal je izčrpen pregled socialno-politične delavnosti v teku 20 let Jugoslavije. Očrtal je gonilne sile socialno politične delavnosti v povojni Evropi in za tem izčrpno analiziral socialno politično zakonodajno delo v Jugoslaviji. Prikazal je vodilne nosilce socialno-politične aktivnosti v naši državi in razpravljal tudi o problemih delavskega in nameščenskega zavarovanja. Ob zaključku se je toplo zavzel za uvedbo nezgodnega in starostnega zavarovanja našega poljedelskega delavstva. Za svoja izvajanja je žel toplo zahvalo navzočih poslušalcev, med katerimi je prevladovala srednješolska mladina.
a— Vojni dobrovoljci se za Vse svete poklonijo z ostalimi mariborskimi bojevniškimi organizacijami ter s Sokoli spominu nepozabnega tovariša pokojnega br. Ljudevita Pivka ter ostalih pokojnih borcev. Zbor ob 10. dopoldne pri vhodu na pobreško pokopališče. Z dobrovoljskimi znaki!
a— Stanje po sedmem kolu za šahovsko prvenstvo UJN2B: Kuster 6 in pol, Mar-vin, Reinsberger, Mišura 4 in pol, Peče 4 (2), Skala 4, Rupar 2 in pol (2), Ante 3 in pol (1), Lukeš sen. 3 in pol, Sket 3 in 1 pol, Lukeš jun. 3, Vodušek in Geiger 1.
čast nama je objaviti cenj. občinstvu, da prevzameva s 1. novembrom znano in renomirano
restavracijo in hotel »UNION« v Celju
Podjetja bova vodila na solidni bazi z izvrstno kuhinjo ln prvorazredno pijačo.
Vljudno se priporočava cenj. občinstvu za naklonjenost in obisk.
Rudolf In Pepca Resnik
dolgoletna restavraterja »JANJETA« v Zagreba
Iz Slovenjega Gradca
sg —Župna gasilska vaja. V nedeljo je bila v Slovenjem Gradcu velika jesenska gasilska vaja. Za požarni objekt je tokrat služilo vse središče mesta. Po alarmu so v neverjetno hitrem času prispele na kraj požara gasilske čete iz mesta, Starega trga, Podgorja, Pameč in Št. Janža pri Dravogradu ter je nemudno stopilo v akcijo 5 motornih in ena ročna brizgalna. V poldrugi minuti so že bile napeljane cevi na daljavo 300 m in ogromni curki vode so brizgali na »goreča« poslopja. Vaja, ki je bila pod vodstvom župnega predsednika Kopača, je ponovno pokazala veliko pripravljenost in usposobljenost naših vrlih gasilcev.
sg— Otrok je padel v vodo. Med nedeljsko nogometno tekmo je padel v blizu igrišča tekočo Suhadolnico 4-letni sinček davčnega uradnika Zdenko Vaupot in se pričel potapljati. Krik gledalcev nogometne tekme je opozoril očeta g. Lovra Vav-pota na potapljajočega se sina. Brez oklevanja je g. Vaupot skočil v Suhadolnico in v zadnjem trenutku rešil sina.
ZASLEDUJTE
SVETOVNE DOGODKE S
RADI O
5-CEVNl SUPER
DIN 3ISO.—
RADIO r. z. z o. z., Ljubljana — Miklošičeva cesta 6.
RADIO VAL, Ljubljana — Dalmatinova ulica 13.
JOSIP WIPPLINGER, Maribor — Jurčičeva ulica št. 6.
Z Ježice
ž— Konjeniška patrola se imenuje igra Františka Langerja, ki jo na praznik vseh svetnikov ob 20. uprizori naš Sokol. S to igro počastimo v jubilejnem letu spomin na borce, ki so po vseh bojiščih sveta prelivali kri za naše osvobojenje. Sokol bo ob tej priliki tudi pobiral prostovoljne prispevke za češkoslovaške Sokole in So-kolice, ki so izgubili domove in kruh.
ž— Pevsko društvo »Zora« je poživilo svoje delo. Dne 9. oktobra je ganljivo odpela dve pesmi pred marsejsko ploščo, zdaj pa se pripravlja na proslavo 1. decembra. Ker je pri nas vse premalo družabnosti, prične »Zora« 30. oktobra s plesnimi vajami, ki bodo vsako nedeljo od 16. do 20. v salonu pri štirnu. Dober jazz in pouk plesa po g. diplom, ples. mojstru Jeločniku zagotavlja uspeh tem vajam. Seveda bo tudi postrežba g. Marinška na višku. Ker so zveze z avtobusi in vlakom prav ugodne, pričakuje »Zora« obiska tudi od drugod. Ker pa je čisti dobiček namenjen pevskim ciljem Zore, obiskujte pridno njene plesne vaje.
ž— Nova gostilna. Starodavne gostilne »Pod tabrom« ni več. Prišli so novi gospodarji in jo moderno preuredili. V nedeljo je bila otvoritev. Gotovo bo tudi ta gostinska postojanka dajala dober sloves našim posavskim krčmam in bo prav prišla zlasti izletnikom v naše griče in prijateljem lepe Save in njenih bregov.
Iz Hrastnika
h— Odlikovanje. V priznanje naporne in vestne službe je kralj Peter II. odlikoval tudi hrastniška dva orožnika. Srebrno kolajno s krono za zasluge kraljevskemu domu je prejel komandir narednik g. Karel Istinič, srebrno medaljo pa orožniški podnarednik g. Milko Vasič.
h— »Prva dvajsetletnica naše svobode na morju« se glasi predavanje, ki bo v ponedeljek dne 31. t. m. ob 19. (pred kinematografsko predstavo) v dvorani Sokolskega doma pod okriljem poverjeništva Jadranske straže v Hrastniku. Vabljeni vsi člani (-ice) JS in vse hrastniško prebivalstvo. Vstopnine ne bo. Proslava za podmladek JS bo v ponedeljek ob pol 12. v Sokolskem domu.
h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Hči šanghaja«. V ponedeljek in na praznik vseh svetnikov se bo prikazoval film »Ladja sužnjev«. V petek 4. novembra bo film »Ekrazitna polona« po znižanih cenah.
Iz Krškega
k— Vodna mizerija v Krškem. Središče krškega mesta ima že več mesecev nevšečnosti z vodnjaki. Zaradi nizkega stanja Save so bili letos vodnjaki pogosto brez vode. Poleg tega je bil najbolj uporabljan vodnjak pri pošti večkrat zaprt zaradi dolgoveznega popravljanja mehanizma. Gospodinje in služkinje si pomagajo, da hodijo prav na drugi konec mesta k zasebnikom po vodo. Občina bi si slekla velike zasluge, če bi z gradnjo vodovoda odpravila ta skeleči nedostatek.
k— Zatemnitev krškega mesta je uspela Meščani so se to pot disciplinirano ravnali po navodilih občine — znamenje, da so se zavedali, da to ni bila le šala. Nekaj redkih izjem je bilo čisto nepotrebnih.
Povečajte blesk svojega smehljaja s KoIynosom!
Lepota, Vaša osebna privlačnost, za visita od zdravih, svežih in lepih zob. Koljnos napravi tisoče ljudi lepše. — Poskusite Kolynos! Spoznali boste radost svežih ust in očarujočega nasmeha.
Vartujte — kupit« veliko tubo.
Skrbimo za zdravje otrok!
Ugotovitve in zaključki II. balkanskega kongresa za varstvo otrok, ki je bil od 1. — 7* t. m. v Beogradu
Ljubljana, 29. oktobra
Izboljšanje življenja vaškega otroka zavisi od splošnih zdravstvenih pogojev na vasi in od stopnje prosvitljenosti najširših ljudskih slojev ter njihovega blagostanja. Zato je treba dvigniti zdravstveni, kulturni in gospodarski nivo vasi.
Vsako delovanje v tej smeri mora biti osnovano s proučevanjem obstoječih življenjskih pogojev. V temi pogledu morejo s svojimi ugotovitvami mnogo koristiti poizkusna središča (eksperimentalni centri), ki so osnovana v poedinih državah. Z zdravstvenega, gospodarskega in socialnega vidika se priporoča osnovanje takih središč.
DRUŽINA
Osrednje vprašanje je v splošnem dvig družine, ki ga je mogoče doseči samo z vzgojo žene v higienskem in splošno vzgojnem pogledu. V higienskem pogledu naj bi se žena vzgajala na ta-le način:
1.	Z obiski zaščitnih sester po domovih in s posvetovalnicami za matere, dojenčke in male otroke.
2.	Z raznimi vrstami propagande in posebej še s potujočimi tečaji, z razstavo o higieni otrok in po možnosti v zvezi z gospodinjskimi tečaji. Prav tako se mora tudi oče pripraviti za svojo vlogo in privoliti na aktivno udejstvovanje do vseh akcij v korist otroka. Oče in mati morata sodelovati v enaki men pri udejstvovanju svojih pravic in dolžnosti napram otroku.
Posvetiti je treba največjo pozornost vzgoji otrok v takem duhu, da se bodo zavedali svojih bodočih nalog kot očetje in matere. S tem bo mnogo storjenega za postavitev zdravih temeljev bodoči družini,
STANOVANJE
Vprašanje zdravega stanovanja je največjega pomena za pravilen duševni in telesni razvoj vaškega otroka. Zato je treba delati v pravcu, da se zdravstvene razmere zboljšajo. Kongres je mnenja, da bi se dalo to doseči z malimi spremembami, odnosno brez velikih tvarnih žrtev.
ZAKONODA.JSTVO, JAVNA IN
ZASEBNA SLUŽBA
Neobhodno je potrebno, da izda vsaka država poseben zakon o organizaciji ln delovanju otroškega varstva. Ta zakon naj jasno določi naloge občin o varstvu otrok in zagotovi potrebna denarna sredstva. Ta sredstva naj bi se dobila s posebnimi davki, kot n. pr. davek na neoženje-ne osebe, davek na družine brez otrok, davek na dediščino, luksuzni davek, davek na alkohol itd. Celokupna vsota teh davkov naj se steka v posebni »Fond za varstvo otrok«, ki se mora upravljati avtonomno.
Uspeh dela za varstvo otrok zavisi od koordinacije in delovanja vseh prizadetih činiteljev, in to: države, okrajnih in samoupravnih edini c, cerkvenih in privatnih organizacij. Neobhodno je potrebna za vsako državo osrednja organizacija za varstvo otrok; ona mora sprovesti v življenje okrajne in krajevne odbore, ki bodo zagotoviT sodelovanje vseh okrajnih in krajevnih činiteljev v soglasju s posebnimi potrebami otrok, odnosno s skupnimi željami odgovarjajočih faktorjev.
USTANOVE ZA ZAŠČITO OTROKA NA VASI
Mediclnsko-socialne ustanove. Zaradi -visoke umrljivosti otroik je predvsem potrebna učinkovita zdravstvena zaščita otrok.
Glavni vzroki velike umrljivosti so sledeči:
1.	Nepoznanje najosnovnejših pravil otroške higiene med ljudstvom, kakor tudi nepoznanje splošnih pravil higiene v družicah.
2.	Nedostatek zdravniške pomoči in javnih higienskih naprav v vasi.
3.	Slabo gospodarsko stanje.
Zdravstveno stanje in domovi igrajo naj
važnejšo vlogo. Na vsakih 5.000 prebivalcev je potrebna ena taka ustanova. Te ustanove naj bodo polivanentne (za vse vrste zaščite) in vsaka taka ustanova mora imeti vsaj eno zaščiltno sestro. Potrebno je, da se tudi zdravniki, po možnosti oni, ki se že nahajajo v kraju, zaposlijo v teh ustanovah. Tudi je potrebno, da dobe za to delo ocene, odnosno izobrazbo. Te ustanove naj se podrede krajevnim odborom, oziroana delujejo v najožji zvezi z njimi. Prebivalstvo in občine naj se zainteresira za to, da bi prevzeli delno kritje za vzdrževanje teh ustanov.
Normalni porod naj se izvrši doma in to pod odgovarjajočimi higienskimi in materialnimi pogoji Vsaka občina z 2.000 prebivalci mora imeti po eno babico. Porodniški oddelki, porodniške šole itd. na vasi niso priporočljivi Patološki porodi spadajo v dobro urejene in opremljene porodnišnice v večjih krajih. Za take sldčaje naj bo mogoč hiter prevoz porodnice v porodnišnico.
preprečevanje socialnih in nalezljivih bolezni. Glede tuberkuloze je kongres mnenja, da naj se na vasi izvede vakci-nacija proti tuberkulozi z BCŽ, ako bi se istočasno organizirala strokovna kontrola okužene dece. To kontrolo naj bi vršili zdravniki in zaščitne sestre.
želeti je, da se izvede obvezno in brezplačno zdravljenje spolnih bolezni, a pred vstopom v zakon naj se obema bodočima zakoncema izda zdravniško izpričevalo, da sta popolnoma zdrava. Ta izpričevala naj se izdajajo brezplačno.
Obstoječe zakonske odredbe, ki omogočajo zdravljenje bolnih otrok, se morajo v vseh primerih tudi izpolnjevati. Prav tako je tudi potrebno, da se pri vseh splošnih bolnicah zgradi dovoljno število otroških oddelkov, kjer pa ti že obstojajo, naj se njihova uprava in organizacija službe postavi na sodobne temelje.
Pedagogko-flodalne ustanove. Obvezno Šolanje naj se prične s posetom igrišč, odn. zavetišč za male otroke. Država, občina in privatne organizacije naj skupno in energično delajo na tem, da se vaškim ortifokom olajša in omogoči obiskovanje šole. V zvezd s tem naj se organizirajo šolske kuhinje, domovi za one otroke, ki stanujejo daleč od šole, nadalje naj se deli šolski deci obleka učila itd.
Posebna pozornost naj se posveti zaposlitvi šolskih otrok v prostem času. Zato naj se ustanove in organizirajo otroška igrišča, počitniške kolonije, otroški klubi s čitalnicami, delavnice in slično.
Pravno-socialne ustanove. Da se otrokom brez staršev (sirotam, zapuščenim in nezakonskim otrokom) omogočijo kar najboljši socialni in materialni pogoji za življenje, je treba, da se osnuje dovoljno število zavetišč. Ta zavetišča bi poleg ostalega imela tudi to nalogo, da poiščejo nezakonske očete in jih prisilijo na plačevanje alimentov.
Socialna pomoč. Družina je prirodno središče za življenje otroka. Otrokom se najbolje pomaga in se jih ščiti z dvigne-njem življenjskega standarda družine.
Za otroka brez staršev je bolje, da se od gaja v tuji družini, kakor pa v otroškem domu, toda samo pod pogojem, da so otroci pod stalnim in strogim nadzorstvom (organizacija otroških kolonij).
Potrebno je tudi, da se otrokom, ki žive v tuji družini, omogoči tudi bodočnost in to na ta način, da se jim poišče možnost življenja in dela na vasi.
Na kolodvoru je izginila
že štirinajst dni brezuspešno poizvedujejo po 70 letni gospe Suzani Oficijevi iz Ljubljane
Ljubljana, 29. oktobra.
V nedeljo 16. oktobra je v avli glavnega kolodvora prišlo do dogodka, kakršnega izlepa ne pomni naša kronika: sredi naj-živahnejšega vrveža, kakršen je na kolodvoru zlasti v nedeljskih jutrnjih urah, je 701etna ga. Suzana Oficija, soproga železniškega upokojenca, stanujoča Med hmeljniki št 2 v Ljubljani, izginila brez sledu. Vse do danes je tudi naj skrbne j še poizvedovanje na vse strani ostalo zaman.
Ga. Oficija je Med hmeljniki živela ob svojem soprogu in hčeri - edinki, ki je po poklicu šivilja, precej samotno, tiho življenje. Cez dve leti bi se završilo pol-stoletje mirnega, zadovoljnega zakona. Pred kratkim je izrazila željo, da bi pred smrtjo še enkrat poromala na Brezje. Hčerka je materini želji ustregla toliko rajši, ker se je stare gospe zadnji čas lotevala nekaka bolestna melanholija, in je upala, da bo izlet v gorenjsko naravo, pa tudi obisk pri Mariji Pomagaj dobro del njeni duši. Ko sta prišli na postajo, je bilo do vlaka, ki odhaja ob 7.12, še dosti časa. Hčerka je mater naprosila, naj na določenem mestu v avli počaka, medtem ko je sama stopila po vozne listke. Pri blagajni se je zamudila samo nekaj minut, a ko se je vrnila, ni bilo matere nikjer. Zaman jo je iskala po vsem kolodvoru, po peronu, po cesti, zaman so jo pomagali iskati dobri ljudje. Nazadnje ji je ostalo eno samo upanje: da je mati
z reko potnikov, ki so hiteli v vozove, že sama odšla na vlak. V tem upanju je tudi sama vstopila v gorenj ca in še sprevodnika naprosila pomoči. Iskali so vso progo, toda gospe ni bilo nikjer.
Ko se je hčerka obupana vrnila v mesto, je v srcu vendar na tihem še zmerom gojila nado, da se je mati v onih minutah čakanja v avli iznenada premislila in je kar tako krenila domov. A tudi doma je ni bilo. Ko je še naslednji dan ni bilo od nikoder, je bilo jasno, da se je nesrečna žena izgubila. Takoj so vso reč sporočili policiji, a tudi njena pomoč je bila doslej brez uspeha. Gospa je izginila brez vsakih papirjev, pa tudi brez vsakega denarja, ker je hčerka vse, kar je bilo treba za pot, nosila v svoji torbici. Ga. Suzana Oficija je srednje, za svojih 70 let precej močne, okrogle postave in sivih las. Oblečena je bila v siv plašč, na glavi je imela črno šerpo, obuta pa je bila v črne nogavice in črne čevlje z nizko peto. Kdorkoli bi vedel dati kakršnokoli pojasnilo, se naproša, naj obvesti njeno rodbino, policijsko upravo v Ljubljani ali uredništvo »Jutra«. Kdor bi imel kakšne stroške s tem, da jo pomaga najti, mu jih bo rodbina povrnila.
Po rodu je gospa Suzana Oficija iz Beljaka. Ce se ni pripetilo kaj hujšega, je verjetno, da je utegnila na slepo kreniti proti Koroški.
Zgodbe o ciganih in tatičih
Kopica beležk iz policijske kronike
Ljubljana, 29. oktobra.
Pred dnevi smo poročali o smoli, ki se je pripetila trgovcu Mihajlu Nikoliču iz Malega Požarovca v trafiki pred glavnim kolodvorom, ko je na pultu pozabil denarnico z 1200 din in je že trenutek nato izginila brez sledu. Neka ženska, ki je stala v bližini, je videla neznanega slabo oblečenega dečka, ki je takoj po Nikoličevem odhodu iztegnil roko proti pultu, nato pa zbežal proti Kolodvorski ulici. Za njim je hitela tudi starejša ženska z umazano-belim kodrastim psičkom v naročju in z otroškim vozičkom, polnim perila, ki ga je rinila pred sabo.
Ko je takoj nato eden izmed stražnikov kolodvorske stražnice na kolesu odbrzel za njima, in ju dohitel v Slomškovi ulici, je prišlo na dan, da je ženska policiji dobro znana ciganka Jera Breščakova, fant pa se je predstavil kot 131etni sin invalida Jože K. Njegova družina, da je iz Celja, a se je pred kratkim preselila v Nove Jarše, ker se je njegov oče, ki je brez desne roke, odločil živeti od beračenja po Ljubljani. Jera Berščakova je izredno zanimiv tip ciganke. Pogostokrat nastopa tudi pod imenom Helene Reicherjeve, a policijski in žandarmerijski akti, ki jih je na kupe o nji, jo imajo zapisano še pod
kakšnimi 13 imeni. Cela kopa tiralic Je bila zadnji čas izdana za njo. Med drugim jo zasleduje tudi kamniško okrajno sodišče, na katerega področju je skupno s svojimi rojaki zagrešila več tatvin. Dobro je policiji znana tudi njena hčerka, ki ji je Olga, včasih pa tudi Cvetka ime. Njen bo najbrž otroški voziček, ker stara Breščakova nima majhnih otrok.
Ko so Breščakovo in njenega malega spremljevalca vprašali, kje imata onih 1200 din, nista hotela o denarju ničesar vedeti. A pri osebni preiskavi plena v resnici niso našli pri njiju. Vsa znamenja kažejo, da je bila v usodnem trenutku pred trafiko ž njima tudi mlada Breščakova, ki je spravila denar in izginila. Mali Jože je kljub otroškim letom in kljub dejstvu, da je najbrž res iz slovenske družine doma — narečje ga izdaja za Celjana — precej prevejan in pociganjen. Da poiščejo starše in jim vrnejo fanta — pač s potrebnim opominom, naj v prihodnje malo skrbneje pazijo nanj — so ga v spremstvu policijskega organa posadili v policijski avto in ga odpeljali proti Novim Jaršam. Ko sta izstopila, da fant pokaže bajto, se je Jože policistu na lepem izmuznil in pobegnil. Mlade noge so ga hitro rešile zasledovanja. O kakšni družini
Brigitte Horney in Willy Birgel v filmskem Slagerju prirodnih krasot, nepozabne igre, ljubezni in glasbe ob 15., 17., 19. in 21. url KINO MATICA 21-24.
rgei v lumsKcm aiagciju puuuuiu »'"»"'•i ----—-
Polnočni valček
njegovega imena v Novih Jaršah ni ne duha ne sluha. Zdaj si policija prizadeva, da izsledi družino in da hkratu razjasni zagonetna pota in zveze Jere Breščakove.
Po treh letih pojasnjena tatvina
Pred kakšnimi tremi leti Je iz javnega skladišča na Tyrševi cesti neznan tat odpeljal tvrdki Interkontinental več bal belega gradla in cefirja in nekaj kosov blaga za brisače in prtiče. Skupna škoda je znašala okrog 10.000 din. Policija je takrat z vso vnemo poizvedovala na vse strani, a za tatom ni bilo sledu. Pred nekaj dnevi pa je policija prejela ovadbo, da je 41-letni brezposelni delavec Jože C., ki je takrat stanoval v Tomačevem, a se je pozneje preselil v Moste, v kritičnem času na debelo kupčeval z raznimi vrstami blaga za perilo. Zlasti po posavskih vaseh je med kmeti spravil precejšnjo količino takšnega blaga v denar. Svojim odjemalcem je razlagal, da dobiva blago od neke tovarne na račun mezde in raznih nagrad, pa ga zato lahko prodaja po najnižji ceni. Policija je uvedla obširno preiskavo in je v resnici dobila še na cele kupe gradla in cefirja, ki pa je bil po večini že zdavnaj predelan v perilo. Ko so moža aretirali, je brez nadaljnjega dejanje priznal, a izgovarjal se je, da je tatvino zagrešil v veliki stiski. Sodišče mu bo odmerilo kazen.
Aretacija brezposelnega izgubljenca
Te dni je policija aretirala 301etnega bivšega železostrugarskega pomočnika J. Stanka, ki se že nekaj let preživlja z majhnimi bednimi sleparijami in krajo. Tako je prejšnji mesec nekemu tovarišu, prav tako železostrugarju, ki je toliko srečnejši od njega, da ima posel, ukradel precej dobro ohranjeno obleko in čevlje. Obleko je prodal za 150, čevlje pa za 50 din, čeprav je bilo vse skupaj vsaj 4krat toliko vredno. Nekemu mehaniku iz Šmarja pa je pred tedni odpeljal kolo, vredno 1000 din, in ga je prodal za 380 Obleko in kolo je policija našla, samo za čevlji, ki jih je baje prodal neznanemu kmetu, ni sledu. Stanka iščeta zaradi tatvin že sresko in okrožno sodišče, tako da mu bodo pokoro odmerili kar za celo vrsto zadev.
Vlom v župnišče
na Sveti Gori
Pred tednom dni je neznan tat vlomil v župnišče na Sveti gori pri Litiji in je župniku izmaknil samokres z naboji in nekaj gotovine. Ko so orožniki z Vač začeli preiskavo, je sum padel na 231etnega Rudolfa 2. iz Cveteža v vaški občini. Fant je pobegnil z doma, ob slovesu pa je materi po pisemcu sporočil, da bo izvršil samomor. Zdaj ga iščejo oboji: žandarji
zaradi vloma in mati iz strahu, da fant res ne napravi neumnosti. Begunec je srednje postave, kostanjevih las, rjavih oči, oblečen pa je v modro obleko, črn klobuk, zelen površnik in škornje. Na desnici mu manjka palec, na eni roki pa ima tetovirano srce.
Za ženitvenim sleparjem
Sredi oktobra se je pri nekem kmetu t Vodružu pri Kalobju v celjski okolici pojavil prijeten, kar eleganten, mlad človek, in ko se je malo uvedel v hišo, je začel čisto resno dvoriti domači hčerki. Čeprav dandanes sleparjev in rokomavhov kar mrgoli po deželi, se zmerom še najdejo naivni ljudje, da jim nasedajo na prvo besedo. Tako je bila tudi v Vodružu sklenjena ljubezen na prvi pogled in neznani kavalir je dekletu brez oklevanja obljubil zakon. Da bo zveza dobro zapečatena, je neznanec izvabil od dekleta zlato žensko zapestno uro, vredno kakšnih 1000 din. Pa tudi kavalir ni bil od muh — »nevesti« je v zameno poklonil zlato zapestnico v obliki verižice, ki jo je pa bržkone nekje ukradel. Ko je dobil uro, je izginil brez sledu.
Iz živlfenja na deželi
BEZELJSKO. Po toči oškodovani Bizelj-čani so prejeli nadalje od svojih prijateljev in dobrotnikov naslednje zneske: dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru 1000 din. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani 1000, Franc Lipej, veletrgovec v Brežicah 250. Josip Vers cvšek, veletrgovec v Brežicah in Celjska posojilnica d. d. v Celju po 200 din. Marija šarb, pos. Gornji grad. Franjo Kalan, trgovec v Celju in Martin Gorišek. zid. mojster v Brežicah po 100 din; Pio Radonič, veletrgovina vina in žganja v Ljubljani 50, Zagode Ivan, usnjarna Brežice 20 din. Skupno je bilo nakazano v minulem tednu 3020 din, kar znese s prej izkazanim zneskom 14.135 din. župnemu uradu Bizeljsko so v ta namen nakazali: Avsemek Ivan. vele-industrijec v Ljubljani 1000, Pavel Živort-nik, prof. v Mariboru 250, župni urad Polje 120 in župni urad št. Lambert 100 din v celoti 15-605 din. Ker je beda res velika, prosi nadaljnjih prispevkov in se vsem dosedanjim darovalcem iskreno zahvaljuje Pomožni odbor.
ČRNOMELJ. Sokolski kino v Črnomlju predvaja 31. t. m. ob 8. zvečer in 1. novembra film »Ljubezen in zaobljuba«.
JESENICE. Zvočni kino Radio predva-je danes ob 15., 17. in 20. slovaški velifilm »Hajduk Janošik« s P. Bielikom v glavni vlogi. Med dodatki tudi kulturni film »Neznana Kina« in Paramountov zvočni tednik. — V ponedeljek in v torek sledi »Mačja brv«.
PTUJ. Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. uri film »Domovina«. Pred predstavo Fox tednik in kulturni film o naši državi.
KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri napeti pustolovni film
lavifaA 1» m A rw e^Milt«« V glavni vl°gi KEN MATNARD . JcZUCC Drcz slldnu in njegov konj »Tarzan«.
Strahovlada banditov v malem mestu na divjem zapadu. — Ob 10.30 dopoldne
po znižanih cenah od Din 2.50 dalje: BORIS KARLOV: NOČNA POŠAST
Sodi iz Tacna pod šmarno goro
Sodarska zadruga v Tacnu Je fzgotovila v zadnjem času že preko 60 sodov-velika-nov za vsebino 1200 hI ln sicer za razne vinarske zadruge. Ta zadruga je prva v državi, ki izdeluje tako velike sode. Sodi so ovalni in okrogli. Gornja slika kaže sode, naložene na železniških vozovih na kolodvoru št. Vid-Vižinarje. Spredaj stoje sodarski mojstri z načelnikom Ivanom Medvedom in njihovimi pomočniki. — Sodi
so zares strokovnjaško ln odlično izdelani, da jih je ljudstvo kar občudovalo, ko 00 jih voiili na kolodvor. Sodi omenjene zadruge so bili tudi razstavljeni na državni obrtni razstavi ter so bili prodani vinarski zadrugi Sičevo-Niš. Tako je dobila sodarska zadruga v Tacnu popolno priznanje za odlično delo, kakršnega no zmore kmalu kako drugo sodarsko podjetje laven Slovenije
Nekaj želja ob 10 letnici našega radia
Kot nujno izpopolnitev sporeda naše postaje potrebujemo oddaje v podnevnih urah in več reportaž iz domačega življenja
Za obletnice imamo pri nas lepo navado, delo samo od lepih in uspešnih strani. Juda prikazujemo jubilantovo življenje in bilej je god in za god radi godovnika obdarujemo — če ne z drugim pa vsaj z lepo besedo. No, nič hudega za to. Ali krivo bi bilo, ako bi se nam spričo vse te hvale spačilo merilo za resnične vrednote našega slavijenca in za njegove dejanske uspehe.
Te dni slavimo desetletnico našega radia, ene naših najvažnejših kulturnih ustanov. Vpliv radia na vse naše življenje je že danes močan in njegova vloga bo v bodočnosti zmerom večja. Zaradi tega si moramo biti vsi edini v tem, da je treba to ustanovo gojiti z najširših vidikov, da ji je treba posvetiti vse sile in vsa sredstva, ki jih le moremo mobilizirati. Nikakor ne sme postati naš radio nekakšno podjetje, ki bi moralo s svojimi dohodki podpirati kako drugo ustanovo, čeprav služi leta morda sorodnim ciljem. Radio je v naši državi že itak fiskalno dovolj obremenjen in nikakor ne bi mogel utrpeti še kakšne nadaljnje derivacije svojih dohodkov, ki mu izvirajo od naročnine (dohodki od reklame skoraj ne štejejo), ako hočemo, da se bo vzdrževal na tisti programski in tehnični višini, ki odgovarja našemu kultur-, nemu nivoju.
Dohodki naše radijske postaje so v de-getih letih njenega obstoja narasli bruto
na skoraj petkratno višino. Obratovanje, ki je bilo prva leta pasivno, izkazuje zdaj pri skoraj 18.000 naročnikih že neki prebitek, saj prejema postaja od naročnine za program in tehnično obratovanje mesečno približno četrt milijona dinarjev. Ta vsota je za naše razmere precejšnja in po naši sodbi hi se dalo s toliko denarja nuditi radijskim naročnikom dosti več kakor zdaj.
Številke o tem. kaj in koliko se je oddajalo v našem radiu v teh 10 letih so sicer lepe in ne skrivajo napredka, ali prav tako jasno pa tudi odkrivajo, da je bilo n. pr. lani število oddajnih ur manjše kakor prvo leto in da bomo tudi letos po dolžini programa krajši kakor pred 10 leti. V obsežnosti programa torej v 10 letih nismo napredovali, pač pa nazadovali. Ali se da to nazadovanje kako opravičiti? Menda ne. Doslej tega vsaj nihče ni poskušal — niti od samega vodstva radijske postaje. Naš radio pa programsko nikakor ni saturiran. Nasprotno! Menda ni družine z radijskim aparatom, kjer vsaj nekaj članov ne bi po^ grešalo gimnastike in malo razvedrilne godbe zjutraj, poročil, novic in nekaj dobrih plošč dopoldne, pa kaj zanimivih predavanj, čitanja in nekoliko domače muzike popoldne.
Ne zamišljamo si tega na ta način, da bi bilo treba n. pr. izven sedanjih ur dodatno upregati orkester, ali si zasigurati vrsto
novih predavateljev, znanstvenikov in Iite-ratov. Nikakor ne. Saj smo si na jasnem, da je krog naših kulturnih delavcev, ki bi bili tu v stanju sodelovati z originalnimi pri-pevki, dosti pretesen. Toda, ali nimamo na razpolago dovolj konseivirane robe: literature vseh vrst in stroke, in če nam diši konservirana muzika, če smo se tako dobro sprijaznili s ploščami v glasbenih oddajah, bi se sprijaznili tudi s čitanjem literature vseh vrst (mislite, da dobri kriminalni romani v 20-minutnih nadaljevanjih ne bi našli prijateljev?), nadalje s predavanji iz domačih in tujih publikacij v celoti ali v izvlečku, s čitanjem potopisov — tudi v nadaljevanjih — itd. itd. Predpogoj bi bil dober lektor s simpatičnim glasom in zadostnim številom prespanih ur, da ne bi predremaval pri svojem poslu.
Jutranja telovadba tudi ne potrebuje posebnega učitelja, niti ne tistih nekaj telovadcev, ki jih le-ta pred mikrofonom vodi, da je cela reč naravna. Nekatere nordijske postaje imajo baje take gimnastične ure snete na ploščah, kar je dosti cenejše in razen tega gimnastično uro vodijo telovadci in učitelji, ki je sicer osebno ne bi mogli. Ali bi v našem radiu kaj takega ne šlo?
In slednjič jutranje novice in tržna poročila. Kar čudno je, da se v 10 letih še nismo dokopali do njih, ko vendar spadajo pri večini drugih postaj med temeljne kamne celodnevnega programa. Kaj ko bi vodstvo radijske postaje o priliki v obliki ankete pobaralo svoje naročnike, ali bi jim bila všeč taka obogatitev sporeda ali ne. In tudi drago ne bi bilo to. Izdatki za največ dvojico lektorjev pa obratni stroški za
postajo, bi bilo v glavnem vse dodatno finančno breme, ki bi ga postaja pri sedanjih dohodkih pač z lahkoto nosila. Nič ne rečemo. da politika štedenja v dobrih časih ne bi bik pametna, ako ima vodstvo postaje za naslednja leta v načrtu večje investicije za tehnično modernizacijo našega radio, toda to štedenje nikakor ne sme iti tako daleč, da bi sc program s časom krčil, namesto da bi napredoval.
V tej zvezi hi radi opomnili še na tole važno stvar: naša postaja ima doma in zunaj meja mnogo poslušalcev, ki lahko sprejemajo njene oddaje samo podnevi, dočim je večerni program zanje zaradi motenj izgubljen. In takih poslušalcev je mnogo, mnogo več, kakor morda računa vodstvo postaje, in večina njih je bolj potrebna in željna domače besede in domačih novic, kakor pa družina poslušalcev bliže postaje. Neprestano poudarjamo potrebo zvezne postaje v Mariboru, ki je res eden glavnih pogojev za zajetje severnih krajev naše dežele z domačimi radijskimi emisijami, ali te druge naloge naše postaje se nihče ne spomni, čeprav je razmeroma lahko in poceni izvedljiva s podaljšanjem oddaje v dnevnih urah. Naj vodstvo radijske postaje vzame te preudarke tesno v pretres in se kot prve izpopolnitve našega radia loti uvedbe podnevnih oddaj. Po 10 letih to prav gotovo ne bo prezgodaj.
H koncu teh želja k prvi izpopolnitvi sporeda naše postaje še nekaj besed o ploščah. Ne mislimo tu na tiste kupljene plošče, ki izpopolnjujejo 25 odstotkov programa naše postaje, ampak na domači izdelek. Radijska postaja si je pred leti nabavila pripravo za snemanje plošč, tako da bi se
lahko razni pomembni dogodki, ki na no-srečo ne padejo v čas oddaje, konservirali na ploščah in se potlej v primernem času reproducirali. To je potrebno pri vsakovrstnih reportažah, pa tudi za to, da se pomembni govori, nastopi, koncerti in slično za trajno ohranijo v arhivu postaje. Radijske postaje po vsem svetu se takega konserviranja na ploščah poslužujejo v čedalje večji meri in nekatere postaje za kolonialni radio sestavljajo do 80 odstotkov svojega programa samo s plošč.
Koliko lepih reportaž iz življenja naše dežele bi nam lahko nudil naš radio, ako b: se sistemu nabiranja na plošče posvetila večja pozornost kot doslej. Dobili bi zvočne slik*« o življenju v naših industrijskih in rudniških revirjih, spremljali bi la-hW kmeta in obrtnika pri njegovem delu, obiskali bi naša kopališča in letovišča, naše planine, naše — no, kaj bi naštevali, saj vsi poznamo te vrste reportaž iz tujih oddaj in vemo, kako so privlačne, dasi slikajo samo tuj svet in tuje ljudi.
Da bi nam naša postaja lahko odkrila ves ta lepi svet, bi potrebovala samo avto s pripravo za snemanje plošč, kakor ga imajo dane9 že domala vse tuje postaje, ampak, seveda tudi v tisti kvaliteti, ki je drugod običajna. Plošče, ki in kolikor se zdaj snemajo v naši radijski postaji, so popolnoma neužitne. Ali je temu kriva aparatura ali material, o tem naj tehniki razsodijo. Mi si za bodočnost samo želimo mnogo plošč z dobrimi domačimi reportažami) ki bodo našemu radiu nedvomno pridobile mnogo novih prijateljev, tako da se bodd tudi izdatki za to novost izplačali,
krzno
Ni je elegantne ženske, ki ne bi stremela m tem, da dim izdatneje izpopolni gardi: bo z lepim krznom. Saj je že od ne-

i


■V; ->5 Usrrr.cl, sredstvo za odvajanje se festo potvarje Radi tega * pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Dermel in zarezo v obliki črkel.Zahfe-vajia samo originalni Darmol.
zna lahko privošči tudi ženska v skromnejših razmerah. Vrhu tega ima pristno krzno to lastnost, da ga ob primerni negi lahko ohranimo dolgo časa — skoraj vse življe-, nje. Krznen plašč od časa do časa lahko pustimo predelati po zadnji modi in izpopolniti z novimi kožicami, če je treba. Do-j ber krznen plašč ima življenjsko dobo de-i setih navadnih plašče v in ko ga do konca ( ponosimo in obrabimo, ga lahko še vedno
Mnilfc moli


kdaj lepe žene navdajala pravcata strast za draJo kamenje in m krzno Doč.m pa ostane drago kamenje po 3voji ceni za večino nedosegljivo, &i ta ali on; kos pristnega kr-
ffti? S^i
Oglejte si Kašo zalego
j!
LJubljana, Mestni trg 5.
ti a izl
& ■
mm	'
'< V iŽgL i JM H
L

Letos zavzemajo rnufi različnih oblik in velikosti eno najvidnejših mest v novi modni sliki. K.naiu ne bo več plašča aH kostuma, k' bi ga mogle nosit; brez odgovarjajočega mufa. ako hočemo biti opremljene po zadnj; modi. Mufi iz dolgodlakega kr-:-itu (lisice, risa, skunksa) imajo veliko, ploščato obliko, kakor je ugajala elegantnim damam v predvojnem času. Mufi iz astra-nara ali perzuanca so ok. jgU, kakor majhen sodček, docim so nvufi iz progastega ne-za ali bi/ama različno sestavljeni, dostikrat v i epih. zaokroženih linijah. Moderni so tudi mufi iz olaga, svile ali žameta. Takšni mufi so pošiti 9 širokimi krznenimi progami. ti' ;m ali z bleščico in imajo če<'o naj jo!j originalno obliko. Nosimo jih seveda le k ustrezajočitn oblekam.
uporabimo kot podlogo. Krznen plašč torej ni takšen luksuz, kakor bi k-do mislil ob pogledu na njegovo ceno. Kako laska krzno obrazu, kako podčrta eleganco vse pojave, o tem nam menda ni treba še posebej govoriti. Da pa postane krzno vsaki ženi dostopno, tudi enim, ki si cciega krznenega plašča ne morejo privoščiti, je uvedla moda v promet tudi mala krznena oblačila: različne kepe, bolere. kratke jopice, garniture ovratnika in mufa, ki jih lahko nosimo k vsa k £ mu plašču, kostumu ali obleki.
Oblika krznenih plaščev postaja vedno bolj ohlapna in udobna Zato vidimo letos največ širokih, zadaj zvon čas to razširjenih dolgih kožuhov, tričetrtinskin paletojev in ohlapnih, do bokev segajočih jopic. Tudi zmerno krojene krznene redingote so še v niodi. dočim so tričetrtinski, spodaj zvon-časti kazaki popolnoma izginili. Če ste v
run
posesti takšnega ob telesu krojenega ka-zaka, ga dajte čim prej z novimi kožicami primerno razširiti.
Seveda ostane tudi letos vsako pristno krzno v veljavi, vendar bomo med elegantnimi najnovejšimi plašči videli največ astrahana, nutrije in naravnega morskega psa, ki ga letos lansira moda kot posebno novost. Jako moderno je tudi lepo progasto krzno, ki iz r.jega sestavlja moda v raz-
ličnih smereh progaste, male jopice in tudi jako elegantne, cele plašče. Lepi ovratniki pa bodo iz lisice (lcto3 je najbolj v modi naravna, rdeče barvasta lisica), iz skunksa in iz naravnega, dolgodlakega risa.
Dolg kožuh iz naravnega morskega psa
kna moderno, zadaj ohlapno zvončato obli-koPostrani vrezani žepd »o obAiti * ozko
progo iz istega krzna. Mali ovratnik s koničastimi reverčki je po sredi prepet s kovinskim klip«om. Gumbi so skriti na notranji strani in se zapenjajo v podlogo (1. skica).
Naslednja skica predočuje elegantno re-dingoto ki je sestavljena iz progastih kožic. Spredaj so proge navpično usmerjene, postrani in zadaj pa vodoravno. Ta lepi, pariški model je brez gumbov, po sredi ga prevežemo s pasom iz rjavega jelenjega usnia. (2. skica).
Tudi moderni tričetrtinski paletot je sedaj bogato zvončasto kroje-n. Paletot na naši skici je iz rjave žrebčevine ali iz stri-ženega jagnjeta in ima eleganten, visok ovratnik iz naravnega risa. Tudi moderni, ogromni muf je iz enakega, dolgodlakega risa. (3. skica).
Mala jopica iz astrahana ali drugega, kratkodlakega krzna je kaj praktično ogrinjalo, ki ga lahko nosimo ob vsaki uri dneva — k športnemu krilu, k popoldanski in večerni obleki. Moderne, kratke jopice se tesno prilezejo k telesu, v nasprotju z neznatno obliko života pa imajo izredno bogate, ob zapestju balonasto nabrane rokave. Jopica na naši skici je pod vratom za-I peta z dvema velikima gumboma iz krzna, j ob pasu pa jo stisnemo z nevidnimi zaponkami (zadnja skica).
TSV
t
naj sodeliil
? l "Mimm za otrok*
Oblikujejo naj ga materinske in očetovske prvine
Med referenti na nedavnem beograjskem 11. balkanskem kongresu za otroško in mladinsko skrbstvo je ravnatelj univerzitetna oiroške klinike v Beogradu, prof. dr. Matija Ambrožič, sproži! misel o potrebi prttegnitve očeta k sodelovan ju pri skrbstvu za otroka. To zanimivo zamisel, ki je zanimiva tembolj, ker prihaja od moške strani, prinašamo v izvlečku, prepričani, da se bodo z n jo v glavnem strinjale vsaj naše čitateljice.
Današnji družbi služi družina deloma še kot sodelujoči subjekt otroškega skrbstva, obravnava pa jo tudi kot objekt javnega otroškega skrbstva.
Oba aktivna člana družine, očeta in mater. jemljejo različno. Skrbstvo za matere se pogosto pojavlja že nekaj desetletij neločljivo združeno z otroškim skrbstvom. Mati naj oskrbuje otroka. Oče je nasprotno pritegnjen skoro izključno le k svojim sredstvom odgovarjajočemu ekonomskemu vzdrževanju otroka, v ostalem pa ga javno skrbstvo vse preveč zanemarja. To velja skoro v enaki meri za nezakonskega kakor za družinskega očeta. Le mater jemljejo kot objekt, očeta pa skoro izključno le kot Sodelujoči subjekt organiziranega javnega skrbstva.
Ta napaka se kaže negativno v mnogih smereh. Očetova duševna in telesna konsti-tucija in njen vpliv na otroka ostajata otroškemu skrbstvu vse preveč neznana. Oče je glede otroške odgoje vse preveč neveden, je zaradi tega prehudo potisnjen v ozadje kamor mnogi moški glede tega že itak težijo. Tako ostajajo neizrabljene mnoge žive moči. ki bi mogle pomagati pri odgoji otroka. Iz množice v otroški odgo-ji nevednih moških more iziti le malo sposobnih — prostovoljnih ali poklicnih — obdelovalcev polja javnega otroškega skrbstva. »Dobi otroka«, ki je sledila vse predolgi in bržkone premagani dobi moškega, mora na tak način slediti v bodoče spet neka enostranska doba, doba žene. nnme-«to da bi se mogli nadf jati dobe človeka.
Na našem Balkanskem polotoku mora računati in delati otroško skrbstvo v marsičem z drugimi prvinanv kakor na severu in zapadu Evrope. To velja v manjši meri za mestno kakor za v naših agrarnih državah posebno važno skrbstvo za podeželsko deco
Otroško skrbstvo na Balkan« ne sme iz gubiti iz vida dve posebni prvini. Prvič Balkan povsod še ni prišel daleč iz patriarhalne dobe, kar ima za posledico, da se

Laura S ; _>jt-,va je govu.. a. po telefonu s svojo prijateljico Fabienno Douicejevo. Bil je eden izmed tistih pogovorov, ki se vr&i med dobrimi prijateljicami vsako jutro. V takšnih pogovorih se dogajajo čudeži. skrvnosti, čenče in senzacije zadnjih štiri Lu dvajsetih ur nanovo ožive, se pomnožijo >n v takšni obliki potem iznova gredo rned ljudi.
Laura je pripovedovala Fabienni, da je videla, če se ne moti, njenega moža prejšnji dan pozno popoldne koračiti čez Champa Sr/seea.
»Kaj, Andreja si videla?« se je začudila Fatienna pri telefonski slušalki.
»če me vse ne vara, njega«, je potrdila Laura.
Pri zadnji besedi je stopila Laurina kuharica t-ho m obzirno v gospejino sobo. Sicer je prej potrkala, a ko ni dobila nobenega odgovora, je menila, da sme kot posel, ki je že dovolj dolgo pri hiši, stopiti tudi brez poziva naprej. Po prstih je rahlo stopila dalje, zaprla vrata prav tako tiho in obzirno za seboj kakor j'h je prej odprla ne da bi motila gospe pri pogovoru. Ostala pa je v Bobi, Čakala in obenem prisluškovala.
Prijateljici sta se medtem pogovarjali dalje. Preskočili sta Andreja, ki se je o njem zdelo Lauri, da ga je prejšnji dan srečala na Cbamps Elysčeg, na Rogerja Laurinega zakonskega tovar'ša, čigar zunanji videz je že n»kaj časa skrbel Ffs-bienno, z«radi če?rr se je infoir^i »'a r pjegovem zdravju.
»Kaj, tudi ti si opazila, da hujša?« je vprašala Laura.
»Opaž la, opazila, samo nisem imela poguma, da bi te opozorila na to stvar,« je menila Fabenna. »Nisem ti hotela delati skrbi«.
»O, taksna prijateljica, pa mi zamolči nekaj važnega o mojem možu!« jo je pokarala Laura.
Lauri je bilo težko izdati stvar, zaradi katere je bila tudi sama že dobrih štirinajst dni v zadregi. Stvar, ki jo je prikrivala je bila stiogo zaupnega značaja. Da bi pa svoji najboljši prijateljici zamolčala nekaj še tako važnega in zaupnega, se je Lauri videlo kakor smrtni greh. Zato je z gesli dala prijateljici razumeti: Roger, ki je imel v Nevv Yorku znatne naložbe, je utrpel velike izgube, če ne nastopi preobrat na borzi, se utegne zgoditi, da pojde tretjina premoženja po vodi. . .
Tako je potekel dobro uro trajajoči pogovor med prijateljicama ob Laurinih pojasnilih z medklici: »Nemogoče!« — Kaj toliko je izgubil?« — »Ali veš to čisto gotovo?« — itd. Nato je morala Laura svoji prijateljici obljubiti, da bo še tega dne pre-vrgla hišni red samo zato, da bo poklicala Fabienno še za pol ure na telefon, kjer se ' ho pomenek nadaljeval. Na koncu je Laura še potožila, da govori o tej katastrofalni stvari rajša s prijateljico kakor s svoj m ! možem, kateremu mora poleg vsega nuditi še moralno opero. . .
Po ltonfr1- --■< rogovom je Laura Sabry-, J0 a i -Ivira ..^rensko slušalko na vilice
in segla v žep po robec, da si je z njim osušila solzne oči. Tedaj je tudi ugledaia kuharco, ki se ji o njeni navzočnosti niti sanjalo ni. Vnrašala je suho in kratko:
»Kaj na delate tukaj?«
»Milostiva, ste me vendar klicali!«
»Kdo vas je klical? Jaz? Nikoli!« se je branila Laura.
»Pač, pač milostiva. klicali ste me,« je govor la kuharica in posmrkavala v svoje opravičilo.
»Kaj pa vam je?« je vprašala Laura.
Kuharica je skoro začela ihteti:
»Milostiva. . . Nehote sem slišala vse, kar ste pripovedovali svoji prijateljici. O, kakšen revež je gospod Roger! Kaj ga je zadelo! Uboga milostiva gospa!«
»Da, da Marija, življenje ni več tako lahko, kakor je bilo nekoč. . . Zdaj pa vas prosim, da ne zinete o tem nikomur besedice. Kar ste slišali, ste slišali po naključju«.
»Milostiva, bodite kar lepo mirni! Nihče ne bo izvedel stavčiča, od mene! Saj veste, da sem molčeča ženska. Vrhu tega imam vas in gospoda tako rada. Razumem bridkost udarca, ki va a je zadel. . .«
To je bilo zelo genljivo povedano. In je tudi odgovarjalo resničnim dejstvom. Marija je bila že šest let pri hiši in se je v tem času izkazala za zvestega, zanesljivega in dobrega posla, kakršnih je dan današnji malo v službah.
Gospod in gospa Sabryjeva sta umela ceniti njene vrline in sta bila z njo tako-, rekoč čustveno zvezana, kar se Je kazalo v nekakšni obojestranski hvaležnosti. Ta ■^fiipSfiost g<? je s strani kuharice povra-č-p.la fzičr.o k*jti Sabi} in njegova žena
na še zdaleka ni prišla do takega vpliva kakor na severozapadu. To velja posebno prav za podeželsko prebivalstvo. In drugič morejo vsaj otroški zdravniki z gotovostjo opažati, da je Balkanec kot družinski oče čustveno tesneje navezan na otroka kakor moški s severozapada. S temi, za zelo številne pokrajine nagega polotoka veljavnimi dejstvi mora računati naše otroško skrbstvo in javno otroško skrbstvo naj v vsem svetu mnogo bolj kakor doslej pritegne k sodelovanju vmesni člen »očeta« kot objekt svojega delovanja.
V	širšem kulturnem svetu postavlja javno otroško skrbstvo v ospredje svojega delovanja razne vrste tečaje in šole za matere. Na Balkanu je šolanje očetov skoro tako potrebno in važno kakor Jolanie mater. Pri tem ne bo zadostovalo, če se bo prosvetno delo omejevalo le na ožje in splošno priznanje očetovske dolžnosti. Vključena moTajo biti tudi osnovna pravila o negi zdravega in bolnega otroka. Prav posebno pa pravila o pravilni prehrani in preventivnem individualnem zdravstvenem skrbstvu. Žena je pač praktična nosilka telesne in duševne higiene v hiši in družini. Ta steber pa izgublja na svoji moči ali pa se povsem stre, če ga ne podpira mož ali oče, ali pa če prične omahovati aH s« celo podirati po zaslugi motečega očetovega poseganja. In čim močnejše običajno pravo ima mož v družini, tembolj more podpirati ali pa motiti žensko roko.
Analogno splošno priznanim posvetovalnicam za matere bi morali mi na Balkanu posebno za podeželje predvidevati ustanovitev posebne vrste posvetovalnic za očete Često opazovani čustveni očetov interes za otroke nam je neposreden znak za to. Mnogo pogosteje kakor je to običaj v severni in zapadni Evropi vidimo v naše otroške ambulante prihajati očete, posebno kmete s svojimi bolnimi otroki.
V	posvetovalnice za očete bi bilo treba izvabiti moške z njihovimi šoloobveznimi otroki ali pa s starejšo deco. Strokovno zdravstveno posvetovanje bi moralo biti povezano s strokovnim pedagoškim, v danem slučaju tudi zdravstveno pedagoškim posvetovanjem. Obravnavati bi sc ne smelo le individualno nego in vzgojo otroka temveč n. pr. tudi: pravilno zidavo in najbolj smotrno ureditev hiše in dvoriifia za družino s številno deco, za živila najbolj primerno izbiro zelišč za posad. vprašanje reje koristnih domačih živali in drugo. Tudi odnosa in zadržanja moža do žene bi se v posvetovalnicah ne smelo puščati v ne-mar. K posvetovanjem za očete bi morali pripuščati kot spremljevalke tudi matere. V posvetovalnice za matere, v katere prinašajo v glavnem dojenčke in mlajšo dcco, bi morali biti po možnosti povabljeni tudi očetje.
Referent zaključuje, da je družina za otroka polnovredna le, če jo oblikujeta mati in oče. Tudi v javnem otroškem skrbstvu. v njegovi organizaciji in v izvajanju bi torej morala biti ženski in moški materinski in očetovski princip zastopana v pravem razmerju in soglasju.
sta bila velika sladokusca. Pa tudi v mo-
nem pogledu se je kazalo soglasje med gospoda.j; n	ico na zunaj. V kuhi-
nji ni bilo nikoli razburljivih prizorov. Tam je bila doma dobra volia, ki je povzročala, i, ni prišla omaka n koli prismojena na mizo in je b la tudi pečenka vedno tako napravljena, da je ni bilo treba obrezavatl preden so jo nesli v sobo. Drugače sta bila gospod in gospa Sabryjeva zelo ljubezniva in dobrosrčna človeka. Ravnala sta s posli zelo prijazno in jim n sta nikoli odrekla podpore, če je bilo v njimi moči.
Laura Sabryjf.va pa je bila natančna ženska. Imela je navado, da je dobro pregledovala račune. Skrbela pa je tudi za to, da se ni nobena reč po nepotrebnem zavrgla.
Tako je lahko opazila že takoj naslednji dan po telefonskem pogovoru s Fabienno, da so se gospodinjski izdatki skrčili. Tri dni se je stvar ponavljala, ne da bi o tem omenila besedico Mariji. Naposled se je kuharici sami zdelo potrebno, da opozori gosno na to dejstvo.
Ton, v katerem je kuharica razložila gospe, ni napravljal nobenega vtisa, čemu se je to zgodilo. Marija se je spričo vesti o slabem položaju Rogerjevega premoženja odločila za skrajno štednjo v gospodinjstvu. In to se je zgodilo na način, da je ostalo pri isti hrani, kakor poprej, samo stroški za gospodinjstvo so se skrčili.
Gospa Sabryjeva si ni mogla kaj, da ni kuharice pohvalila o prvi prliki.
»Marija, vi ste vzorna kuharica!« Ji Je dejala, »Zahvaljujem se vam za vašo uvidevnost, ki je ne bom pozabila.« Tako je dejala z genljivim glasom,
DAME!
NAJVEČJA IZBERA PREKRASNEGA KRZNA
Moderniziranje ko-fcuhovine hitro in ... poceni!
in krznenih izdelkov po re» ugodnih cenah Je pri
F B zlr II -
l tU *>}, h <•
Elitna izbira krzn; ^
LJUBLJANA, VjJSf -*. ^^
KONGRESNI TRG

Z a gospodinje:
Jurčki s krompirjem
Jurčke očistimo, zrežemo, popanrno. oce-dimo in jih na masti dušimo z nekoliko čebule. Me<;tem jih tudi malo na solimo in popopramo. Zraven dušimo tudi štiri paradižnike, katere smo olupili in jim odstranili pečke. Sest krompirjev skuhamo in skuhane olupimo in pretlačimo skozi sito, pretlačen krompir na denemo v lonec. Oso-limo ga, dodamo žlico presnega masla in mefamo na ognju toliko časa. da s« bo k-ompir ločil od lonca in kuhainiee. Potem pa namažemo kozo na debelo n presnim maslom in preložimo vanjo krompir, nanj pa naložimo jurčke, ki smo jih dušili s paradižnikom, povrhu p» desujemo še dve pesti bohinjskega sira in pest drohtin. Na drobtine naložimo končno še nekaj koščkov masla in nato v-c- skupaj pečemo približno 25—30 minut. Tako pripravljene jurčke Lahko damo na mizo solato kot samostojno jed.
Z jurski nadevani štrnkljl
Zrežemo pol kg očiščenih jurčkov, jih poparimo m ndcedimo, nato pa na masti ali sirovem maslu z malo zelenega peteršilja pražimo tako dolgo, da se ves sok poduši in da se jurčki zgostijo. Medtem stepemo v lončku tretjino litra kisle smetane in dve jajci, pa vse mešaje zlijemo k mlačnim jur-čkom. V tem č-stu sto si tudi že pripravili navadno vlečeno teste kakor ga napravimo za jabolčni zavitek in 'ko smo ga vmešali in je počivalo po' ure, ga tanko razvlečemo, namažemo s pripravljenimi jurčki, potresemo še z drobtinami aH z zd robom in z vijem o v sva !k. — Teca zavijemo v čisto krpo, povežemo z nitjo in denemo kuhat v slan krop. Ko je vrel četrt ure, ga vzamemo iz kropa in položimo na desko, odstranimo krpo in ga razrežemo na lepe kose, ki jih naložimo v skledo. Z mastjo, v kateri smo -zarumenili drobti::e, štruklje še zabelimo in jih damo na mizo s kakšno solato.
Predelajmo staro vol^o!
Stare pletene in kvačkane jopic-t in druge pletenine kar se nam jih je že potrgalo, ne zavrzimo, ker se da njih voh a še vedno dobro in porabno predelati. Pletene in kvačkane stvari enostavno poderemo in dobro ohranjene niti navijemo v klopčič. slabe konce pa vržemo proč. Če je ohranjena volna preveč povaljana in nagubana, jo navijemo na tenko desko ali pa na lepenko. ki naj bo dolga vsaj 60 — 70 cm, široka pa četrt metra. Ko smo io tako navili, jo še n« štirih ali petih koncih zave-žemo tako ka-or jo dobimo kupljeno v trgovini, a te štrene potem operemo v milnici, v mlačni vodi pa izperemo do čistega in obesimo na dve palici. Eia palica naj služi za utež, da se bo volr'a zravnala, drugo paHco pa položimo med dva stola in postavimo na prepih, da se bo'volna hitreje sušila. O sušeno volno potem spet navijemo v klopčič. Tako op'«no volno lahko porabimo za pletenje rokavic, otroških kapic ali oblekic, žernperjev jn podobnega. Volne svetlejših barv pa bodo zelo pripravne z.a pletenje spodnjega perik, posebno otro-kega.
Zn smeh in kratek čas
»Ali je r a, da ee dok or nii več nT zme-ni za tebe?«
»Seveda je res. Menda zato, ker ve ž« dovolj.«
Zdravnik: »Pravite, da ne jeste mesa, ne pijeto vina to tudi n? ks ' .'e. Kaj naj po vsem tem še morem prepevedati?«
»Zakaj pa te tako zan'ma; kaj pomeni te tujka?«
s Zato, ker mi je o5o dejal, da mi tega ni treba vedeti.«
Roger Sabry je svoje težave v Nevv Yov-ku prebrodil z večjo lahkoto, knkor si je to v začetku predstavljala njegova žena. Gospodinjstva ni bilo treba skrčiti. In tako je Laura nekega dne v gospodinjskem dnevniku ugotovila, da izdatki za gospodinjstvo zopet naraščajo. Ker ji je občutek zabranjeval, da bi to ugotovila z besedami, se je poslužila zvijače.
Poklicala je prijateljico Fabenno zopet k telefonu ter govorila z njo pri odprtih vratih, tako da je kuharica v sosednem prostoru lahko slišala vesti o Sabrvjevi gospodarski katastrofi, ki £i jih je bila Laura izm slila.
Posledice niso izostale, že naslednji dan je Laura pri pregledovanju gospodinjskega dnevnika opazila, da so se Izdatki zopet skrčili. Osem dni se je to ponavljalo in Laura si je skoro čestitala k svojemu izbornemu tr ku. Devetega dne zjutraj pa je priSla kuharica k nji ter ji je e solzami v očeh odpovedala službo. Dejala Je, da ni mogla ravna ti drugače, kakor da si je poiskala novo službo. Storila je to v zavesti, da sta gospa, in gospod Sabry tako obubožala, da posihmal ne bosta mogla več plačevati posla...
i t
nan ' jte »JUTR O«!
Pretres možganov
Izguba spomina — Potreba zdravniške nege
Večina možganskih pretresov je lažje narave. Pacient se zruši, obraz mu je bled, dihanje počasno in površno, isto tako utrip. Po nekoliko globokih dihljajih se pojavi bljuvanje. Večinoma se pacient zave po nekoliko sekundah ali minutah. Bledica počasi izgine, pacient odpre oči, toži o bolečinah v glavi, vrtoglavici in slabosti, če ga vprašaš po vzrokih njegove nezavesti, se iziiaže, da se jih ne spominja. Vsi ti pojavi se večinoma hitro izgube in ponesrečenec se loti svojega običajnega posla, če mu tega ne prepreči zdravnik.
Pri padcih iz večje višine, silnih udarcih na glavo in podobno pa se lahko zgodi, da obleži ponesrečenec v globoki nezavesti kakor mrtev. Skoraj vsi refleksi izginejo, zenice so ozke, oči buljijo nepremično skozi režo med vekami, udje so kakor mrtvi, površina telesa je hladna in potna. Dihanje se v začetku lahko za nekoliko minut ustavi. Večinoma je neredno in se od časa do časa prekine. Utrip pa je v nasprotju z lažjimi možganskimi pretresi izredno hiter.
V prvin urah nezavesti pacient ponovno ln dolgo bljuje. Nezavest traja lahko več ur in celo dni. Ko se pacient zbudi, razume večinoma vse, samo o dogodkih pred nezgodo in o njej sami se ne spominja ničesar. Ta izguba spomina sega tem dalje nazaj, čirn daljša je bila nezavest in se v
Pska kot rednica
Zoološki vrt v Odenseeju na danskem otoku Fiinenu je v zadnjih dneh središče velikega zanimanja. To je umljivo, kajti velika levinja, največji ponos tega vrte, je vrgla nič manj nego pet mladičev. Ze to je dovolj razloga za veselje in senzacijo, prišlo pa je še nekaj drugega. Mladi levčki so se izkazali za zelo lačne, tako lačne, da jih stara mati ni mogla nasititi. Ravnatelj zoološkega vrta si je moral izmisliti rešitev. Njegov prijatelj, klavec, ki mu dobavlja meso za živali, ima krasno, veliko psico, ki je pred nekoliko dnevi prav tako dobila mladiče. Psica je morala prevzeti v dojitev še dva levčka, kajti levinja je mogla skrbeti le za tri. Psica se je sprva branila, sprejemala jih je zelo neprijazno. Kmalu pa je svojo antipatije premagala in sedaj doji rrJčna levčka prav tako kakor svoje psičke Sprijaznila se je celo s staro levinjo, kakor se mladiči obeh razumejo med seboj.
ZA HLADNO JESEN —
TOPLEJŠA OBLAČILA!
Oglejte ei novo zalogo jesenskega ln zimskega blaga za obleke, površnike, suknje itd. pri tvrdki
DRAGO SCHWAB
Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7.
Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki!	Lasten modni saloni
naslednjih dneh običajno polagoma izgubi. Včasih pa se nanaša tudi na dogodke po prebujenju. Poleg izgube spomina kažejo tudi drugi pojavi v duševnem vedenju pacienta, kako težka je bila nezgoda. Pogostoma se le težko znajde v svoji okolici, zamenjuje osebe, je zaspan in zdraž-ljiv.
Posledice lažjih možganskih pretresov večinoma kmalu izginejo. A navzlic temu, da se pacient pogostoma po kratkem čar su že dobro počuti, je potrebno, da ostane v postelji, kajti lahek primer se po novem neznatnem pretresu spremeni lahko v težkega. Stanje po težkem pretresu pa je tako nevarno, da je treba pacienta spraviti brezpogojno v bolnišnico. Le tam je mogoče njegovo stanje pozorno zasledovati in v primeru potrebe ukreniti vse potrebno. V dobi rekonvalescence pa je treba skrbeti predvsem za mir, pacient se ne sme razburjati, skrbeti je treba, da ni hrupa okoli njega, glavni zahtevi sta redno spanje in prebava. Zdravnik sam naj odloči, kdaj se more pacient vrniti k običajnemu delu.
Velikan — filmski zvezdnik
2 m In 40 cm visokega Roberta Wadlowa so v Hollywoodu angažirali za Junaka novemu filmu. Na sliki ga vidimo posnetega z dvema soigralkama
Po štirinajstih letih spregledala
141etna Atmida Verdolini iz Rima je te dni prvič zagledala luč sveta. Dekle Je prišlo na svet popolnoma slepo. Sedem let je bila v nekem zavodu za slepce, kjer so jo 1930. operirali, pa brez uspeha. Pred kratkim so Jo operirali še enkrat, tokrat jo je imel pod nožem sloviti rimski specialist za oči prof. Mattiucci. Njegov po-sežek je imel popoln uspeh. Ko je deklo prviC zagledalo luč, svetlo sonce, barve, žive in mrtve stvari, se ni moglo zbrati. Ko so jo vprašali, kaj jo je najbolj napolnilo z občudovanjem, Je navedla barve cvetlic in plave ženske lase.
Tat iz nečimernostl
171etni dijak Innuzenti Dutza a poljedelske visoke šole v Ploestiju Je romal v zapor, ker je pred kratkim lz blagajne svoje šole ukradel 100.000 lejev. Pri zasliševanju je dejal, da je ta denar potreboval za zlato zobovje. Preiskava je dognala, da si je dal po tatvini svoje popolnoma zdrave zobe obložiti z zlatimi kronami, ker je upal, da bo imel tako večje uspehe pri dekletih. Njegovi profesorji so izjavili, da je bil eden izmed najsposobnejših dijakov poljedelskega zavoda.
Ifedrife 80. X. m Kleopatra ob zrcala
Dražba krav Windsorskega vojvode
Wind3orskl vojvoda ima svojo farmo v Alberti, kjer so nedavno prodali na Javni dražbi 70 krav za 10 tisoč dolarjev. Dražba je trajala Sest ur. Nad pet sto kanadskih ln ameriških živinorejcev se je udeležilo licitacije, pa menda bolj zaradi popularnosti lastnika farmie kakor zaradi njegove živine. m
ZA SMEH IN KRATEK CAS
»Milostiva, ali ste se kdaj seznanili z moškim, ob katerega najbolj rahlem dotiku bi vam bil trepetal vsak živec?«
»Da, to je bil moj zobozdravnik.«
»Poglej, mamica, ta mož Ima popolnoma črn obraz.«
»Da, dragec. To je zamorec In je povsod črn.«
»Od kod ti to veš, mamica?«
Učitelj: »Kaj je monolog?« Pepček: »Pogovor med moškim in žensko.«
Učitelj: »Toda to je vendar dialog!« Pepček: »Kako pa, če morata pri dialogu dva govoriti?«
»Se nikoli nisem imel prepira s svojo ženo, da bi ga mogel takoj poravnati!«
»Strela! Tvoj bančni račun hi pa jaz rad imel!«
Boj z aligatorjem
Boss ADen se Imenuje drzen mo? ki slovi skupaj s svojo tovarišlco, miss Florence, po vsej Floridi kot Izvrsten dreser aligatorjev. Tn sta oba ca AJlenovl allgatorski farmi pod vodo zapletena v dramatičen boj z odraslim nevarnim kuščarjem
Doživljal treh ruskih letalk
Z letalom brez belina sredi arktične divjine, risov
in medvedov
Dne 24. septembra ob 8. zjutraj se je letalo >:Domovina« dvignilo s ščelkovskega letal šča pr Moskvi in vzelo smer na Dalj- • ni vzhod. Vodila ga je Valentina Grizodu- j bova, poleg nje je sedela PoiLna Osipenko, pri navigacijskih pripravah pa je bila Marina Raskova. Vse ozračje je bilo zastrto z gostimi oblaki in neprodirno meglo. Letele so zato kar na slepo srečo po kompasu v višini 7800 metrov. Ponoči so preletele Bajkalsko jezero, zjutraj 25. septembra pa so ugotovile, da je letalo nad Tugurskim zalivom v Ohotskem morju. Skozi vrzeli v oblakih sta se videli reki Amur in Argunj, kažoč smer proti Haba-rovsku. Ni bilo še pol enajstih, ko se je v letalu zablestela rdeča žarnica: znamenje, da bencin pohaja. Letalo je začelo padati iz višine 6000 metrov. Na zemlji nepregledna sibirska tajga (pragozd), med katero so se svetile sem pa tja večje ploskve močvirja, zaraslega z visoko travo. Hrabri ženi pri krmilu sta se odločili, da pr'staneta v močvirju, Marina pa mora odskočiti s padalom, ker je opasnost, da bi se navigacijska kabina pri pristanku razbila. V višini 2000 m ji pošljeta letalki listek: »Skoči takoj, ne zairžuj naju!« Raskova je brž vtaknila v žep dve ploščici čokolade in par bonbonov, odvezala padalo in skočila z letala. Izginila je pod belo streho padala in se pogrezala proti tajinstven' tajgi.
Letalo je opisalo poslednji krog in se
bližalo izdajalskemu močvirju. Drselo je po gladkem površju in se naposled ustavilo, ne da bi se bilo količkaj poškodovalo. Polina Osipenko je prva skočila iz letala in se ozirala po Marini. Tri zažgane rakete so ostale brez odgovora. Kmalu nato sta letalki ugotovili, da oddajna stanica ne deluje. Bili sta odrezani v močvirju, tretja pa blodi po pragozdu. Nad tajgo je kmalu padla tiha severna noč. Ušesa so si že opomogla od bobnenja motorja in strežejo vsak glas iz neprodirne teme. Nič. Vse tiho. Kar naenkrat začujeta pri letalu šum. Brž skočita iz letala, da bi pozdravili tova-rišico, toda bil je le gost iz prašume — ogromen medved. Zabrundal je nejevoljno in odhlačal. Letalki je že mučil spanec, ko začujeta iz pilotske kabine tihe stopinje in mačje glasove. V razsvetljeni kabini je mačka. Valentina pogleda pozorneje, pograbi pištolo in ustreli. Iz kabine se je z velikim skokom pognal ris. Za spanje letal-kama ni več mnogo. Nočni mir po strelu ni trajal dolgo. Nekdo se zopet bliža letalu. »Kdo je?« Nič odgovora, toda nekdo se igra s krmilom. Por na zapali raketo in v migotavi svetlobi je bilo videti nekoliko medvedov, bežrčih od letala. Kmalu so se vrni1!, toda letalki sta jih držali v spoštljivi razdalji z gibanjem višinskih krmil.
V čakanju Marine in brezuspešnh poskusih popraviti oddajno pripravo so minevali v tajgi prvi trije dnevi. Jedli ste samo čokolado ln kruh z maslom, čeprav sta
imeli dovolj zalog. Mislili sta na Marino, ki je vzela s seboj le dve plošči čokolade. Po dnevu nista hodili daleč od letala, ponoči pa sta Izmenoma odganjali medvede in klicali Marino. Popravili sta sprejemni aparat, od časa do časa sta ustrelili v tiho noč. Četrti dan sta si prvič skuhali čaj, za obed pa juho ln konserve. Slučajno sta odkrili salamo, slanino In kav'ar, kar Jim je bil še v Moskvi nekdo vtaknil kot pri-boljšek. Duh jedi je privabil še več medvedov — o Marini pa ne duha ne sluha! Ves dan sta tudi napenjali ušesa, ne zasli-šita-li šuma motorjev; bili sta prepričani, da ju iščejo in da ju bodo našli. Toda nad tajgo so se spreletavale le ujede, na letalo pa" so sedale razne ptice. Včasih se je nad tajgo pojavila jata divjih gosi. 29. septembra sta končno začuli šum motorjev. Visoko sta letali dve letali, toda gost oblak Je zakrival letalo, izgubljeno v tajgi Ženi sta pregledali zalogo živil. Bilo Je je za kaka dva meseca. Odločili sta se, da tri tedne počakata pri letalu ln če ju ne najdejo, oddideta skozi pragozd k reki. Tam si napravita splav ?n odploveta do prve naselbine, odkoder pošljeta po letalo ln pomoč za Marino.
2. oktobra sta zopet začuli motorje. Nad zasneženo goro se je pokazal ogromen ptič. Sprva je letel proti močvirju, nato pa je krenil v stran. Izpalill sta raketo. Zaman, i Naslednji dan se je oglasilo bučanje mo-torja čisto blizu. Neko letalo je letelo prav i proti močvirju. Ustrel il sta. slekli plašča ln mahali z njima. Letalo ju Je opazilo, pa ! je vseeno odletelo. Bil Je hldroplan. Vedeli sta, da je rešitev blizu, da bi le tudi Marina odkod prišla. To noč sta dobro spali , in zjutraj sta zgodaj vstalJ. Nista dolgo | čakali. Nad močvirjem je zakrožilo letalo
Med nagradnim natečajem za najlepfte pričeske v londonski Ollmpijl je zbujalo najvefl pozornosti mlado dekle v kostumu egiptovske Kleupatre
Najhujša preizkušnja za želodec
Kuhane ovčje oči, „mlad mož v palmovem vinu" in morska mačka v mleku
Neki angleški gastronom se Je potrudil I poiskati lz spominov nekaterih znanih Angležev ln Američanov največje pustolovščine, ki Jih J« doživel njih želodec.
Sloviti raziskovalec Roy Chapman An-drwws M Je mudil dolga leta po Mongolski in pozneje po Tibetu ter Indiji. Iz bogat« zakladnice svojih spominov pa je povedal glede največje pustolovščine svojega želodca sledečo zgodbo:
»Neki mongolski poglavar me Je bil povabil na obed. Smatrali so me za častnega gosta, zato je poglavar segel v veliki lonec ln potegnil iz njega ovčjo glavo, ki mi Jo Je ponudil s svečano kretnjo. Velike ovčje oči, debelejše od žog za golf, so strmele stekleno vame. Moj želodec mi je dejal: Ne požrl Jih! — Toda pamet ml je Šepetala: Ce hočeš obveljati kot beli mož, moraš te oči pojesti! — Zbral sem vso svojo silo ln vtaknil ovčje oči v usta. Mongoli so bili prepričani, da so bili čudni kruleči glasovi, ki sem jih spuščal, znak največjega zadovoljstva. Moj želodec pa je drugače ...«
Ko je bilo Lionelu Barrymoreu, slavnemu ameriškemu filmskemu igralcu devet let, je dobil nekega dne skupaj s svojim bratom Johnom dolar. Za ta dolar naj bi šla nekam obedovat, kajti oče ju je hotel vzgojiti za samostojnost. Razen tega je hotel tisto popoldne v gledališče.
Llonel je zvlekel Johna v neki francoski restorant, ki so ga bili pravkar odprli in kjer so kot specialiteto ponujali francoske paštete. Na paštetah je bila napisana cena: 25 centov. Llonel je naročil pašteto. Natakar je bil dovolj za vraten, da je prinesel ogromen pladenj paštet, ki sta jih oba dečka tudi do zadnje pojedla, meneč, da prodajajo tu pač cele pladnje paštet za 25 centov. Ko je Llonel zahteval račun, pa Je zvedel, da znaša ta pet dolarjev. Toliko pasoet sta bila pojedla nadobudna
—	t—-l-zarj
ln vrglo zastavo ter ključ za dajanje znamenj. Hitro so se sporazumeli: pristanek je tu nemogoč, s padalom pristati se ne da, Raskove tu ni. Letalo je vrglo padalo z vrečo. V njej so bile tri termoske z gor-kim kakavom, zelenjava, paradižniki, čokolada, meso. Tudi šopek cvetic je vrglo letalo, nakar je za slovo prav nizko zakro-žllo ln odletelo. Cez nekoliko ur se je spet pojavilo. Nad močvirjem so se odprla štiri padala. Prvi Je pristal kapetan Poležajev. mojster v skoku s padalom. Bil je to njegov 301 seskok. »S čim vam lahko pomagamo,« so bile njegove prve besede. »Brž poiskati Marino,« je bil odgovor.
Isti dan se je nad tajgo dvignil dim. Vedeli so: Marina živi. 4. oktobra je do letala že prodrla odprava, ki Je priplula po reki ln si skozi pragozd izsekala pot do močvirja. Drugi dan je priletelo letalo in prineslo vest, da so Marino naši'. Veselje pa je bilo prezgodnje, vest nI bila točna. Popoldne se je pojavil nad močvirjem velik hldroplan. Letalec Saharov, ki je prvi odkril žene v tajgi, je z znamenji vpraševal, ali se je Marina že vrnila. Vse je gledalo na h'droplan. le Oslpenkova je bila obrnjena proti gozdu. Na robu se je prikazala čudna pojava. Raztrgana ženska, oprta ob debelo palico ln bosa na eno nogo, Je prihajala iz gozda. Bil«, je Marina Raskova. Tovarišlci sta jo objemali, ona pa se Jima Je iztrgala ln hitela k navigacijski kabini. Vesel nasmeh jI je ožarll lice, ko Je videla, da so vse priprave nepoškodovane. S silo so jo nakrmili ln spravili spat Drugi dan so se junaške letalke odpravile k reki, da pohite k svojcem ln jih rešijo skrbi 'n negotovosti.
Darujjte za >Zvončkov« sklad
Barrymorea. Llonel Je obsedel v zastavo, med tem ko Je mali John stekel v gleda/-Ušče ln alarmiral očeta, ki je potem svojega, s paštetami okroglo nabitega potomca rešil lz neprijetnega položaja. ★
WHEam Seabrook }e potoval nekoč Skozi džungle ob Slonokoščeni obali ln kani-balski kralj Monpo ga je povabil na obed. Na jedilnem listu Je bil »mlad mož v palmovem vinu z bananami ln rižem«. Seabrook je sprva okleval, potem pa so mu dokazali, da je bil mladi mož padel v boju, torej nI šlo za takšnega, ki bi ga bili nalašč za ta obed zaklali.
Beabrook pravi, da ni mogel nikoli pozabiti na čudni okus, ki je spominjal na svežo, mlado govedinoč Prav tako ni mogel nikoli pozabiti mladega kanibaLskega poglavarja, ki je sedel pri mizi poleg njega in »mladega moža v palmovem vinu z bananami in rižem« ni smel okusiti. Neki star družinski zakon mu je namreč vsako meso prepovedoval. Bil je tako rekoč ve«
getarlanski kanibal. ..
★
J. P. McEvoy je postal pozneje velik svetovni potovalec. Ko Je nekega dne kot majhen deček jedel morsko mačko v mleku, morsko mačko, ki Jo Je bil sam ujel, je dejal svoji materi: »Kmalu pojdem na pot in bom v vsaki deželi enkrat jedel in pil.«
Res Je imel pozneje priliko, da Je na Kitajskem jedel ptičja gnezda, v Manili sadove mangovca, na Bretonskem polže, v Singapuru plavuti morskega volka, v To-kiju tempuro in v Moskvi kaviar. Pil je curry na Cejlonu in riževec na JavL Toda kadar je mislil na kaj posebno dobrega za grlo in želodec, se je spomnil vedno na morsko mačko v mleku, ki Jo je jedel takrat v svojih otroških letih.
SVOJI K SVOJIH
Slovenski izdelek
HUBEBTUS
milo je odlične kvalitete in poceni!
ANEKDOTA
Navdušeni študenti so se vpregli nekoč v voz neke operne zvezde in jo peljali skozi mesto. Pri tem dogodku si je eden poškodoval nogo in je prišel na kliniko h kirurgu Carlu Thierschu. Ko je kirurg zvedel, kako je prišlo do poškodbe, ja pacientu dejal: »Prav za prav bi vas morali prepeljati na veterinarsko kliniko!«
VSAK DAN ENA
»Stoj! Eden izmed naju sle pari!«
»JUTROVA« POSVETOVALNICA
Davčna
J. K. — Lj. — Davčna nprava Vam je za leto 1938. znižala osnovo za odmero zgradarine na 18.970 din, dočim je znašala ta osnova za 1937. leto 27.240 din. Mestno poglavarstvo pa Vam je odmerilo vodarino po »prejšnjih davčnih podlagah«. Odkod ima mestno poglavarstvo pravico predpisati vodarino za leto 1938. na osnovi zgradarinske napovedi iz leta 1937. in kam naj se obrnete, če bi mestno poglavarstvo zahtevalo plačilo vodarine na osnovi zgradarinske prijave iz leta 1937.? — Prav nikamor! Zgradarina in mestne davščine se odmerjajo za vsako tekoče leto na osnovi dohodkov predhodnega leta ali še bolje na osnovi letnih dohodkov, doseženih v mesecu, ko je bilo treba vložiti zgradarinsko prijavo. Ta mesec je običajno oktober. Za tekoče leto znižana osnova 18.970 din bo potemtakem služila mestnemu poglavarstvu za odmero vodarine šele prihodnje leto, ker mestno poglavarstvo zanjo ni zvedelo tako pravočasno, da bi se je moglo že pri letošnji odmeri poslužiti.
K. A. — G. R. — 1. Davčna uprava je Inozemcn predpisala zgradarino kljub temu, da v eni hiši stanuje sam, v drugi pa njegov viničar, ki za stanovanje nič ne plačuje. Ali je to upravičeno? —- Pravilno! Vprašanje inozemstva je tu brez pomena. Tudi je vse eno ali ima viničar brezplačno stanovanje. Zakon veli, da tvori osnovo za odmero zgradarine pri zgradbah, ki faktično niso dane v najem, vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav. Če ni predmeta za primerjanje, ugotovi vrednost letne najemnine davčni odbor s cenitvijo po dejanskih krajevnih razmerah. V tem primeru poda davčna uprava svoj predlog ter ga izroči davčnemu odboru o priliki njegovega sestanka. V eventualni pritožbi proti odmeri zgradarine bi torej v danem primeru lahko izpodbijali samo neprimernost dotičnega stanovanja, ki ga je davčna uprava sprejela za primerjalni objekt.
Isti. — 2. Davčna uprava je inozemcu predpisala 15 odstotno rentnino od denarnega posojila, ki se obrestuje po šest od sto. Pozivlje se na člen 69-1, češ da se 12-odstotna rentnina zato ne more predpisati, ker se pobira davek posredno od dolžnika (ČL 72 zak.). Ali je to pravilno? Moramo zopet davčni upravi dati prav. Zakon določa, da znaša davek na rente, ki se odmerja po razporedu in pobira neposredno od davčnega zavezanca ali posredno po členu 72., 15 din od vsakih 100 din davčne osnove. Člen 72. pa določa, da plačuje rentnino dolžnik, če davčni zavezanec (upnik) ne stanuje na našem ozemlju. Plačilo rentnine se v tem primeru izvrši z odbitkom od vsote dolžnih obresti ali rente. Če torej davčni zavezanec ne stanuje na našem ozemlju, je njegov dolžnik zavezan, predložiti zanj dav-čnčo prijavo in položiti ustrežni davek. V ta namen mora odtegovati rentnino že ob izplačilu obresti ter jo izročati davčni upravi v občnih, četrtletnih obrokih.
Isti. — 3. in 4. Izločitev vrednosti steklenic iz davčne osnove za splošni davek na poslovni promet itd. — Odgovor na vsa ta vprašanja bi bil preobsežen, pa še ni gotovo, če bi Vas zaradi kompliciranosti gradiva vsestranski zadovoljil. Za prvo potrebo naj Vam služi naše smiselno pojasnilo pod šifro J. L. na V. v št. 211 z dne 11. IX. t. 1. Če pa ga nimate več pri rokah, nam vprašanja s tehtnimi podrobnostmi ponovite, na kar Vam bomo stvar izjemoma pojasnili v posebnem pismu. Znamko za odgovor priložite! Sodeč po kratkih podatkih, ki ste nam jih dali na razpolago, pa bi z 90odstotno gotovostjo trdili, da je davčna uprava tudi v tem primeru pravilno postopala.
Isti. — 5. Davčna uprava je ocenila splošnemu prometnemu davku zavezani promet z 12.000 din in predpisala 3odstot-no kazen zato, ker ni bila vložena posebna prijava. Čuli ste, da je treba prijavo za pavšalni skupni in splošni davek vložiti samo tistim, ki imajo nad 15.000 din letnega prometa. Ali je kazen upravičena? — Priznati moramo, da nam ta naredba ni znana, pač pa se bomo zanjo zanimali in v prihodnji številki o tej stvari ponovno izpregovorili. — Če obveznosti za vložitev prijave ni, potem seveda predpis 3odstotne kazni v smislu čl. 137 zak. ni upravičen.
Isti. — 6. Ali je treba res od preužitka v naravi plačati rentnino? — Po našem mnenju je treba tudi od vrednosti takšnega preužitka plačati davek na rente. Temu davku je namreč zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek. Skladno s to zakonsko določbo spadajo med takšne dohodke tudi osebne rente in vsakovrstni drugi podobni ponavljajoči se prejemki, kolikor se ne pojavljajo kot neposredna odškodnina za storitve v službenem razmerju ali kot povračilo škode. Takšne rente so običajne zlasti med sorodniki in imajo časoven ali dosmrten značaj. Poklanjajo se tudi v obliki oskrbnin in ali-mentacij, k čemur se brez dvoma sme prištevati tudi vrednost preužitka v naravi. To načelo potrjuje tudi člen 67. zakona, ki pravi, da tvorijo osnovo za odmero rentnine letna vsota rente ali letna vrednost dohodka v kakršnikoli obliki, ki pripada uživalcu kot renta po pogodbi ali na drugi pravni podstavi.
A. Z. — C. — 1. Pred tremi leti ste kupili njivo in pri sklepanju pismene kupne pogodbe utajili del kupnine v znesku 500 din. Ali je mogoče, da bi naknadno poravnali pristojbino od utajenega zneska brez kazenskih posledic? Koliko bi znašala kazen? — Po določbi taksnega zakona se mora vsaka kupo-pro-dajna pogodba prijaviti davčni upravi tekom petnajst dni od dneva, ko je bila sklenjena oziroma podpisana. V nasprotnem primeru je obsoditi solidarno (to se pravi, da jamči za plačilo kazni prav tako kupec kot prodajalec) oba pogodnika s kaznijo, ki znaša trikratni znesek redne takse. Poleg kazni se mora nadoknaditi seveda tudi redna taksa. Ker ste po lastni izjavi del kupnine zatajili, tudi J pravočasno niste izvršili dolžnost, ki Vas je bila vezala s prijavo pogodbe glede utajenega dela kupnine. Kaznivi ste torej na vsak način. Najbolje je, da svoje težave brez nadaljnjega oklevanja zaupate davčni upravi.
Isti. — 2. Pred poldrugim letom ste se dogovcrili s scstčam, da mu prodaste njivo za 1300 din. Dogovorila sta se, da
napravita pismeno pogodbo, čim bo poravnana vsa kupnina. Sosed Vam je dal takrat samo 900 din na račun. Pismene pogodbe pa še do danes nista napravila, čeprav Je sosed zemljišče eno leto nilval. Ali je to kaznivo? — Zakon o taksah veli, da ustmene kupo-prodajne pogodbe, katerih vsebina ni zabeležena v nobenem pismu ali izjavi ali zapisniku ali potrdilu itd., torej sploh v nobeni listini, ki bi vezala pogodbenike za izpolnitev pogodbenih določb, ne podlegajo plačilu takse. Samo do sebe pa se nam v Vašem primeru vsiljuje vprašanje, ali niste dali sosedu za del prejete kupnine v znesku 900 din nobenega pisma, potrdila ali kakšne druge listine, ki bi v slučaju potrebe do>-kazovala, da Vam je sosed na račun kupnine znesek 900 din resnično že izplačal. Zelo dvomimo, da bi sosed takšnega dokazila od Vas ne bil zahteval in da bi mu ga dejanski ne izročili. V tem primeru pa je že dan pogoj za obstanek pismene pogodbe, ki davčni upravi zaradi odmere pristojbine ni bila prijavljena. Vse, kar je za odgovor na Vaše vprašanje še potrebno, pa je povedano pod točko 1. Vzemite samo še na znanje, da sodišče prodanega dela zemljišča brez predložitve pismene kupo-prodajne pogodbe v zemljiški knjigi ne bo moglo in smelo prepisati na Vašega soseda. In če ne zaradi drugega, je pismena pogodba neohodno potrebna zato, da se na njeni osnovi uredi v zemljiški knjigi spremenjeno posestno stanje. — Zato, kar brž k davkariji!
Pravna
H. R. Dolg po uredbi o zaščiti kmetov.
Ako je upniku pristojala terjatev na prodanem blagu ali za izdelke obrti, je zapadel prvi obrok v plačilo že 1. novembra 1936. Ako mu je pripadala terjatev iz drugega naslova, pa je zapadel prvi obrok v plačilo 15. novembra 1936, nadaljnji obroki pa leto pozneje. Nesoglasje, ki je nastalo med strankama zaradi tega, ker dolžnik ni plačal drugega obroka zaradi elementarnih nezgod, bo rešilo sodišče, ki razpravlja radi tega spora, ki je nastal med njima. V sodbi bo moralo biti tudi izrečeno, kdo je dolžan plačati pravdne stroške, ki so nastali zaradi takega spora. Brez sodne intervencije dolžniku ni možno doseči razčiščenja zadeve in bo moralo biti izrečeno v sodbi ali je bil upravičen k neplačanju drugega obroka zaradi elementarnih nezgod. Pravni zastopnik ni dolžan predlagati ustavitev dražbe na nepremičninah, ako ni zadolžena celokupna njegova terjatev in vsi že sodno določeni pravdni in izvršilni stroški. Prošnjo za ponovno znižanje dolga more vložiti kmet pri pristojnem sreskem sodišču v enem letu od dne, ko so se dolžniške listine zamenjale z novimi obveznicami.
P. M. Split. Kolikor nam je znano, bo ministrstvo v najkrajšem času izdalo zadevno uredbo o izplačilu zavarovalnin zavarovalne družbe »Feniks«. Zatrjuje se, da bo vsa zadeva rešena še pred koncem tega leta, zato vam ne moremo svetovati drugega kakor to, da še nekoliko potrpite. Vsi drugi koraki bi bili za enkrat odveč in bi si morda prizadeli le nepotrebne stroške.
R. L. V. »Janez« — Z nastavljencem tvrdke. pri kateri ste kupili razno blago, sto dogovorili obročno odplačevanje dolga. Lastnik vas pa sedaj terja za obresti. —
Trgovec je upravičen za svojo terjatev zahtevati zakonite 6 odstotne obresti šele od časa, ko vas je na plačilo obresti opominjal. Ako je bil nakup blaga tudi na vaši strani trgovinski posel, na pr. ako ste ga kupili zato, da ste ga prodajali v naprej, — je pa upravičen trgovec zahtevati obresti od zapadlosti vsakokratnega obroka, ne da bi vas bilo treba na plačilo obresti še posebej opominjati.
V. I. Št! L. Kaj naj ukrenete, da bi si ohranili parcelo. — Ker se vaš prednik o priliki, ko je pred leti kupil parcelo od prejšnjega lastnika, ni vknjižil za svojo lastnino, ne boste mogli zahtevati nazaj parcele od dotičnika. ki jo je kupil sedaj na javni dražbi. Predno je bila parcela prodana na dražbi, bi mogli zaktevati s tožbo, da Vam zavezanec — prejšnji lastnik — prizna pravico do parcele in dovoli vašo vknjižbo. Sedaj po dražbi taka tožba ni več možna. Pravico imate zahtevati denarno odplačilo v višini vrednosti parcele od zavezanca, v katerega korist je bila prodana na dražbi tuja parcela. Od zdra-žitelja bi mogli zahtevati primerno odplačilo le v primeru, da bi mu mogli dokazati, da je kupil parcelo na dražbi z vednostjo, da ne pripada v last zavezanca, temveč, da je vaša lastnina.
Š. F. Zg. D. Kupili ste prašiča, ki vam je pa po par dnevih poginil od kuge. Ali morete zahtevati od prodajalca denar nazaj. — Prodajalec vam jamči za to, da vam je prodal zdravega prašiča, ker je zdravje prašiča že po naravi posla, ki ste ga sklenili, molče pogojeno. V eventuelni pravdi boste morali dokazati, da prašič ni zbolel pri vas, ampak da je bil bolan že pri prodajalcu na kugi. Le v tem primeru Vam bo prodajalec dolžan povrniti kupnino. Najbolje pa bo, da opomnite prodajalca na njegovo odgovornost; morda vam bo kupnino vrnil brez tožbe.
K. G. L. Kako bi lahko razveljavili sodno prodajo. — Ako Vam ni bil dostavljen od sodišča sklep, s katerim je bila dovoljena izvršba, niti sklep, s katerim je bila odrejena sodna dražba in bi mogli dokazati, da o vsem res niste bili obveščeni z ni-kako pismeno odločbo, stopite k izvršilnemu sodniku in mu vso stvar objasnite. Sam sodnik Vas bo napotil in Vam svetoval, da vložite zoper sklep o prodaji pritožbo — rekurz, v katerem zahtevajte, da se vse v dotični izvršilni zadevi že izvršeno postopanje izreče od strani višjega sodišča kot popolnoma nično. Ako je sodne odločbe v izvršilni zadevi, k: je tekla proti Vam, prejemal namesto Vas kdo drug, boste'mogli s pridom uveljaviti razloge ničnosti le, če dotičnika niste pooblastili za sprejem sodnih odločb.
M. V. A. Ali Vam povzročilec kaznjivega dejanja odgovarja za škodo, ki ste jo utrpeli pri kaznjivem dejanju, v katerega ste pa tudi sami privolili. — Po kazenskem zakonu more državni tožilec zahtevati preganjanje oseb, ki so bile udeležene pri takem kaznjivem dejanju še pet let po dne- I vu, ko je bilo dejanje storjeno, šele po tem času zastara take vrste kaznj'vo dejanje. Ako bi zaradi škode, ki ste jo utrpeli na to, ko ste sami privolili v izvršitev dotičnega kaznjivega dejanja, — hoteli morda s tožbo uveljavljati proti nasnovaču kaznjivega dejanja, odškodninski »htevek, bi bil dotični pravdni spi« službeno odstop-
ljen državnemu tožilstvu, da bi se uvedlo kazensko postopanje zoper vas prijadete. Ako bi pa povzročitelja škode telili ftele na to, ko bi dejanje zastaralo bi pa s pridom mogel ugovarjati, da Vam je škoda nastala tudi po Vaši lastni krivdi. Škodo bi bilo na to porazdeliti sorazmerno med krivce, in ako se razmerje ne bi dalo določiti, po enakih delih. V položaju, v katerem se nahajate bi bilo najboljše, da se z Vašim znancem poravnata med štirimi očmi.
Zdravniška
Poročena: Vprašujete, ali je mogoče, da se okužite s kapavico pri enkratnem občevanju? Imate občutek, da vas bole žleze in žile. — Možnost, da se ženska okuži že pri prvem občevanju, je vsekakor podana, dasi so izjeme končno tudi mogoče. Vse, kar popisujete v pismu, prav za prav ne spada pod sliko kapavice. Vendar je možnost okuženja, kakor zgoraj omenjeno, podana. Dasi se branite zdravniškega pregleda, vam ga nujno svetujem, posebno z ozirom na vaš položaj in pa z ozirom na možnost, da bi mogli tudi vi dalje okužiti druge osebe, radi Cesar bi mogli končno odgovarjati pred zakonom. Razumem da je vaša situacija mučna, toda drugega izhoda ni.
P. L. Ljubljana. Stara ste 19 let. Vedno ste bili bolni na pljučih. Sedaj vam zatekajo noge in roke. Zelo se redite, kljub telovadbi. Perilo imate neredno. Vaše duševno razpoloženje se menja, želite si včasih smrti. Zdravnik vam je zapisal razna zdravila tako za srce, kakor za živce. — Iz opisanih podatkov se da sklepati, da faktično bolujete na srcu. Na drugi strani pa se mi zdi, da ta srčna napaka le ne more biti baš težka, sicer ne bi mogli gojiti telovadbe. Ti dve stvari se namreč izključujeta. Vaša debelost gre najbrže na načun nepravilnega delovanja jajčnikov, čemur je v veliki meri tudi pripisovati vaše posebno duševno razpoloženje. Zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik, so dobra. Situacija, v kateri se nahajate, ni ravno nepovoljna, vendar bo trajalo verjetno delj časa, da ozdravite popolnoma. Držite se torej navodil vašega zdravnika in ne obupajte.
L. K.: Vaš mož boluje na Parkinsonovi bolezni, želeč mu olajšati stanje, ste se zanimali za zdravljenje te bolezni in navajate razne načine zdravljenja, ki so običajni drugod po svetu. Vprašujete, kako stoji z zdravljenjem te bolezni pri nas? — Vse, kar ste navedli glede te bolezni, ni nič novega, odnosno posebnega. Vse to je znano vsakemu zdravniku, posebno pa nevrologu. Zato ni treba, da gre vaš mož v bolnico, ker se lahko zdravi tudi doma po zdravnikovih navodilih. Upanja na ozdravljenje itak ni. Pač pa je mogoče stanje olajšati. Ce je stanje vašega moža tako težko, da je potreben stalne nege, ki mu je doma ne morete nuditi, bi prišel v poštev eventualno sprejem v kakšno hiralnico.
U. ž. Celje: Stari sta 26 let, tehtate 90 kg. Rada bi shujšala. — Razlikujemo v glavnem 2 vrsti debelosti. Pri prvi vrsti je vzrok, nezmernost v jedi m pijači in temu odgovarjajoče pomanjkljivo telesno gibanje. Pri drugi vrsti je iskati vzroka v pomanjkljivi funkciji žlez z notranjo sekrecijo (jajčniki i. dr.). V vašem pismu ne najdem osiona, ne za eno, ne za drugo domnevo. Glege zdravljenja mislim, da bi bilo treba zlo prijeti od obeh strani. Potrebna bi bila utesnitev v Jedači ln pijači, nadalje izdatno telesno gibanje in končno še injekcije zadevnih preparatov. Obrnite se na vašega zdravnika.
E. B. Celje: Pred 3 leti ste bili operirani na nogi, ki vas pa še sedaj boli in vam oteka. — Razumljivo je, da vam na podlagi tako skopih podatkov ne morem nič pozitivnega odgovoriti. Operacija Je bila lahko izvršena na sklepu, kosti ali pa mehkih rtelih. Za presojo je to seveda velike važnosti. Zato prosim, da se javite z obširnejšim pismom, nakar mi bo šele mogoče odgovoriti.
S. S. T.: Pri porodu pred 9 meseci ste izgubili mnogo krvi. Počutite se zelo izčrpano. Imate stalno glavobol in občutek, kakor da vam prste skupaj vleče. — Po mojem mnenju ste zapadli v skrajno slabokrvnost. Priporočam, da bi uživali mnogo jeter. Nadalje pridejo v poštev posebne injekcije proti slabokrvnosti in končno transfuzije krvi. Glede ostalih težav Je najbolje uživanje kalcija, kar vam je že itak predpisal vaš zdravnik.
S A II
Tuimr obm.ii najboljši) šahistov sveta ki ga prireja holandska radio - družba AVKO, bo imel naslednji program: Prvo kolo v nedeljo, dne 6. novembra v Amsterdamu, drugo 8. novembra v Haagu, tretje 10. novembra v Rotterdamu, četrto 12. novembra v Groningenu, peto 13. nov. v Zwolle, šesto 14. nov. v Haarlemu, sedmo 15. nov. v Amsterdamu, osmo 17. nov. v Utrechtu, deveto 19. nov. v Arnhemu, deseto 20. nov. v Bredi, enajsto 22. nov. v Rotterdamu, dvanajstvo 24. nov. v Haagu, trinajstvo 25. nov. v Leidenu in zadnje dne 27. nov. v Amsterdamu. Vmesni dnevi so določeni za odigranje prekinjenih partij. Igralni čas je ob nedeljah od 12. do 17., ob delavnikih pa od 18. do 23. amsterdamskega časa (40 minut več po našem času). — Kakor poročajo londonski »Times«, namerava dr. Eu\ve igrati turnir zopet, kakor že v Noordwijku, ne da bi dobil dopust kot profesor. To bo zanj seveda zelo velik handicap. Obstoja pa možnost, da bo zato dr. Euwe vse svoje partije igral doma v Amsterdamu.
Neki belgijski list je pred AVRO-tur-nirjem objavil zanimivo statistiko vseh dosedanjih medsebojnih rezultatov vseh osmih udeležencev turnirja. Ta statistika da po procentih naslednji vrstni red: 1. Capablanca, 2. dr. Aljehin, 3. Reshewsky, 4. Botvinnik, 5. dr. Euwe, 6. Fine, 7. Ke-res, 8. Flohr. Seveda ta statistika ne more biti edino merodajna za presojo pravega razmerja moči, čeprav je brez dvoma pomembna. Tako na pr. dajejo Capablanci prednost rezultati napram dr. Aljehinu iz predvojne dobe. Ce te eliminiramo, stopi na prvo mesto Aljehin. Istotako Je treba vpoštevati, da je na pr. izmed vseh najmanj partij odigral Botvinnik,tako da je njegov rezultat manj zanesljiv. Največ partij je odigral z ostalimi sedmimi dr. Aljehin. Končno gredo na pr. Korosu v škodo rezultati olimpiade v VarSavi leta
1938., kjer še daleč nI igral tako močno kakor pozneje.
Naslednja partija je še s turnirja v Harzburgu.
Damsko-indljska obramba Beli: Pire	Črni: Samisch
1.	Sgl—13	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	g2—g3	b7—b6 ? Samisch je igral zadnje čase proti dam-
skemu gambetu in sorodnim otvoritvam izključno ta sistem indijske obrambe. To mi je bilo znano, pa sem se ravno zato odločil za Retijev sistem. Proti temu je dam. indijska neuporabljiva, kakor se kmalu pokaže.
4.	Lfl—g2	Lc8—b7
5.	0—0	Lf8—e7 Napram normalni varianti damsko indijske obrambe je razlika predvsem ta, da črni nima na d4 na razpolago šaha z lovcem, ker pač d4 sploh še ni bilo igrano.
6.	b2—b3	Sf6—e4 ? Druga razlika pa je, da ta »razbremenilna« poteza, ki sicer spada v šablono otvoritve, brez predhodnega d4 tudi nima pravega smisla. Saj bo beli skakače sedaj lahko prav hitro prepodil z d3.
7.	Lcl—b2	Le7—f6
8.	Ddl—c2	Lf6 : b2
9.	Dc2 : b2	0—0 Na DfS bi bilo sedaj 10. d4 že dobro,
saj črna dama potem ne bi stala ugodno, pa še bi grozilo Sfd2.
10.	d2—d3	Se4—d6 Sedaj bi šlo na Df6 11. Se5, d6 (ali Sd6,
12. Lb7:, Sb7:, 13. d4 in črni Sb7 je de-plasiran), 12. de4:, De5:, 13. Sc3. Beli pride prej ali slej z e3 ter f4 očividno v prednost.
11.	e2—e4 !
Tako pa ima beli naenkrat silno premoč v središču.
11«	f7*^f5
To vodi več ali manj forsirano do izgubljene pozicije, ker beli svojo premoč v središču Se poveča Toda težko je bilo že najti primerne poteze, ki bi zaustavila prodiranje belih kmetov v središču. Na c5 na pr. bi šlo 12. b4 ! z grožnjo bc5: in e5, pa tudi b5, kar bi otežkočilo razvoj črnega damskega krila.
12.	e4—e5	Sd6—f7
13.	d3—d4 !
Prej ali slej mora beli priti še do d4—d5.
13..............Lb7 : f3
To je že na pol obup, saj se sicer črni gotovo ne bi odločil, da da svojega važnega lovca. Toda zopet ni bilo dobrih potez na razpolago. Na c5 bi bilo šlo 14. d5!, ed5:, 18. Sh4! itd. in beli bi držal središče. Tudi na d6 bi bilo 14. d5 1 možno, na pr, ed5:, 15. e6 !, Se5, 16. Se5:, de5:, 17. DeS: itd.
14.	Lg2 : f3	Sb8—c6
15.	Lf3—g2	Ta8—b8 Proti sledeči nadaljnji utrditvi središča
je dajala nekaj tehničnih izgledov žrtev f5—f4.
16.	f2—f4 !	g7—g5 Kot kompenzacijo za obupno pozicijo v
središču si je črni zamislil napad na kraljevem krilu. Načrt pa se ne posreči. Seveda ni imel črni, kakor je lahko razvidno, proti prodoru belega v središču itak nobene obrambe.
17.	d4—d5 !	Sc6—e7
18.	Sbl—c3	Se7—g6
19.	Sc3—b5 !
Crrn je sedaj tako brez moči, da ne more ubraniti izgube kmeta. Na a6 gre namreč 20. Sd4, De7, 21. de6:, de6:, 22. Sc6, Dc5+, 23. Khl, Tbe8, 24. De2, pa si bo črni pač težko pomagal proti grožnji 25. b4 z Izgubo dame, ne glede na obupno pozicijo.
19............g5 : f4
20.	g3 : f4	Kg8—h8 Izpraznjuje g-linijo za napad.
21.	d5 : e6	d7 : e6
22.	Sb5:a7	Tb8—a8 !? Dober taktičen poizkus. Beli pač ne
sme vzeti kvalitete, ker bi mu potem lovec manjkal pri obrambi kralja. Povrh bi črni naenkrat obvladoval nadvse važno diagonalo a8—bi, kar bi v zvezi z odprto g-linijo kljub kvaliteti manj odločilo v korist črnega.
23.	Sa7—c6	Dd8—h4
24.	Db2—f2
. S kmetom več skuša beli seveda iti v kcnčnico.
24..............Dh4—h6
25.	Tal—dl	Tf8—g8
26.	Tdl—d3
Napad črnega je ubranjen (sledilo bi Tg3), pa bi moral črni prej ali slej seveda podleči. V časovni stiski se zato odloči za obupno kombinacijo.
26..............Sg6 : f4 ?!
27.	Df2:f4	Tg8:g2+?!
28.	Kgl:g2	Ta8:a2 + Črni je v naglici računal, da mora sedaj beli vleči bodisi 29. Tf2, Df4:, bodisi
29. Td2, Td2:, prezrl pa Je, da dama itak krije točko h2.
29. Kg2—hI	črni se vda.
Kljub nepričakovanemu koncu daje partiji borba za središče pomen.
Vasja Pire
R
I O
Nedelja, 80. oktobra
LJubljana 8: Radijski šrameL — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Naše pesmi (plošče). — 9.56: Verski govor (p. V. Učak).
—	10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice.
—	11.30: Koncert s sodelovanjem gdč. Vi-dalijeve Ksenije, g. Jeana Francla in Radijskega orkestra. — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Duet harmonik (brata Goloba). — 14: Plošče po željah, — 17: Kmet. ura: Kužne bolezni perutnine (g. Franc Rigler). — 17.30: Za dobro voljo igra Radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Kovinarstvo
—	predpogoj za razvoj civilizacije. — 19.50: Čajkovskijeva Slovanska koračnica (plošče). — 20: Ob 20 letnici Jugoslavije (ravnatelj g. I. Dolenc). — 20.30: Koncert vojaške godbe, vmes recitacije. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki Radijskega orkestra.
Beograd 17.30: Orkester. — 20: Narodna glasba. — Zagreb 16-45: Vojaška godba. — 20: Pester spored. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Mešan glasbeni program. — 20.50: Lahka glasba. — 22.40: Plošče. — Varšava 21.20: Petje, klavir, harfa. — 22.40: Lahka godba. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika.
—	20: Petje. 20.55: Opereta in ples. — Dunaj 12.30: Koncert orkestra. — 16-40: Mali orkester. — 20-10: Skladbe za Fau-flta. — 22.40: Lahka godba in ples. — Berlin 19.20: šramli. .— 2010: Dostalova opereta s-Clivia«. — 22.30: Kakor Miinehen. — 24: Nočni koncert. — Miinehen 19: Zvočna igra. — 20.10: Nemška glasba. — 22.30: Za zabavo in ples. — Pariz 20.30: Violinske skladbe. — 21.30: Zvočna igra. — 23.45: Plošče,
Ponedeljek, 81. oktobra
Ljubljana 12: Operni spevi in odlomki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — IS: Zdravstvena ura: Napredek higiene v dravski banovini v zadnjih 20 letih (dr. Ivo Pire). — 18.20: Plošče. — 18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline (g. Marjan Marolt). — 19: Napovedi, poročila. •— 19.30: Nac. ura: Kako naj dvignemo poljedelstvo. — 19.50: Beseda k prazniku. — 20: Orgelski koncert prof. Matije Tom-rn. — 20.45: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert mandolin.
Beograd 16-45: Orkestralni koncert in narodni napevi. — 18.20: Komorne skladbe. — 20: Prenos drame. — Zagreb 17-15: Jugoslovenske pesmi in ruske romance. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Zborovsko petje, — 21: Jadranski spomini v glasbi. — 22.20: Ples. — Praga 19.20: Koncert godbe na pihala — 21.21: Lahka godba in plošče. — Sofija 17.30: Lahka glasba in odlomki iz zvočnih filmov. — 19.45: Beethovnov koncert. — 22: Ples. — Dunaj 12: Komorni koncert. 15.30: Iz opere »Nižava«. — 16: Plesni orkester. — 19: Muzika za mladino. — 20.10: Večer humorja in dobre volje — 21.40: Prešerne plošče.
—	22.30: Mali orkester. — Berlin 19: Arije in pesmi s plošč. — 20.10: V plesnem koraku po Evropi. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Godba za ples. — Miinehen 19.15: Veseli delopust. — 20.10: Glasba Straussov. — 21.20: Beefhovnove komorne skladbe. — 22.30: Kakor Dunaj. —pa-riz 19.30: Orgle. — 20.30: Petje in klajvir eka muzika. — 21.30: Radijska fantazija in komorna glasba, — 23.45: Zvočna igra o Haydinu.
T°rek, l. novembra
Ljubljana, 9: Napovedi, poročila. — 9.15:: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10-15: Verski govor (dr. C. Potočnik). — 10.30: Praznični koncert radijskega orkestra. — 12: Akademski pevski kvintet. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert za dve violini. Izvajata :prof Karlo Rupel in gdč. Francka Ornikova. — Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19-50: Nad grobovi (plošče). — 20.30: Mrtvi govore — slovesna zvočna igra (izvajajo člani rad. igr. družine). — 21.15: Tih spomin C konce rt Radijskega orkestra) 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Spominu rajnih (plošče).
Postani in ostani član Vodnikov- * r f - «* *
Križanka št. so
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. jugoslovansko mesto, 9. romanski narod, 11. pijača starih Slovanov, 13. krma, 14. osebni zaimek, 15. desni pretok Drine, 17. predlog, 18. pripadnik izumrlega evropskega naroda, 19. pritok Llma, 21. žensko ime, 23. jugoslovanska pokrajina, 25. stil, 26. žensko Ime, 27. kem. znak za neon, 29. osebni zaimek, 30. kem. znak za radij, 31. družinski član, 33. kem. znak za argon, 34. vrsta tkanine, 36. država v USA.
Navpično: 1. ploščinska mera, 8. pripadnik slovanskega naroda, 4. konec očenaša, 5. hraber človek, 8. števn'k, 7. osebni zaimek, 8. desni pritok Save, 10. češko bojišče Iz hualtskih bojev, 12. travnik, 14. albansko mesto, 18. svetopisemska jed, 18. goltanec, 20. kem. znak za kalcij, 22, kem.
znak za arzen, 24. les. r« • ' i - i se cepijo drva, 28. arabski p e .-m- ki \ cjavar, 31. mesto v dunavski banovini, 32. žensko ime, 34. kem. znak za molibden, 35. predlog.
Rešitev zlogovnice št. 49
1. Peter, 2. Ogledalo, 3. Sonce, 4. Tesla, i 5. Avstrija, 6. Nebotičnik, 7. Biventar, 8.
Ideja, 9. Niš, 10. Oslo, 11. Sokol, 12. Tyrš, i 13. Avala, 14. Napulj, 15. Indija, 16. Cam-cl, 17. Lastovica, 18. Anglija, 19. Nevada, 20. Vodnikova, 21. Oda, 22. Donava 23. Narod, 24. Iran, 25. Koroško, 26. Oglej, 27. Vodnik, 28. Evropa, 29. Dekan, 30. Radio, j 31. Ural, 32. Žalec, 33. Beogrsd, 34. Emo-• na. — Poziv se glasi: Postani in ostani Član Vodnikove družbe.
Novo kolo tekem LNP
Velik prvenstveni spored današnje nedelje
Prvenstveni spored v domačem prvenstvu je danes izredno bogat in obsega naslednja srečanja:
v LJUBLJANI:' Jadran—Bratstvo ob 9.30 na igr. Jadrana; Hermes—Mars ob 15 na igr. Hermesa in Svoboda—Kranj ob 15. na i igr. Ljubljane; na JESENICAH: Kovinar—Reka ob 15. na igr. Kovinarja; v TRBOVLJAH: Amater—Celje ob 15. na igr. Amaterja; v CELJU: Atletiki—Jugoslavija ob 15.15 na igr. pri Skalni kleti, v MARIBORU: Rapid—Slavija ob 14.30 na igr. Rapida m v MURSKI SOBOTI: Mura—CSK ob 14.30 na igr. Mure;
"iJIJBLJANI::Slavija—Mladika ob 10. na igr. Reke; Adrija-Korotan ob
na i°r Mladike in Moste—Grafika ob 15. na igr. Mladike; °v PTUJU: Ttuj—Drava ob 15. na igr. Ftuja.
v LJUBLJANI: Jadran-Korotan jun. ob 815.na igr i^V^f^T Ljub jana jun. ob 10. na igr. Ilirije; Svoboda-Reka jun. ob 13.45 na igr. Ljub-liane in Moste—Hermes jun. ob 13.45 na igr. Mladike ter 3 v CELJU: Atletiki—Celje jun. ob 14. na ter. pn Skalni kleti
Na deželi bodo igrali: v DOMŽALAH Disk—Virtus (ob 15.) in v ZALCL
Borut—Štore (ob 10.).
V ligaških tekmah ln obeh državah prvenstvih okrnjena Ilirija brez Wllfana, Fritscha in Groschelove ni mogla ponoviti uspehov iz prejšnjih let in je Ljubljana torej tudi v teh tekmovanjih letos slabo odrezala. Občutno je bilo tudi letos pomanjkanje skakaškega naraščaja; naS skakalni šport, ki ima bogato tradicijo, jedva še držijo pokonci Ziherl, PnbošeK in Keržan, za katere se še vedno ni našlo vrednih naslednikov, dočim dame-skakačl-ce tako rekoč nimamo nobene. Poročilo tehničnega referenta še pohvalno omenja delovanje plavalne šole SK Ilirije, ki je na polju propagande in popularizacije plavalnega športa vršila neprecenljivo delo, dasi zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev svojega načrta ni mogla izvesti v celoti.
Vsa poročila je skupščina sprejela brez debate in soglasno podelila upravi abso-lUlf.rij, nakar jc po krajšem pos^tu izvoljen novi odbor in to: predsednik gimn. ravnatelj dr. Baje, podpredsedn k prof. Kuljiš, tajnik Jesih, blagajnik Poschl tehnični referent Kramaršič, namestnika odbornikov pa Zober in Kogovšek. V revizijski odbor pa gg. Seunig, Stergar m Ksrbd«
Skupščina je še sklenila predlagati sa-vezni skupščini, ki bo 19. in 20. novembra v Zagrebu, da savez pred pričetkom prihodnje sezone po svojih organih verificira vsa predpisom ustrezajoča plavališča v državi in jih opremi s posebnimi znaki ter da v teku prihodnje sezone priredi v Ljubljani ali Radovljici tečaj za skoke, ki naj bi se ga udeležili skakači klukov iz vse države.
Ker praznuje prihodnje leto plavalni
VIII. kolo v ligi
Ljubljana spet zdoma
Danes gostuje proti varaždinski Slaviji - V Beogradu še enkrat dvojni domači spored - Favoritov m v tem
kolu
Zdaj smo pa že sredi druge polovice jesenskega dela državnega prvenstva in zdaj so se razmere že dodobra ustalile. Današnje kompletno kolo bi moralo dati že nekaj znatnejših senzacij, če naj bi se mesta v tablici bolj temeljito spremenila. V glavnem pa je pričakovati gladkih zmag »izvoljenih« moštev, ki si bodo svoje postojanke učvrstila, sicer ne med seboj, ker korakajo vzporedno, pač pa nasproti onim, ki jim po tekmah večinoma ostane samo tolažba z boljšimi časi.
Belo-zeleni
v Varaždinu
Belo-zelenim bo menda to prvi nastop na varaždinskih tleh. Bilo pa je že srečanj med obema moštvoma. Lani so Tivarci igrali dvakrat v Ljubljani, najprej sredi zime in so dosegli lep uspeh 7 :2. Belo-zeleni so počakali do poznega poletja in zopet zvabili Varaždince v Ljubljano; takrat jim je osveta do pičice uspela, rezultat druge tekme je bil zopet 7 : 2, toda v prid belo-zelenih.
Medtem gredo dogodki svojo pot. Va-raždinci so si priborili vstop v elitno nogometno družbo in so z istim številom doseženih točk, pač pa z boljšim količnikom blizu dna tablice, tik nad Ljubljano. O njih gre glas, da ne igrajo slabo; morda je le nedostatek izkustev, ki pada težje na tehtnico njihovih tekem, da jih tako po vrsti zgubljajo. Na vsak način jim ni tako lahko priti do živega in se bodo torej belo-zeleni znašli pred težavno nalogo, če bodo hoteli z neposredno borbo izkoristiti možnost, da se za trenotek otresejo nevarnega konkurenta v borbi proti dnu tablice. Med obema se bo danes bila izrazita pozicijska borba, ki utegne zmagovalca dvigniti za eno ali dve mesti.
Štiri beograjska moštva med seboj
BSK - BASK. Prvi par bosta postavila starodavna rivala, od katerih je BSK običajno v samem vrhu tablice ali pa tik pod vrhom, dočim se Baskovci zadovoljujejo s centrumom. Tudi trenoten položaj v tablici je takšen. Lani je BSK odločil obe bitki v svojo korist, prvo s 4 :2, drugo s polovico prejšnjega rezultata (2 :1). V današnjem srečanju ima BSK po splošnem pričakovanju večjo nado za uspeh.
JEDINSTVO-JUGOSLAVIJA. Drugi par bodo dali beograjski zeleni in rdeči. Jedinstvo se je že lepo udomačilo v lani pri-
dobljeni .poziciji med nogometno elito. Trenotno je s 7 točkami na sedmem mestu. Letos kaže mnogo ostrejše zobe kakor lani, o čemer se je moral Hašk nedavno prepričati sredi Zagreba. Rdeči so prispeli v dirki za prvim mestom tik za »plavega« rivala, samo dve piki ju ločita. Oboji, torej rdeči in zeleni, bodo hoteli ohraniti in po možnosti še okrepiti svoj položaj. Ce bodo zmagali rdeči, kar verjame gotovo dobra polovica naših nogometnih strokovnjakov in laikov, se stvar v tablici ne bo prav nič spremenila: eni kot drugi bodo ohranili svoj položaj. Lani je bila prva bitka s 3 :0 v korist Jugoslavije, dočim je ostala povratna s 0 : 0 remis.
Hašk-Gradjanski (S)
Državni prvak ima v gosteh novinca z juga in bo nemara požel obe razpoložljivi točki. Po dveh porazih ta prirastek že ne bi bil odveč, vsekakor pa bi bil potreben, da si moštvo ohrani trenotno pozicijo na četrtem mestu. Zdi se, da niti zagrebški rdeči niti gostje z juga niso v najboljši formi, vendar bo gotovo vsak pritrdil, če računamo z zmago domačega moštva.
Slavija (S)-Gradjanski (Z)
Ce bi bili Sarajevčani še moštvo lanske kakovosti, bi mu danes prisodili več kakor polovico šans za uspeh. Lani so popularnim »purgerjem« odtrgali tri točke: doma z 2 :1 obe, v Zagrebu z 0 :0 eno. Videli smo jih letos že v Ljubljani, in ko smo sedaj zvedeli še za njihov neuspeh proti Varaždincem na domačih tleh, se moramo pač udati stvarnemu gledanju na položaj in reči, da imajo danes Zagrebčani vse nade na popoln uspeh.
Sparta—Hajduk
Hajduci morajo daleč do Zemuna, da utrgajo še dve točki. Ali sta jim res tako sigurni? Po občutku bi rekli da, čeprav ima Hajduk prav s takimi izleti do Beograda in njegove bližine prav bridke izkušnje. Toda trenotna razlika med obema moštvoma znaša tečno devet pik, Hajduk jih ima 10, Sparta eno samo. To je stvarnost, ne glede na domače igrišče, domačo publiko in vse ostalo.
Predvideni današnji zmagovalci bodo torej: BSK, Jugoslavija, Slavija (V) (?), Hašk, Gradjanski (Z) in Hajduk. In če bo res tako, potem bo samo ena sprememba v tablici: Varaždinci se bodo povzpeli nad Sarajevčane. Vsak drugačen izid pa bi bil manjše ali večje presenečenje, ki bi se tudi krepkeje poznalo v tablici.
Plavalci so polagali račun
Plavalni šport v območju LNP je v zastoju, če ne celo v nazadovanju — Podsavez bo drugo leto poživil propagando zanj
V petek je ljubljanski plavalni podsavez z rednim letnim občnim zborom zaključil svojo letošnjo sezono. Trije klubi so se po svojih delegatih udeležili tega zbora, in to oba ljubljanska — Planina in Ilirija ter SK Kamnik.
Otvoril in vod'1 je občni zbor podpredsednik prof. Kuljiš. Po čestitki navzočemu delegatu SK Ilirije g. Betettu, ki je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje za svoje zasluge na športnem polju in izvršenih formalnosti, je občni zbor priznal glasovalno pravico obema ljubljanskma kluboma, Kamniku pa posvetovalni glas.
Iz poročila tajnika povzemamo, da se je upravni odbor podsaveza v pretekli poslovni dobi predvsem močno trudil oživeti in organizirati plavalni šport v večjih kra-j:h svojega področja, ki imajo primerna plavališča. V tem cilju je odposlal preko ' dvajset dopisov privatnim osebam ali pri- . mernim organizacijam v teh krajih, nale- | tel pa povsod na nerazumevanje in pomanjkanje volje za stvar. Niso bili redki, ki na te dopise sploh odgovarjali niso. Tako je pač prišlo do tega. da se kljub znatno znižani članarini število klubov ni povečalo — niti novoustanovljeni Mariborski plavalni klub se v podsavez še ni prijavil! V pričetku sezone je podsavez skupno s plavalno šolo SK Ilirije razpisal tudi tečaj za plavalne organizatorje in poslal vabila na vpis v ta tečaj v vse večje kraje svojega področja, kjer so dane prilike za gojitev plavanja. V ta tečaj se je prijavil vsega en sam udeleženec in seveda potem tečaja ni bilo. Tudi zamisel podsaveza, da priredi v pretekli sezoni v Murski Soboti ki ima novo športno kopališče, večjo mednarodno tekmo, pri tamkajšnjih odločujočih faktorjih ni našla odziva. Vse pr'zadevanje podsaveza, priklioati plavalni šport V življenje y provinci, je torej ostalo brezuspešno,
gport v Sloveniji svojo dvajsetletnico, kopališče Ilirije pa svoje deseto leto obstoja, desetletnico športnega udejstvovanja pa proslavita tudi naša internacionalca gg. Wilfan in Ziherl, je podsavez sprejel v načrt, prirediti ob sodelovanju Ilirije in uprave kopališča Ilirije konec avgusta 1939 velik tridnevni mednarodni miting v plavanju, skokih ln waterpolu, seveda, če bo ta načrt našel dovolj razumevanja ln podpore pri savezu ln nekaterih glavnih faktorjih ter tudi pri ministrstvu za telesno vzgojo. Tudi je skupščina za prihodnjo sezono sklenila izvesti propagando za plavanje v provinci s tem, da bo podsavez pošiljal v vse takšne kraje plavalne učitelje in organizatorje in bo plavalna šola SK Ilirija skušala zainteresirati za plavanje šolska vodstva in učiteljstvo v teh krajih.
S podelitvijo podpore SK Kamniku na račun odpisa starega dolga so bile odpravljene tudi slučajnosti in letošnja plavalna skupščina zaključena.
Občni zbor plavalnih sodnikov
Pred občnim zborom plavalnega podsaveza so svojo redno skupščino imeli tudi ljubljanski plavalni sodniki. Stalež ljubljanske sekcije izkazuje 25 sodnikov, kar je menda polovica vseh plavalnih sodnikov v državi. Zaradi neaktivnosti bo sekcija dva od svojih članov Zboru v Zagrebu predložila v črtanje. Pri volitvah je bil z majhnimi izpremembami izvoljen stari odbor s predsednikom g. Kramaršičem in tajnlkom-blagajnikom g. dr. Bradačem.
Poročilo blagajnika navaja, da je stanje blagajne zadovoljivo in boljše kot v pretekli sezoni, in sicer zaradi tega, ker je podsavez subvencijo banske uprave prejel tako kasno, da v letošnji sezoni ni več mogel z njo razpolagati. Tudi je letošnje srednješolsko plavalno prvenstvo v finančnem pogledu uspelo zadovoljivo.
Obsežno poročilo tehničnega referenta uvodoma ugotavlja odlične uspehe Ziherla in Cererja na prvenstvu Evrope v Londonu, v nadaljnjem pa podrobno razpravlja o zastoju in mestoma celo nazadovanju plavalnega športa v LPP. število klubov, že tako majhno, se je letos še zmanjšalo, ko je SK Kamnik moral prekiniti z delom, ker ni imel na razpolago plavališča, ki ga kamniška mestna občina v svojem kopališču na Nevljici kljub opetovanim prošnjam in urgencam ni obnov la. Tako sta na prvenstvu podsaveza v Koleziji v Ljubljani nastopila samo oba ljubljanska kluba, pa še ta dva le s pičlim številom kvalitativno ne baš prvovrstnih tekmovalcev. Prvenstvo v plavanju kakor tudi v vvater-polu si je osvojila Ilirija, skoki pa se n'so vršili, ker se nobeden prijavljenih ni javil na startu. V državno plavalno reprezentanco, ki je letos nastopila na Bledu ln dvakrat v Trstu, je Ljubljana dala obakrat samo Cererja in na Bled še Mihale-ka, v damsko reprezentanco pa rezervo Finčevo, ki sploh ni nastopila. Pač pa so bile vse skakaške ekipe sestavljene izključno iz članstva Ilirije, dočim v vaterpolo reprezentance zopet nismo dali nobenega igralca. Tudi iz tabele državnih rekordov, kjer so plavalci Ilirije bili v premočni večini, je po tekmah v Ljubljani in Trstu veliko ljubljanskih imen bilo energično izbrisanih, kar se očituje tudi v listi petorice najboljših plavalcev pretekle sezone,
Uspehi naše
Letos je bilo izboljšanih 10 državnih
Naša lahka atletika beleži v pretekli sezoni razveseljiv napredek. Njene uspehe bomo najbolje pregledali, če jih primerjamo z rekordi, k, so veljali v začetku letošnje sezone. Primerjanje rekordov z uspehi najboljših petih v vsaki disciplini daje najbolj jasno sliko in ne kaže samo napredka onega najboljšega atleta in novega rekorderja, temveč tudi uspeh skupine najboljših, ki prav za prav tvori pravo mednarodno moč jugoslovenske lahke atletike.
V	desetih disciplinah tekov, kolikor jih je v naši tabeli, so bili v teku 1. 1938. izboljšani trije jugoslovenski rekordi, nadaljnji trije pa so bili izenačeni (Khngov rezultat iz Sombora na 200 m tukaj ni upoštevan). V štirih skakalnih disciplinah so bili štirje tekmovalci boljši od starih rekorderjev, od teh dva v skokih v daljino. Samo rekord v skokih ob palici je ostal nespremenjen. V 4 disciplinah metov imamo tri nove zelo lepe rekordne rezultate.
Splošno se lahko reče, da je napredek zadovoljiv. Tabele razen tega kažejo, da se je obenem tudi izenačila kakovost tekmovalcev in so zdaj že enako zastopani skoraj vsi kraji, v katerih je lahka atletika bolje organizirana. Seveda pa manjka v teh tabelah še mnogo krajev, iz katerih bomo morda kdaj — ali bi jih že morali — dobivali najboljše elemente za to športno panogo, kakor n. pr. iz Bosne, Črne gore, Hercegovine, Južne Srbije in drugod.
V	naslednjem objavljamo pregled najboljših petih po posameznih disciplinah:
(Kratice za klube pomenijo: J = Jugoslavija, H = Hajduk, M = Makabi, C = Concordia. S. = Split, P = Primorje, I = Ilirija, V = Vojvodina, SI. = Slavija (Varaždin), Ha. = Hašk, Pl. = Planina, Z = Železničar (Zagreb).
Tek na 100 m: Rekord v začetku 1, 1938: Bauer (1934) in Kovačič (1935) 10.7, Kling (BSK) 10.7, A. Stevanovič (J) 10.8, Cvrlje
(H)	11.0, Tauber (M) 11.1, Augustin (C) 11.1, Mazei (PSK) 11.1, Paut (S) 11.1.
Tek 200 m: Rekord v začetku leta 1938: dr. Jalnicky (1932) in Kovačič (1935) 22.4.
Kling (BSK) 22.4, Augustin (C) 22.8, Pleteršek (P) 23., Skušek (P) 23.3, Račič
(I)	23.3.
Tek 400 m: Rekord od začetka leta 1938: Despot (1937) 50.1.
Pleteršek (P) 49.9, Despot (H) 50.6, D. Stevanovič (J) 51.1, Markovič (V) 51.3, Kling (BSK) 51.4.
Tek 800 m: Rekord od začetka leta 1938: Goršek (1937) 1:57.4.
Goršek (P) 1:56.3, Takač (SI.) 1:58.4, Kaiser (M) 1:58.4, Srakar (C) 1:59.4, Na-bernik (P) 2:00.4.
Tek 1500 m: Rekord od začetka leta 1938: Goršek (1937) 4:02.2.
Kotnik (C) 4:03, Goršek (P) 4:05.4, Flass (Ha) 4:07.2, Srakar (C) 4:08.2, Košir (Pl.)
4:10.2.	, , „ . .
Tek 5000 m: Rekord od začetka leta
1938: Krevs (1936) 15:34.4.
Kotnik (C) 15:29.8, Krevs (P) 15:39.4, Bručan (I) 16:16.6, Flass (Ha) 16:20, Sin-delar (C) 16:25.4.
Tek 10.000 m. Rekord od začetka leta 1938: Bručan (1J35) 33.03.8.
Krevs (P) 33:06.8. Bručan (I) 33:17.2, F. Krajcar (C) 33 :43.4, I. Krajcar (C) 34 :41,
Pere (P) 35:04.
Tek 110 m zapreke: Rekord od začetka leta 1938: dr. Buratovič (1934) in Ivanovic (1936) 15:0.	^ „
Hanžekovič (C) 15.0, Ehrlich (Ha) 15.9, Pleteršek (P) 16.8, Jurkovič (C) 17.6, Jo-vič (BSK) 17.6.
Tek 400 m zapreke: Rekord od začetka leta 1938: Ivanovic (1936) 54.7.
Pleteršek (P) 57.3, Ehrlich (Ha) 57.8. D. Stevanovič (J) 58.2, Skušek (P) 59.5, Hanžekovič (C) 1:00.
Štafeta 4X100 m: Rekord od začetka leta 1938: reprezentanca Jugoslavije 43.2.
Repr. Jugoslavije 43.9. Beograd 44.1, J. 44.6. PSK 45.0 45.0, BSK 45.1.
Skok v višino: Rekord od začetka leta 1938 ing. Martini (1934) 185 cm.
Martini (P) 1.87, Lazarevič (J) 183, Bra-tovž (I) 1.83, Zgur (P) 1.80, Telesko (PSK) 1.78.
Skok v daljino. Rekord od začetka leta 1938: dr. Buratovič (1933) 6.98 m.
Lenert (BSK) 7.01, Lazarevič (J) 7.00, Stevanovič (J) 6.95, Vučevič (V) 6.73.
Skok ob palici. Rekord od začetka leta leta 1938 Bakov (1937) 375 cm.
Lenert (BSK) 3.70, Ivanuš (Z) 3.63, Bakov (J) 3.62, Bergman (C) 3.50, Romelič (Ruski. Beograd) 3.50.
Troskok. Rekord od začetka leta 1938 Mikič (1935) 14.05 m.
Vučevič (V) 14.35, Jovičevič (J) 14.00, Mikič (J) 13.63, Stankovič (V) 13.38, Ban-kovič (BSK) 13.33.	^ ^
Met krogle. Rekord od začetka leta 1938 Kovačevič (1936) 15.01 m.
Kovačevič (C) 14.58, Vučevič (V) 14.50, dr. Narančič (C) 13.81, Glibo (H) 13.43, Novatamč (Marathon, Zagreb) 13.40.
še lahke atletike
rekordov, trije pa so bili izenačeni
Met diska. Rekord od začetka leta 1938 Kleut (1936) 45.53 m.
Kleut (J) 46.18, Kovačevič (C) 43.90, Vučevič (V) 43.30, dr. Narančič (C) 42.73, Bojovič (J) 41.85.
Met kopja. Rekord od začetka leta 1938 Markušič (1936 59.42 m.
Markušič (C) 59.83, Smejda (J) 58.64, Jane (J) 54.29, Kovačevič (C) 52.53, dr. Miloš (C) 52.50.
Met kladiva. Rekord od začetka leta 1938 ing. Stepišnik (1936) 49.17 m.
Ing. Stepišnik (I) 50.24, Gojič (Ha) 48.20, Reisinger (SI.) 43.13, Majetič (Zašk) 42.08, Gujznik (Zel., Maribor) 40.29.
(Po novinarski službi SSS in JOO.)
Lahkoatletsko prvenstvo za dravsko banovino
Začetek ob 13.30 na Stadionu
Danes ob 13.30 se bo na Stadionu začelo tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo dravske banovine. To je edina večja lahkoatletska podsavezna prireditev, na kateri bodo nastopili vsi najboljši lahko-atletl Slovenije. Zaradi slabega vremena preteklega tedna podsavez ni izvedel posebne reklame, ki pa tudi ni potrebna. Najboljša reklama je ta, da bodo na tej prireditvi nastopili vsi slovenski reprezen-tantl. Prireditev je podsavez poveril SK Planini. Vstopnina propagandna.
Ocenjevalna vožnja za motorje
Dopoldne na progi Celje—Poljčane— Konjice—Celje
Danes bo pod pokroviteljstvom celjskega župana velika ocenjevalna vožnja na progi: Celje — št. Jurij — Mestinje — Poljčane — Konjice — Celje. Vožnja je propagandnega značaja. Celjskim tovarišem, ki so organizirani v Moto-sekciji Hermesa, bodo na tej vožnji ocenili njihovo sposobnost in sposobnosti njihovih motorjev. Iz Ljubljane se bo te vožnje udeležilo do 10 vozačev, prav torko pa tudi iz Trbovelj, Celjani sami pa bodo postavili na start vse svoje najboljše moči.
Na to zadnjo letošnjo vožnjo, na katero je razen pokrovitelja povabljenih še mnogo celjskih odličnikov, vabimo Celjane in okoličane, da ji prisostvujejo in s tem pomagajo razvoju slovenskega moto-sporta.
Pred dirko na Večni poti
Motosekcija Avtomobilskega kluba pripravlja za prihodnjo nedeljo 6. novembra t. 1. zanimivo cestno dirko v neposredni bližini Ljubljane.
Zanimanje za motociklistični šport je med našim občinstvom v zadnjem času močno naraslo po zaslugi nekaterih uspelih dirk, ki so pokazale, da imamo ravno pri nas največje število odličnih in rutini-ranih dirkačev, ki so si v svojih kvalitetah tako blizu, da je težko reči, kdo je najboljši. Ali n. pr. znani »leteči Kranjec« Sta-rič, ali gorski prvak šiška, ali mladi Cih-laf, ki je s svojo zmago na Gradu presenetil vso športno javnost, ali rutinirani in priznani dirkač Breznik, prvi, ki je osvojil Seunigov mcmorial, ali mnogoletni prvak Julijske krajine Drago Kovačič ali kdo še?
Verjetno je, da bo na dirko na Večni poti tudi Zagreb poslal svoje vozače tVoi-ča. dr. Hribarja. Peneziča in druge, prav tako pa tudi Maribor ne bo zaostal. Po vsem tem moramo sklepati, da bo dirka na Večni poti prav zanimiva motociklistična piireditev, saj nasi bo znova postavila pred vprašanje — kdo bo tokrat prvi?
Dirka sama bo na Večni poti od Kosez do Herzmanskijevega posestva prihodnjo nedeljo 6. novembra ob pol 14. Start in cilj bosta v Kosezah pri bivšem igrišču Pa-nonije in obratno pri posestvu Herzman-skega v Rožni dolini.
Odbor lahkoatletskih sodnikov za dravsko banovino. Pozivajo se gg. lahkoatlet-ski sodniki, naj se javijo popoldne ob 13. na Stadionu za lahkoatletsko prvenstvo za dravsko banovino. Opravičilo bo veljalo samo za one, ki so službeno zadržani. Predsednik.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija).
Na našem igrišču naj se javijo ob 13. atleti: Kajfež, Korče, Slamič, Polak, Krevs, Kien, Gašperšič, Skušek, Nabernik, Ska-za, Pogačnik, Zgur, Hlebce, Berčič, Kočar, Srakar Drago. Goršek, Martini, Pleteršek, inž. Marek, SušterSič, Boltavzer, Llntner, Serše, Slapar, Slanina, Požar, Putinjak, Pere Žagar in Tavčar. Tudi ostali klubo-vi člani, ki bi hoteli nastopiti, naj se javijo takrat tamkaj. Načelnik.
SK Reka (smučarska sekcija). Pozivajo se vsi člani, da se redno udeležujejo gim-nastičnega treninga vsak torek ln četrtek od 18.30 do 20. v telovadnici humanistične gimnazije v Tomanovi ulici. Udeležba ebvezna! Načelnik,
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t_ Občinski odb»r Rdečega križa priredi letos že tretji bolničarski tečaj z namenom, da v našem industrijskem okolišu usposobi čim večje število prostovoljnih bolničarjev in bolničark. Društvo je sicer v teku svojega delovanja izurilo že precej samari.anov in samaritank, vendar je to bolničarsko vrsto glede na številno prebivalstvo Trbovelj in njihovega industrijskega značaja treba pomnožiti še z novimi mečmi. Temu smotru bo služil bolničarski tečaj, ki se bo pričel 2. decembra na II. državni deški višji ljudski šoli v Trbovljah. V tečaj bo sprejetih do 40 poslušalcev obojega spola od 18 let sta ros i naprej. Pego ji za spi e jem zalite vajo. da so obiskovalci tečaja telesno in duševno zdravi, absolvirali najmanj 4 razrede ljudske šole, da niso kaznovani za nečastna dela ter so neoporečnega vedenja. Dnevni čas tečaja se bo določil sporazumno s te čajniki. Tečaj določa 64 predavanj, ki se bodo vršila dvakrat na teden, šef tečaja občinski zdravnik g. Virgil Krasnik bo predaval o anatomiji in fiziologiji, higieni in nalezljivih boleznih ter o prvi pomoli pri nezgodah in plinskih napadih, predsednik RK g. Karel Omerzu bo slušatelja seznanil z administracijo in vlogo RK v miru in vojni, g. Ječe Tur k meščanskošolski učitelj bo govoril o vojnih strupih (kemično), učitelj g. Slo kan pa o organizaciji zdravstvene in bolničarske službe. Pouk se bo vršil praktično in teoretično. Po dovršenem tečaju in izpitu se bo vršilo di-plomiranje bolničarjev (k), ki prejmejo bolničarsko legitimacijo. Prijave sprejema predsednik RK učitelj g. Omerzu v Trbovljah 37.
It Zagorja
z— Vpis V kmetijsko nadaljevalno šolo. Pouk se prične v četrtek 3. novembra. Vpis novih gojencev v starosti od 16 do 30 let do konca t. m. v zagorski šoli.
z— ,Uradne ure na davčnem uradu v Litiji so v zimskem času vse delavnike razen sobote od 8. do 12. in od 14. do 17., ob sobotah pa samo od pol 8. do pol 14., blagajniško poslovanje pa od 8. do 12.
z— Gradn ja n°ve meščansKe šole. Skoro 15 let bo poteklo, ko so v občinskem odboru sprožili željo po ustanovitvi meščanske šole. Občinski cdbor je na najlepšem kraju kupil zemljišče, katero je lastnik prodal le zaradi tega. da se zgradi novi prosvetni dom. Načrt za novo šolo je napravil inž. dr. Kanskv, ali do gradnje le ni prišlo. Ovire so bile različne. Ker je bila želja prebivalstva po obč;nskem vodovodu močnejša, je bil napravljen vodovod, a gradnja meščanske šole je bila radi pomanjkanja denarja nemogoča. Ko se je pred dvema letoma meščanska šola ustanovila in naselila v prostore topliške šole. se je že takrait poudarila zahteva, da se mora zgraditi posebno poslopje. Na občinski seji zadnjo nedeljo je bil odobren nov načrt za gradbo in je bil izvoljen odbor, ki bo skrbel za gradnjo.
Danes ob pol 3., pel pol 7» in pol <?. uri zvečer „BELI JORGOVAN" — Kino Moste
Nase gledališče
DRAMA
Nedelja, 30. ob 15.: Veriga. Izven. Zrnža-ne cene. Ob 20. 2ene na Niskavuoriju. Izven.
Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek 1. novembra: Potopljeni svet. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL
V »Verigi« razgrinja pisatelj Finžgar konflikt iz življenja na vasi, spor dveh sosedov ki se spreta radi malenkosti, ter pozabita iz malenkostnega, trenutnega sovraštva na važnejše in večje stvari, ki bo življenjskega pomena. Pisateljev namen je bil pokazati na tem primeru, da je ljubezen do bližnjega važen činitelj, s pomočjo katerega bi izostal marsikak bridek m
usoden spor.	.. ._
Heila Vuolijoki je zajela v svoji igri »žene na Niskavuoriju« družinski spor v veleposestniški rodbini na Finskem, živo podano vzdušje tamošnjega življenja, originalno označene osebe iz podeželskega kroga veleposestnikov in napeto, zdaj hu-morno, zdaj resno dejanje tvorijo umetnino, ki jo velja videti.
»Potopljeni svet«, drama domačega pisatelja Cajnkarja podaja konflikt profesorja teologije Pavla Velnarja (Debevec), ki omajan v svojem svetovnem nazoru išče resnico in pot do končnega odrešilnega spoznanja, kamor ga vodita čut dolžnosti in prepričanja. Duhovni boj proti plehkosti povprečnega življenja in želja biti vreden sodelavec pri grajenju življenjskih ! vrednot in pomagač za izboljšanje social-! nih prilik so glavne točke, ob katerih je ■ zgrajeno dejanje. V ostalih vlogah nasto-i pijo: M. Danilova, V. Juvanova, šanče-va, Gregorin in Sever.
OPERA
Nedelja, 30. ob 15.: Na sinjem Jadranu. Opereta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Poljub. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 31.: Zaprto. Torek. 1. novembra: Aida. Gostovanje ge. Ljubice Karene. Izven. Priljubljena opereta, je »Na sinjem Jadranu«. Zasedba je naslednja: Poličeva, Barbičeva, Japljeva, Rakarjeva, Sancin, Peček, Zupan, Golovin, Pianecka, J. Rus.
Smetanovo opero »Poljub« bodo peli v zasedbi: Heybalova, Ribičeva, španova, Ba-novec, Janko, Zupan, Sancin, Lupša.
Tenorist Franci Jean bo pel prvič vlogo Radamesa v Verdijevi operi »Aida« na Vseh svetnikov dan. G. Franci napreduje od vloge do vloge in smo prepričani, da bo tudi to vlogo, ki je ena najtežjih tenorskih partij opernega repertoarja, odpel v veliko zadovoljstvo. Poleg njega bo nastopila v vlogi Aide kot gost ga. Ljubica Ka-rena. Ostala zasedba: Amneris Kogejeva, sveče niča Heybalova, Amonasto Primožič. Ramfis ravnatelj Betetto, kralj Lupša. Dirigent dr. švara, režiser Primožič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 30. ob 15.: Dva ducata rdečih rož. Znižane cene. Ob 20.: Bocaccio.
Popravek
V včerajšnji osmrtnici g. Franca Bolničarja se je vrinila neljuba pomota. Pra-i vilno bi se moralo glasiti rezervni pešadij« pfei kapetan H. kL in ne rez, poročnik.
V znamenju nerešenih vprašanj
Pregled glavnih zunanjih dogodkov preteklega tedna
Robota, 22. oktobra:
Izgledi za obnovo pogajanj med ČSR in Madžarsko so slabi; Madžari in Poljaki nočejo popustiti. Poljska vlada še nadar lje razvija živahno diplomatsko delavnost za dosego skupne meje z Madžarsko. Poljski poslanik v Berlinu obišče maršala Goringa, medtem ko se vrne iz Budimpešte šef kabineta zunanjega ministrstva grof Lubienski. -
Predsednik čsl. vlade general Syrovy govori o težkočah nove notranje ureditve državnega življenja ter izjavlja glede zunanje politike željo po čimprejšnji ureditvi vseh spornih vprašanj s sosedi. Vesti o odpovedi pakta z Rusijo v Pragi uradno demantirajo. V strankarskem življenju nove ČSR se uveljavljajo težnje po strnitvi dosedanjih strank v tri i>ove strankarske bloke: nacionalnega, socialističnega in katoliškega.
Bivši prezidenit CSR dr. Beneš odpotuje v London, kjer namerava ostati dalje časa.
Potrjujejo se vesiti o japonskem zavzetju Kantona. Po poročilih iz Tokija se je kitajska obramba severno Hankova ter vzdolž Jangceja popolnoma zrušila. Maršal Cangkajšek se preseli iz Hankova v 350 km jugozapadno ležeče mesto Cang-ča.
Operacije angleških čet v starem delu Jeruzalema še niso zaključene, ko priha/-jajo iz Haife in Samarije poročila o novih
napadih arabskih upornikov na židovske naselbine.
Odnošaji med evropskimi velesilami če niso razčiščeni in se spričo pospešenega angleškega in francoskega oboroževanja pojavljajo nova nezaupanja.
Nedelja, 23. oktobra;
V	Budimpešti proglašajo za nesprejemljive tudi nove predloge češkoslovaške vlade, dasi pomenijo celo po madžarskem tolmačenju napredek nasproti prejšnjim predlogom, ker upoštevajo etnične meje. Madžarski ministrski predsednik Imredy poudarja v posebnem članku, da je treba doprinesti vse žrtve za močno madžarsko vojsko in napoveduje v tej zvezi novo notranjo politiko s temeljitimi socialnimi reformami; na Madžarskem naj bi zavladala močna nacionalistična ter z vojar škim duhom prepojena krščanska politika.
Praški list »Narodni Politika« objavlja obrise nove ustave ČSR. Novi parlament naj bi bil sestavljen iz treh deželnih zborov (češko-moravskega, slovaškega in pod-karpatskega). Vsaka izmed navedenih treh dežel ima svojo avtonomno vlado, medtem ko je osrednja sestavljena samo iz treh ministrov, ministra za zunanje zadeve, za finance in narodno obrambo. Bedaj veljavni proporčni volilni sMem se spremeni v večinski sistem.
Pri francoskih delnih senatorskih, volitvah je za dobo devet let izvoljenih 97 novih senatorjev. Rezultat volitev pomeni majhen preokret na desno. Francoska vlada odobri važne osebne spremembe na diplomatskih mestih in sprejme na predlog delovnega ministra sankcije proti onim, ki bi se ne držali razširjenega delovnega časa v podjetjih. Za novega komisarja v Siriji je imenovan bivši dunajski poslanik Puaux.
Padec Kantona živahno tolmačijo v svetovnem časopisju, ki smatra japonski uspeh za nov udarec Angliji. Japonski nacionalisti odklanjajo v posebnem proglasu sleherni sporazu miz Anglijo.
Ameriški prezident Roosevelt se zavzame za nemoteno židovsko vseljevanje v Palestino, kjer se medtem nadaljujejo spopadi, ki zahtevajo 36 novih žrtev.
V	Španiji bombardirajo nacionalistična letala Barcelono (20 mrtvih in 60 ranjenih), na madridskem bojišču pa Alcalade Henares (16 mrtvih in 37 ranjenih).
Nemška oficiozna korespondenca zahteva vrnitev vseu nekdanjih nemških kolonij ne glede na to, kdo jih danes upravlja.
Ponedeljek, 24. oktobra:
Dasi je čsl. vlada sprejela 80% madžarskih zahtev (ponudila je odstop 7-000 kv. km, dočim zahtevajo Madžari 11.000 kv. km', čsl. ozemlja), Madžari odklanjajo tudi te nove predloge in zahtevajo med drugim: čimprejšnjo zasedbo nespornega ozemlja, dočim naj bi se v ostalem ozemlju. ki ga še zahteva Madžarska, izvedel plebiscit; v nasprotnem primeru naj se spor predloži v arbitražno rešitev Italiji, Nemčiji in Poljski. Priznanje novih mej . CSR pa veže Madžarska slej ko prej na izvedbo plebiscita v Podkarpatski Rusiji.
Slovaški ministrski predsednik dr. Tiso napoveduje stanovsko ureditev avtonomne Slovaške.
V	Londonu domnevajo, da bo vlada po oborožitvenem načrtu predvidevane kredite zvišala od poldruge milijarde na tri milijarde funtov, čas za izvedbo oborožitve pa skrajšala od predvidevanih pet let na tri leta. Vlada pripravlja novo »Belo knjigo« o oboroževanju. Angleški in francoski oborožitveni ukrepi vzbujajo kritiko v Nemčiji in Italiji, navzlic temu pa se govori o možnosti uveljavljenja itali-jansko-angleškega sporazuma sredi novembra tega leta.
Iz Bolgarije prihajajo poročila o strogih vladnih ukrepih glede vseljevanja Židov.
Torek, 25. oktobra:
V	Rimu in Berlinu označujejo madžarske zahteve za sprejemljive. Poljska diplomacija je še vedno na delu in iz Berlina prihajajo poročila o novem sestanku poljskega podanika z nemškim zunanjim ministrom, katerega odhod na posvetovanje v Rim napovedujejo za naslednji dan.
Poročila z Daljnega vzhoda sporočajo padec Hankova, obenem pa napovedujejo možnost pogajanj za pomirjenje med obema nasprotnikoma.
"Nekateri angleški listi objavljajo podrobnosti o nemških kolonialnih zahtevah. Nemčija vztraja pri vmitvih vseh njenih bivših afriških kolonij, v zameno za jugozapadno Afriko in Tanganiko pa bi se morda zadovoljila z belgijskim Kongom in portugalsko Angolo. V zvezi s temi poročili vzbudi pozornost evropski
obisk južnoafriškega obrambnega ministra Pircroa, Id se na svoji poti v London ustavi dva dni v Lizaboni.
Angleška vlada imenuje Kenjtskega vojvodo za generalnega guvernerja Avstralije.
Z veliko večino je za novega predsednika čilske republike izvoljen kandidat levičarskih strank Pedro Agudrre Cerda.
Sreda, 26. oktober:
CSR sprejema v sporu z Madžarsko razsodišče Italije in Nemčije, za primer poljskega sodelovanja v razsodišču pa zahteva sodelovanje Rumunije. Imredypa navzlic tej popustljivosti znova grozi Češkoslovaški.
V avtonomni podkarpatski vladi nastane kriza zaradi nesoglasij v stališču do madžarskih zahteiv. Novo vlado sestavi msgr. Vološin, dr. Brody pa je postavljen pod policijsko nadzorstvo.
Po informacijah pariškega tiska se rimski razgovori nemškega zunanjega ministra Ribbentropa s Cianom in Mussolini-jem nanašajo na tri točke: 1. češkoslovaško madžarski spor, 2. problem oboroževanja zapadnih velesil ter s tem v zvezi na okrepitev protikomunističnega pakta in poglobitev sodelovanja med avtoritarnimi državami, 3. na neimške kolonialne zahteve.
Poročila z Daljnega vzhoda javljajo, da je pri Hankovu obkoljenih deset ldtajskih divizij, Japonci pa da prodirajo dalje v notranjost kitajske države.
Med Nemčijo in Litvo nastopi novo poslabšanje odnošajev zaradi nemške manjšine v Klajpedi. Istočasno je zaznamovati tudi poljski pritisk na Litvo, kar spravlja Litvo v notranjepolitične in zunanjepolitične težave!.
Četrtek, 27. oktobra;
Madžari vztrajajo pri svojih nedeljskih zahtevah in odklanjajo tudi nove češkoslovaške ponudbe, vendar se v svojem, odgovoru Pragi izrekajo za prepustitev spora v arbitražno rešitav velesilam, seveda v skladu s svojimi zahtevami. Madžarsko vojno ministrstvo odredi med tem vpoklic nadaljnih pet letnikov rezervistov, tako da je trenutno deset letnikov pod orožjem.
Angleški listi doznava jo, da je med Berlinom in Rimom že dosežen načelni sporazum o češkoslovaško-madžarskem sporu, podrobnosti pa še niso znane. Iz Užhoroda pa poročajo, da podkarpatska vlada slej ko prej odklanja plebiscit.
Pregrupiranje čeških strank v tri politične tabore se nadaljuje, ustanovljena pa je že med tem enotna organizacija vsega delavstva.
Pogajanja med češkoslovaško ln poljsko delegacijo za končno ureditev meje v tješinskem okrožju so uspešno zaključena.
V	Londonu je izvedena delna preosno-va Chamberlainove vlade. Za prvega lorda admiralitete je imenovan prosvetni minister lord Stanhope, na njegovo mesto pa lord De la Warr, dosedanji čuvar državnega pečata. To mesto in ministrstvo za dcaninione ostaneta še nezasedeni .
Čiščenje severnega dela Palestine se nadaljuje, a teritorisltičnih aktov arabskih upornikov ni še konec.
Navzlic negotovosti v odnošajih med velesilami se širijo nove verzije o angleškem sporazumu z Nemčijo ter o ureditvi angleško-^talijanskih odnošajev. Chamberlain ®e svoji akciji za pomirjenje Evrope navzlic novim nesoglasjem in oboroževanju ne želi odpovedati
V	Marseilleu je otvorjen 85. kongres francoske radikalne stranke, na katerem Daladier v velikem govoru napoveduje nova pota francoske politike v želji po sporazumu z Nemčijo in Italijo, obenem pa ugotovi prelom e komunisti, kar pomeni tudi prelom z ljudsko fronto. Daladieru pripisujejo namero o popolni reorganizaciji francoskega življenja na vseh področjih, zlasti na gospodarskem in političnem.
Petek, 28. oktobra:
Češkoslovaška vlada predlaga, naj se spor z Madžarsko zaradi pospešene rešitve preloži v artrftražo Rimu in Berlinu, in to v celoti, dočim sodijo Madžari, da se ta predlog more nanašati samo na sporna ozemlja. Zato zahteva Madžarska v novi noti, da CSR ▼ 04 urah pristane na sestanek mešane vojaške komisije, ki naj določi vse podrobnosti o predaji nespornega ozemlja.
V	Rimu se med tem nadaljujejo razgovori nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z italijanskimi državniki. Na dnevnem redu je poleg madžarskih zahtev tudi vprašanje kolonij ter oboroževanje zapadnih velesiL
Prvega predsednika avtonomne podkarpatske vlade dr. Brodyja aretirajo zarar di suma veleizdaje. Novi predsednik vla*-de Vološin napoveduje razpust vseh političnih strank.
Praznik češkoslovaškega osvobojen ja in zedanjenja je potekel v znamenju dela za narodni preporod. Vlada pripravlja obsežne spremembe vsega javnega življenja v novi ČSR.
Iz Londona prihajajo ponovna poročila o bližnji ratifikaciji sporazuma z Italijo; v razpravi bo na novem zasedanju spodnje zbornice, ki bo otvorjeno dne 8. novembra, staro pa zaključeno dne 4. novembra.
Na kongres framcoeWih radikalov v Marseilleu je sprejeta resolucija, ld izraža željo po obnovi dobrih odnošajev z Italijo im Nemčijo, zahteva pa obenem močno armado, ki naj zagotovi varnost Francije.
Hodno sokolska delo na Kočevskem
V nedeljo sta bila zbora v Stari cerkvi in v Kočevju
Poleg Družbe sv. Cirila in Metoda, ki s svojimi številnimi podružnicami na Kočevskem živahno spremlja delo kočevsikih Slovencev in se zavzema za dosego njihovih narodnostnih pravic, je kočevsko sokolstvo gotovo važen činitelj, ki je na tem koščku naše zemlje s svojim narodno obrambnim delom že često dokazalo, da pravilno pojmuje svoje poslanstvo. Občna zbora sokolske čete v Stari cerkvi in matičnega društva v Kočevju, ki sta preteklo nedeljo potekla veličastno, sta dokazala, kakšna enotnost in discipliniranost vladata v sokolskih vrstah na Kočevskem.
Občni zbor sokolske čete v Stari cerkvi je bil ob 11. uri dopoldne. Po pozdravnem nagovoru staroste br. Lojzeta Zupanca so četni funkcionarji podali obračun. Ker četa nima več svojih prostorov v šoli kakor prejšnja leta, je njeno delo v marsičem otežkočeno. Vzlic temu pa so pripadniki sokolstva v Stari cerkvi složno na delu, z močno vero, da bodo nekoč dobili lastne prostore, kjer se bo njih kulturno in narodno obrambno delo lahko brez ovir nadaljevalo. Enodušno je bil sprejet predlog br. staroste, da se pošlje br. ČOS v Prago sledeče pismo: »Sokolska četa v Stari cerkvi pri Kočevju, pošilja s svojega današnjega občnega zbora vsem bratom in sestram ČOS bratske pozdrave, z zagotovili, da obdani od tujerodcev znamo ceniti žrtve, ki jih je br. ČOS doprinesla ne samo za okrni te v lastne države, temveč za mir v Evropi sploh. Z vami vred verujemo v zmago demokracije in v vstajenje sldvan-stva, ki se afirmira v sokolskih vrstah. Zdravo!«
Občni zbor so posetili tudi delegati matičnega društva Kočevje. Od teh sta zlasti br. inž. Vinko Sadar in četni referent br. Milan Cirk naslovila na članstvo nekaj vzpodbudnih besed, ki so bile toplo sprejete. Z malimi spremembami je bila ponovno izvoljena stara uprava z bratom Lojzetom Zupancem kot starosto. Za podsta-rosto in prosvetarja je bil izvoljen br. Fer-do Bončrna, tajiiišike posle pa bo še nadalje vodil agilni br. Cingerle Abel.
Ob 14. urj je bil v gimnazijskem poslopju občni zbor Sokolskega društva Kočevje. Udeležilo se ga je preko 70 članov in članic. Doka?, da ubirajo kočevski Sokoli v strnjenih vrstah svoja pota brezkompromisno dalje, ne ozirajoč se na zapreke in napade, ki so jih od raznih nestrpnežev doživeli v preteklem poslovnem letu.
S pieteto je zbrana množica Sokolov počastila spomin pokojnega kralja Uedinite-Ija in marljivih članov Zbrisaja in Lovšina, ki ju je smrt iztrgala iz .vrst, domačega društva. Po uvodnih besedah br. notarja Toneta Lovšina so prečitali svoje referate funkcionarji društvene uprave. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno in s pohvalo. Tajniško poročilo je podal br. inž. Sadar, blagajniško br. Oskar Kopitar, na-čelniško br. Milan Cirk, prosvetno br. Ve-koslav Figa*, za gradbeni odsek pa br. arh. Joco Ureik. Živahno aplavdirana sta bila zlasti poslednja dva za prekrasne besede, ko sta opisala vse napore'in težavno delo za kulturni porast prilik v domačem dru- . štvu in za gradnjo lastnega sokolskega do-mo, ki je po načrtih br. Ureka že pod streho.' Marsikakšna trpka beseda je padla tu-
di na račun tako zvanlh »titularnfli« Sokolov, ki so v prejšnjih {asih vedrili v domačem društvu, ki pa so zapustili sokolske vrste takoj, ko je bilo treba z žilavim delom in samozatajevanjem d ©prinaša ti žrtve za zmago sokolske miselnosti na Kočevskem.
Br. inž. Matija Lipužič, ravnatelj kočevskega premogokopa, je kot revizor predlagal staremu odboru razrešnico s pohvalo, kar je bilo soglasno sprejeto. Volitve novega odbora so potekle v popolnem redu. Br. načelnik Cirk je prečital listo, ki jo je sestavil prednjaški zbor. Bila je enodušno sprejeta. Poleg mladih, konstruktivnih moči, je bil v novo upravo kot starosta izvoljen br. inž. Sadar Vinko, ki je izrekel dolgoletnemu starosti br. Lovšinu zahvalo, proseč ga, naj tudi naprej ne odreka svoje dragocene pomoči sokolstvu na Kočevskem. Pozval je zbrane Sokole, naj v strnjenih vrstah, s pogumom in optimizmom stopajo z novo društveno upravo v novo poslovno leto, saj jih z dograditvijo doma in narodno obrambnim delom na Kočevskem čaka še prenekatera važna naloga, kateri se pravi Sokol ne sme odrekati. S pesmijo sokolskih legij je bil uspeli občni zbor zaključen.
Sokolom na Kočevskem želimo tudi nadalje mnogo uspehov v njihovem delovanju. Z zavestjo, da vrše n« tem narodno mešanem ozemlju važno državljansko in nacionalno vzgojo, naj še nadalje pogumno vztrajajo pri svojem konstruktivnem delu. Zdravo!
Sokolstvo v ČSR
Dogodki zadnjih tednov so na Češkoslo-vaškem globoko posegli tudi v ustroj Češkoslovaške Obce Sokolske. Ta največja slovanska sokolska organizacija je štela v začetku tekočega leta v 52 župah 3066 društev in 271 čet z 818.637 pripadniki. Izmed žup jih je delovalo na Slovaškem: bratislavska, nitransika, pohronjslca, podtatran-ska, považka, vzhodno slovaška ter v Podkarpatski Rusiji podkarpatska. Vse ostale župe imajo svoj sedež na Češkem ali Mo-ravskem razen župe na Dunaju, ki je tudi član ČOS. Sedeži slovaških žup so Bratislava. Nitra, Banjsika Bistrica, Trenčin, Lip-tavski Sv. Mikulaš in Košice, dočim je imela podkarpatska župa svoj sedež v Užhorodu. Število celotnega pripadništva na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji je znašalo nad 45.000 oseb.
Z novo ureditvijo mej Češkoslovaške se je položaj zelo izpremenil. Sicer se ni določena meja dokončana, toda kakor Je položaj, sedaj, po zasedbi demarkacijske črte, bo češkoslovaSko sokolstvo zelo prizadeto i po številu društev i po številu pripadnikov. Povsem je prešla v območje Nemčije podiclflconoška župa s sedežem v Mostu, cela vrsta ostalih žup pa je izgubila več ali manj edinic, ker leže na sedanjem nemškem ozemlju. Kakor nam poročajo iz Prage, je v devetih prizadetih župah odpadlo 390 društev in 98 čet, skupaj torej 488 edinic s 112.141 pripadnikom. Izmed njih je članov 38.001, članic 17.774, moškega naraščaja 8.675, ženskega 8.369, in 18.169 dečkov ter 21.066 deklic. Krušnogorska župa je štela 75 edinic 21.807 pripadniki. Težko pogodene so še župo plzenjska, tešinska in
»evemomoravska. Poleg tako velike izgube društev gre vzporedno tudi Izguba zelo velikega števila sokolskih domov in letnih to-lovadišč v skupni vrednosti nad 70 milijonov čeških kron.
Poleg teh izgub pa se vrši tudi notranja preureditev Češkoslovaškega sokolstva z ozirom na drugačno politično razdelitev dosedaj enotne republike. Slovaški Sokoli so sklenili, da si bodo s svojimi župami ustvarili »Slovaško sokolsko zvezo«, dočim naj bi ostale župe v Češki in Moravski tvorile »Češko Obec Sokolsko«. Kako bo s podkarpatsko župo, ie ni odločeno. Razume se, da bo o vseh teh notranjih vprašanjih sklepala tudi prva bodoča glavna skupščina ČOS, kjer bo gotovo tudi točno dogovorjeno o bodočem skupnem delu, saj so zastopniki slovaških Sokolov na skupščini 16. oktobra v Banski Bistrici sklenili, da ostanejo prej ko slej v tesnih stikih s češkim ln slovanskim sokolstvom. O tem bomo torej podrobneje poročali kasneje. Sokolstvo na Slovaškem je bilo stvorjeno šele po osvobojenju Slovakov izpod Madžarov, torej po letu 1918. Od tedaj je sokolska misel tamkaj polagoma, toda stalno napredovala. Danes deluje na Slovaškem preko 150 društev, ld predstavljajo najmočnejšo telovadno združenje med Slovaki.
Ponovno opozarjamo, da bo prej ali slej treba pristopiti k delu za ublažitev tega nevarnega ovinka. Odstranitev male hiše in del vrta s škarpo pri cerkvi bi napravila ovinek pregleden. Tudi neposredna bližina osnovne in meščanske šole zahteva takojšnjo ublažitev ovinka, kajti le prevečkrat opažamo, kako si morajo šolski otroci v divjem begu iskati zavetja pred avtomobili, ki se nenadno pojavijo pred njimi.
Sokol I. Ljubljana-Tabor bo Imel v torek 1. novembra ob pol 14. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru žalno spominsko svečanost za vsemi umrlimi brati in sestrami Sokola I., ter umrlimi svojci članov in članic. Uprava vabi k udeležbi na tej svečanosti, ki jo Sokol L vsako leto na ta dan posveča spominu vseh svojih dragih, nepozabnih pokojnikov.
Krški Sokol lepo napreduje. Lanski občni zbor je bil še v tujem poslopju in je bilo treba s podvojeno silo prijeti za delo, da je bil uresničen načrt odbora za dovr-šitev enega dela Petrove petletke: lasten dom. Na nedavnem letošnjem občnem zboru so bila že vsa poročila odbornikov znatno zanimivejša, saj je razumljivo, da se članstvo z večjim navdušenjem udeležuje društvenega življenja pod lastno streho. Sokol ima 303 člane, kar znači prirastek celih 70 od lanskega občnega zbora. Popolno zaupanje Je dobila dosedanja uprava, ki je bila z majhnimi spremembami izvoljena še za eno leto.
YMCA je zborovala na Bledu
V	nedeljo 16. oktobra se Je zbralo na Bledu 35 akademikov, članov ljubljanske sekcije »Krščanske zajednice mladih ljudi«, na dvodnevno konferenco. Na Bled so dospeli z jutranjim vlakom ter Se nastanili v hotelu Petran, kjer se je zborovanje tudi vršilo. Sprejel jih je tajnik nacionalne zveze g. Kovančič iz Beograda. Zborovanja so 6e udeležili pripadniki treh konfesij: 23 ri-mokatolikov, 9 evangeličanov ta 3 pravoslavni.
Zborovanje je odprl direktor nacionalne zveze Anglež g. Sitters. Govoril je v angleščini. Njegov govor Je prevajal zboro-valcem tajnik Kovančič. Ko je orisal pomen takih zborovanj ta izrazil veselje, da prisostvuje zborovanju univ. prof. Mihelič iz Beograda, je predlagal pozdravno brzojavko predsednika Nj. Vis. knezu Nam. Pavlu, kar 00 prisotni z navdušenjem sprejeli Kovančič je nato prečital »Molitvu za mi? u svetu«, s čimer je bil izčrpan dopoldanski program. Popoldne je predaval prof. Mihelid o temi: Zakaj se more tate-lektualec vobče baviti z religioznimi vprašanji ta postati član YMCA-e? G. profesor je s svojim globokim gledanjem na razna vprašanja in zlasti z velikodušnim razumevanjem mladine, ki ima v marsičem drugačne poglede na svet, prisotne prijetno presenetil. Ugotovil je ogromno razliko med napredkom v etičnem in mehaničnem oziru v zadnjih 2000 letih. Človek se je naučil obvladovati fizične sile, a samega sebe nič več kakor v dobi pred 2000 leti. Smatra za nalogo mladine, da pospeši etični razvoj.
V	debati so stavljali akademiki g. profesorju razna vprašanja o poti, ki vodi do tega cilja, o stališču znanosti o religioznih vprašanjih itd. Prejeli so odgovor: »Vsi dokazi v apologetiki. liturgiki Itd. s stališča znanosti niso nikaki dokazi. A tudi nasprotno dokazovanje 6e ni posrečilo. Zame je religija stvar, ki je. bližja umetnosti kot
logiki.«	—	....
Po predavanju so vsi udeleženci obiskali gospoda ta gospo Sitters v njuni vili na Bledu. Tu so bili pogoščeni in v dobrem razpoloženju so zapeli nekaj narodnih pesmi, na kar so se vrnili v hotel Petran k večernemu predavanju g. Sitterea,
Govor direktorja Sitterea se Je nanašal v glavnem na svetovni mir. Prikazal je strašne posledice svetovne vojne in zaključil: »V vojni ni zmagovalca. Zato pa vojna ne more in ne sme biti sredstvo za reševanje sporov.« V svojem govoru se je dotaknil tudi zadnjih dogodkov v Evropi. On polaga veliko važnost za preprečenje miru psihozi ljudskih množic, ki niso toliko razmišljale o pravici, kakor, kaj bi pomenila za našo civilizacijo ponovna vojna.
V	ponedeljek sta izčrpali dopoldanski program dve predavanji: ge Sittersove in predsednika ljubljanske akademske sekcije, ju-rista Prochazke. Slednji je resumiral delo članstva v treh točkah: 1. poglobitev dela v smislu programa YMCA-e. 2. reševanje socialnega vprašanja, 3. narodno obrambno delo. V ta namen bodo služila razna predavanja, ustanovitev Alkademsikega doma. taborišče na Bledu in narodnoobrambni tabor v Prekmurju. Glede doma je nagi asi 1 Kovančič, da hoče YMCA ustanoviti prvovrsten dom, ki naj služi za vzor vsem drugim. Trenutno gradi centrala v Beogradu Spominski dom Viteškega kralja Aleksandra I., a za opremo ljubljanskega doma razpolaga že z vsoto 70.000 din. Naloga ljubljanskih akademikov je samo, da najdejo primerne prostore.
Popoldne so napravile posamezne skupine izlete v okolico. Iz pesmi, ki se jo razlegala zvečer po Lescah, se je spoznalo, da
se vračajo naši visokošolci v Ljubljano •
prijetnimi vtisa iz najlepših krajev Slovenije.
Emest Titan,
K letu uspehov v gorah
V zadnjem nedeljskem >Jutru« je eden naših najboljših alpinistov jeseniške garde, napisal v članku »Leto uspehov v gorah« pregled vsega, kar je bilo letos novo preplezan ega v naših stenah. Bežni pregled je treba izpolniti z delom nekaterih plezalcev v Savinjskih Alpah. V Savinjskih Alpah ni bil izveden niti en nov vzpon, piše —ič v svojem članku. Za Ravensko in Makekovo Kočno popravljam V toliko, da so bile tu preplezane štiri nove smeri.
4. septembra sta vrvitvi Starc-Serajnik in Majnik-Krč preplezali desni steber Skute (NW raz). 16. septembra je bil izveden prvi direktni vzpon po severni steni Kočne izza Velikega Kupa. Domačina Krč in Vole sta rešila problem, ki je bil pred leti večkrat zaman poizkušen. Nedeljo kasneje je bil v Grintovcu prvič preplezan njegov steber. Majnik in Seraj-nik sta ga preplezala v smeri, katera po težavnosti močno prednjači pred avstrijsko in jezersko varianto severnozapadne smeri, tik ob stebru. V Dolgem hrbtu je preplezana centralna smer, ki je najdaljša v obeh Kočnah in ena najdaljših v Savinjskih Alpah sploh. Skoro tisočmetrska stena je plezana iz dna žrela in je ena izmed najlepših tur v svojem ostenju, ▼ težavnosti pa jo prekaša le Fritsch-Pe-terkova vzhodna stena Skute. Plezali so 16. oktobra do Serajnik-Krčeve prečke Se rajnik, Vole in Grabnar, vso steno pa Majnik in Krč.
NI nam mogoče Javiti novih zimskih vzponov, Dosedaj sta bili pomladi preplezani le dve smeri in to: eeverna stena in severnazapadni greben Kočne. V Ravenski Kočni dosedaj še ni bilo poizkusov* ker ni možnosti prenočišča bliže stenam. Dosedanji poizkusi so le jalova triletna prošnja za zimsko sobo v Češki koči.
Jezerski plezalci so s štirimi prvenstvenimi vzponi izbrisali neprijetno ničlo, la-tero so gorenjski tovariši naprtili obiskovalcem Savinjskih ostenj. V zaprtem in od sveta odrezanem Jezerskem se je zbrala kopica plezalcev, katerih vrv teče nedeljo za nedeljo v jezerskih stenah ter je v zadnjih par Mih izvedla preko tucat prvenstvenih vzponov ta številne ponovitve. Verjetno je da bodo isti izvedli tudi zimske vzpone, čim bo mogoče. Možnost prenočišča bliže stenam je za razvoj zimske alpinistike v jezerskih stenah najveft-ja potreba. Zato na "tem mestu še enkrat nrosimo: V Češko kočo zimsko so/bo!
—rS.
Iz Ptuja
J— Rdeči križ v Ptuju vabi občinstvo ia Ptuja in okolice, da obišče za vse svete Obnovljeno vojaško pokopališče v Strnišču pri Ptuju. Verske obrede bo izvršil ob 14, url vojaški duhovnik iz Ptuja. Sodeloval bo pevski zbor železničarjev iz Ptuja. Odhod izpred Narodnega doma v Ptuju bo točno ob 13. uri. Meščani! Počastimo spomin padlih junakov s čim večjo udeležbol j_ Volilni Imenik je zaključen. Vsi reklamacij je bilo vloženih 164 ta Je bUo med temi 72 predlogov za vpis ta 92 pred* logov za izbris. Če bodo reklamacije na sodišču potrjene, bomo imeli v Ptuju 191J volilcev. V ptujski mestni občini bodo 4 volišča.
___A
Po znižanih cenah boste kupili naj* modernejše klobuke v modnem SALONU ELITA — Ptuj.______
j_ Nova telefonska proga Ptuj — Sinct je bila v teh dneh dograjena in eo jO včeraj izročili prometu. Pošta Juršin«^ opravlja sedaj tudi brzojavno ta telefonsko službo.
j— Med kvartanjem ga Je zadete kap. Te dni popoldne je v Mesaričevi gostilni manjša družba igrala karte. V družbi j« bil tudi župan občine Ptujske gore g. Ro-dušek Jakob. Naenkrat pa mu je postalo slabo in obležal je na stolu negiben. Takoj so klicali banovinskega zdravnika dr. Pe» čeja in primarija ptujske bolnišnice d& Kuharja, ki pa sta mogla ugotoviti samo smrt za kapjo. Pokojnik je bil splošno priljubljen.
j— Avto ga je povozil. Uglednega trgovca g. Vrečka iz Majšperka je povodi na cesti neki luksusni avto, ki Je divjal S veliko brzino. Sodijo, da ima poškodovanec prebito lobanja Zelo malo upanja Je na okrevanje.
j— Srečke za drugi razred državne raa. redne loterije so že prispele. Po pravilih o državna loteriji morajo biti obnovljene najkasneje 5 dni pred žrebanjem, to je do 5. novembra. Obnovite jih r podružnici »Jutra«.
Klub »Metla"
Skrivalnica
Iz besied
OPOZORILO — DIMITRIJ — POSEVEK — GOSAK — PODOKNICA — NESPEO NOST — CIPRESA — LITIJA — SKA-DER
vzemi po tri zaporedne črke ta sestavi Iz njih pregovor. Rešitve je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«. Napisane naj bodo na dopisnici, v kotu pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet nekaj lepih knjia. nih nagrad.
Posetnica
Med tiste, ki so prav uganili, da je bil obiskovalec strica Matica tovarniški rav~ natelj, je dobri s trk: razdelil 06em knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji reševalci:
Ivan Bizjak. Ljubljana, Groharjeva 2, do. bi roman »Misterija«.
Ela Slokar, Trdkova, G. Lendava, dobi roman »Pater Kajetan«.
Albina Reslnovič, Herpelje 62, Istra, dobi »Roman treh src«.
Franc Pire, Boih. Bistrica 146, dobi roman »Tigrovi zobje«.
M. Ravbar, Stara vas pri Brežicah, Ivan Zupančič, Ljubljana. Murnikova 18 a. Jair-ko Renčelj, Orle. Sežana in Heliodor Chro-my, Stična, pa dobe po eno knjigo ilustcfc rane revij« »Življenje in svet«,	M

PAUL RIPSON
24
Stratosferski pilot
f< N€
Roman
Umaknila j« svojo roko, posedala na zapestno uro ter se nenadoma dvignila. Nervozno je dejala:	...
—	Moj Bog, pol osmih le Se. Kako hitro mme čas v prijetni družbi. Moji sorodniki me ie pričakujejo.
On je stal tik pred njo in jo presenečeno gledal. Ni si mogel razlagati, zakaj Je tako nenadoma spremenila svoje obnašanje. Zakaj ga Je sploh povabila na sestanek? Ako je mislila samo na kratek pogovor, je bilo vendar neumno, poklicati ga, saj to ni imelo nikakega smisla. Ali ga Je sploh ljubila? In prvič si je stavil vprašanje, da H morda ona vendar nič ne misli nanj in ni vanj zaljubljena.
_Pa vendar ne mislite že sedaj oditi? je dejal
i* žalostnim glasom. Jaz sem upal, da bova skupaj preživela prijeten večer. Toliko vam imam Se po-
Spet Jo Je prijel za roko ter JL proseče pogledal
v oči. Njo pa je pri teh besedah obhajal blažen občutek in dejala mu je:
_Mr. Fred, obljubila sem sorodnikom, da bom
ob pol osmih pri njih in zato na žalost moram itL
—	Toda, miss Mira, kaj pa pozneje? Ali ne bi mogli priti recimo ob pol desetih nazaj v hotel in bi večerjala ter še malo posedela?,
Pri teh besedah JI Je dal vrtnice, tatere je bila malo poprej ▼ svojem razburjenju pozabila na miri. V skrbeh Ji je gledal ▼ očL
Ona pa se je vsa srečna nasmehljala, pijana veselja in zadovoljstva.
—	Ali boste prišli? Večerjala bova v kotu ple-salne dvorane, pri lahni godbi in napol zasenčenih lučih.
—	Vsekakor bom skušala, da se oslotoodim in pridem.
Kot nebeška godba so donele te besede ▼ njegovih ušesih. Vedel jo je do izhoda in poklical avto. Poljubil ji je roko in ko je zapiral vrata voza, ji je še enkrat dejal:
—	Ob pol desetih?
—	Da.
Avto je odhitel in Fred je odšel ves srečen počasi domov.
Ko je ob pol desetih zvečer prišla Mira ▼ svetli svileni obleki v hotel, je bil Fred že tu. BU je v smokingu in vedel jo je za že rezervirano mizo v kotu plesne dvorane. Izbral je bil za večerjo one jedi, katere je vedel, da ona posebno ljubi. V tihem pogovoru sta si tu pravila drug drugemu, vse ono, kar si imata dva zaljubljenca povedati. Po večerji sta šla plesat in znova je Mira spoznala, da Fred ni samo dober pilot, temveč tudi izboren plesalec. Niti ona, niti on do tega dne nista vedela, kakšen užitek more človek imeti od plesa, ako vodi po parketu ljubljeno bitje
Bila je že ena ura po polnoči, ko Jo Je spremljal v avtu nazaj na njen dom, kjer je stanovala pri
sorodnfldS. Ko se Je vrnfl domov v svojo sobo, se mu je zdelo, da Je najsrečnejši človek na svetu.
14. POGLAVJE Ljubezen r letalu.
Vsemogočnost denarja Je Fred šele tedaj dobro sooznal, ko ga Je poklical glavni ravnatelj Whirl-Trinds Motor družbe, pri kateri Je bil uslužben, v svojo pisarno, ter mu prijazno sporočil, da mu da vsak drugi popoldan prosto in sicer v ta namen, da daje letalski pouk gospodični Le ji Mountavon.
_Saj vam je ona itak že govorila o tem, kaj ne,
Mr Blair? mu je dejal ravnatelj z glasom, v katerem je bilo čuti zapoved, in Fred ni hotel ugovarjati.	, .
—	Da, Je dejal kratka
—	Kar se tiče honorarja, je seveda to vaša zasebna stvar med vami in vašo učenko. Omenim vam pa, da Je naložila velik del svojega premoženja v akcijah naše družbe in ima tako tudi pravico, da nadzoruje naše podjetje ter eventuelno vzame v svojo zasebno službo katerega naših ljudi, kot
je to slučaj pri vas.
—	Tega ni«"""! vedel, da je ona solastnica nase
družbe.
—	Šele nekaj dni. Mi smo rabili mnogo kapitala za financiranje naših novih poskusov in dobili smo ga pod prav ugodnimi pogoji s strani te hčerke »kralja pomaranč«, kot jo včasih imenujejo.
Fred je gledal zamišljeno, kajti ni mu ugajalo vse to. Čutil je, da je prišel v odvisnost ženske, in vrhutega še ženske, M mu stala blizu, da celo j sedaj prav neprijetno blizu.
—	Kaj gledate tako zamišljeno? ga }e vprafal
ravnatelj. Mislim, da ne boste pri letalskem pouku imeli preveč neprijetnosti. Mnenja sem namreč, da ta pouk ne bo predolgo trajal. Med nami rečeno je to navadna ženska kaprica, čim več denarja imajo ženske, tem bolj so muhaste. Svetujem vam pa, ker vas poznam, da si iz morebitnih sitnosti tega pouka ne pustite rasti sivih Jas. Ako ne bo šlo, se kar javite meni in Jaz bom potem izjavil, da se bližajo poskusi s stratosfernim letalom in vam nikakor ne morem dati niti en dopoldan na teden prost za druge stvari. Na ta način se vedno lahko od-križate svoje učenke, da veste vnaprej. Sicer pa, dragi Mr. Blair, dekle je imenitno, in če niste neumni, Jo lahko povedete neki dan kot ženo do-
i
mov...
Fred se je aasmejal na glas, potem pa Je dejali
—	Gospod ravnatelj, odkrito ste govorili z menoj in hvaležen sem vam za vse besede. Moj položaj mi je popolnoma jasen in povem vam samo to, da imam svoje nazore o ženskah in da mi milijoni hčerke kralja pomaranč nikakor ne imponi-rajo. Zame je ona samo moja učenka in nič drugega.
—	Tem bolje. Prosil M vas torej Jutri za osmo uro zjutraj na letališču. Miss Lea bo tam in vi lahko pričnete s poukom.
Sirena v bližnji tovarni je ravnokar zatulila s svojim žalostnim glasom osmo uro, ko je pridirkala Miss Lea v svojem novem Buicku kot blazna po cesti pred hangarje na letališče.


slamoreznlce črpalke 1.1, d. vam nudi po < nizkih cenah
A. Kremžar
STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
eflttfi
omercialist
akademik t večletno trgovsko prakso in znanjem več jezikov, želi menjati mesto v večje podjetje, Fosudbe pod »Komercialni
vodja«.
Z znižanjem zračnega odpora varčujemo moč!
Ne vemo ne ure ne dneva...
22J
IDIiEK
To Je voz z 6 sedeži
ter
najmanjšo porabo bencina
Dospeli so modeli 1939!
Ivan M. Kenda, Ljubljana	Albert Perasič, Split
Optima trg d. d., Zagreb	Josip Adamovič, Maribor
»Auto-Agrar«, Beograd	Rikard Trišler, Osijek
»Auto-Import«, Novi Sad	K. Zwffllnger, Sarajevo.

NAJPOPOLNEJŠI ŽAROMETI proti MEGLI in ostali AUTOMATERJAL
M. BAHAR - LJUBLJANA
Celovška c. 38. - Tet M-9J INSERIRAJTE V „ JUTRU*
NAJUGODNEJE KUPITE VSAKOVRSTNE TRGOVSKE KNJIGE, KOT AMERIKANSKE ŽURNALE, GLAVNE KNJIGE, BLAGAJNIŠKE KNJIGE
L T. D. PRI
A. JANEŽIČ,
LJUBLJANA, FLORJANSKA UL. 12 — U
KER SMO CENE ISTIM VSLED VELIKE ZALOGE V ENGROS IN DETAJLNI PRODAJI GLOBOKO ZNIŽALI.
TRGOVINA S PAPIRJEM, ŠOLSKIMI, PISARNIŠKIMI IN KNJIGOVEŠKIM1 POTREBŠČINAMI NA DEBELO IN NA DROBNO
LASTNA INDUSTRIJA TRGOVSKIH KNJIG IN ŠOLSKIH ZVEZKOV.
ČAJ ZA ŽELODEC
J^,	VT TrlTA regulira prebavo, krvni pritisk, debelost,
VUT« HA V LlVlVA pospešuje presnavljanje, izločevanje pokvarjenih sokov itd. — Poskusite takoj in pišite: GRADSKA LJEKARNA — ZAGREB — GORNJI GRAD 5 Ogl. reg. S. br. 1990/1935.
Brttplačeneouk * pranju* 126)
2AHTEVAJTE BREZPLAČEN GNIK
MEINEL&HEROLD
aLi.a j. ia/. fvornict glasbil
HARIBOR Br 101
NEPREMOCLJIVE
HUBERTUSE,
TRENČKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup
Presker
Sv. Petra o. 14.
V ZADNJEM ČASU SMO IZPLAČALI
cele zavarovalne vsote
ob smrti sledečih naših zavarovancev:
SEMLIC SIMON, Stanetinci 17, p. Sv. Anton v Slov. gor.f
GORICAN ŠTEFAN, Starše, 1., p. št. Janž na Dravskem poljuj
VRABL ALOJZIJA, Križevci pri Ljutomeru 37;
KRI2NAR ANTON, Zg. Bitnje 47, p. Stražišče pri Kranju;
WEILAND MARIJA, Maribor, Tržaška 59;
ČESEN ANA, Dol pri Ljubljani 1;
ŠALAMUN IVAN, Celje, Kralja Petra c. 28;
SWATY KAREL, št. Ilj v Slov. goricah 25;
KUCIC ANTON, Gora sv. Lovrenca 8;
ZAPUŠEK VALENTIN, Zg. Jablanca 1, Šmartno pri Litiji;
LESKOVŠEK HELENA, Celje, Tovarniška 8;
DOLŽAN TEREZIJA, Zabreznica 13, p. Žirovnica;
PERHAJ MARIJA, Ljubljana, Gosposvetska 13;
PIŠEK TEREZIJA, Sv. Lovrenc na Dr. polju 30;
PUNGERCAR FRANČIŠKA, Loke pri Trbovljah 335;
OBAL ŽUŽA, Murska Sobota, Aleksandrova 3;
KOTAR TEREZIJA, Marija Magdalena, p. št. Pavel;
URATNIK VTNCENC, Polzela 110;
KRAGELJ JOŽE, Hrastnik 36;
RIZNAR ANTON, Njivice, p. Radeče pri Zidanem mostu; VIDOVIC FRANC, Rošpoh 98, p. Maribor; RANCAN MARIJA, špitalič 16, p. Konjice; GRE VOL GAŠPER, Guštanj 52; OBLAK ANA, Jesenice, Podmežakljo 27; KOLAR JOŽEF, Sv. Križ nad Jesenicami 8; ŠULN URŠULA, Trbovlje I.; JAN IGNACIJ, Laško; WEBER ŠTEFAN, Jesenice, Gregorčičeva 1; PONGRATZ LJUDMILA, Muta 26; DREMELJ ANTON, Zidani most 26; GOLOB NEŽKA, Šmartno pri Litiji; CERNE J KONRAD, Morje 28, p. Fram; AICHOLZER FRANČIŠKA, Jesenice, Delavska 5; ILERŠIC MARIJA, Ljubljana, Bežigrad; MAVRI MARUA, škofja Loka, Spodnji trg 9; RAVNIKAR FRANČIŠKA, Ljubljana, Podjunska 12; OBREKAR AVGUST, Ljubljana, Einspilerjeva 15; KOPRTVEC PETER, Brezje; FEKONJA IVANA, žerovinci 46, p. Ivanjkovci; ŠTEFE APOLONU A, Tržič, Pot na Zali rovt 4. BREZPLAČNO SOZAVAROVANO VSOTO je »KARITAS« izplačala ob smrti 10-letnega Gogoljnha sinčka pri nas zavarovanih staršev Merlak Frančiške in t Franca iz Jesenic.
NE ODLAŠAJTE S PRISTOPOM V ZAVAROVANJE »KARITAS« 1
KARITAS"
NAJVEČJE LJUDSKO ZAVAROVANJE V JUGOSLAVIJI
JAMSTVO DIN 80,000.000.-
Prospekte ter navodila dobite brezplačno pri naših zastopnikih In pri
„KARITAS", Ljubljana, Palača Vzajemne zavarovalnice ia „KARITAS", Maribor, Orožnova 8.
HRVATSKA INDUSTRIJA KATRANA dj>.
ZAGREB, Radnička cesta 29. TeL 23-255 1 23-256 ZEMUN, TvornlOca ul. 70, tel. 37-317.
Otročki	OKtoteaa,	tMtal »troji
najnovejša* modelov	motorji. tdeUtft	pogrerfJM
Po aelo nizki oenU Ceniki franko!
JNA« r. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovška Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 28.
* Mr.ii
ŽLAHTNO IGLIČEVJE
(z grudami) okrasno grmičevje, perene, žive meje, ln si. Največja izbera prvovrstnih sadik — nizke cene. Rasadnik »PERENVRT«, Vrapče pri Zagrebu. Cenik brezplačen!
Mkk
ENO IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
Sv. (JUajo. ncaLp. 23
Obolenja zaradi poapnenja žil
Več let je že v prodaji sredstvo »AORTIREN« tablete, sestavljene na čisto prirodni bazi (rastline in biokemične soli), ki ublažujejo nadloge starosti kakor so pritisk v glavi, vrtoglavost, visok krvni tlak, nespečnost, tegoba srca in dihanja. »AORTIREN« tablete se izdelujejo po tajn. medicinskem svetniku dr, med. H. Schroderju pri tvrdki Robert KiUin, Berlin—Kaulsdorf.
»AORTIREN« tablete se dobe v vseh lekarnah kakor tudi pri zastopniku mag. farm. Tichy Bela v Horgošu (Dunavska banovina).
Zahtevajte brošuro »Ali bolujete na poapnenju 211« odobreno z odlokom ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja od 27. XII. 1937. S. bro j 34048, ki vam brezplačno pošlje gen. zastopstvo mr. pharm. Ticby Bela, lekarnar v Horgošu IH, Dunavska banovina. Ogl. reg. S. br. 31818 od 7/XH. 1937.
Miklošičeva
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani —
»let HOTELA CNIONa. - KOM ZA VSE VLOG E POPOLNO VAKNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO i% DO S% PO »OGOVOEtl-^Z^VAJTE PROSPEKT. - NOVE VLOGE SO VSA! poleg hotula umu«* n.	^g BAspoLCBunTs. _ P0SLU2ITE SE VARCEUILNEGA KROŽKA. - POSOJILNICA BAJE KRATKOROČNA POSOJILA.----... ^ . ^ i

CENE MALIM O6LA8OM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro alt dajanje naslovov plačajo oni, ki iftčejo služb. NajmanjSi znesek za enkratne objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ta tenitve se zaračunajo po Din %,— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas* Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— sa besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17v—^
Mali c gkis i
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, te
Din J.
zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite
▼ znamkah
Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaj naročila, ■vn» jih je vpoelati ▼ pismu obenem s naročilom, ali pa po
pofttni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaajska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na * Oglasni oddelek „Jntrau, Ljubljana,
Kam pa,kam ?
^Gostilna pri
»L O V C U«
Rimska c. 24 BLelweiso-va 2. Sprejema abonen-te na okusno domačo hrano za 10 do 15 din dnevno. Vsak četrtek divjačina. Vsak petek morske ribe in idrijski žlikrofi. Ob nedeljah do mače krvavice in sveži krofi z nadevom. Palačinke z marmelado kom 1 din se dobe vedno. Iz-borna domača in dalma tinska vina.
25454-18
Poizkusite in
prepričajte se
kje se dobe fine krvavice in pečenice ter fini sladki mošt, izborni dolenjski cviček, m prizna no dobra štajerska vina vedno na razpolago top la in mrzla Jedila. Danes in vsak večer Igranje klavirja, petje itd., tako da se vsak gost kar najbolje domačega počuti Zato zahajajte vedno ln ob vsaki priliki samo v gostilno k PANJU, ker Ie tam se boste najbolje ln najceneje zabavali. Za obilen obisk se priporoča TONE HUč, gostilničar, Vegova 10.	25484-18
Iščem služkinjo
v pomoč pri kuhanju.
Ljubljana, Vodovodna cesta 28.
25373-1
V gostilni »Mesec«
sa Viču danes in na' praznik poleg drugega zopet domače koline.
25406-18
Vsi na koncert
S plesom in domače krvavice. Gostilna Fabja. — Glince, cesta 9, št. 30, se priporoča: Pivla Šmitek.
25429-18
Domače koline
prvovrstne krvavice, pečenice, primorske slad ke mulce, kožne klobase (crodighinl), lzborna vina ter druge dobrote pri Ražmu na Zabjaku. P	25457-18
Danes v gostilno »Pod gozdom«
Tam dobite sveže domače krvavice in peče nlce ter dobro staro ln novo vino. Se priporoča Omahen.
25419-18
Gostilna Martine
Zg. Šiška. Danes koncert! Nastopi prvovrsten Jazz! Štajerska vina! — Portuealka. Pečene rač ke.
25497-18
Okrepčani
s krvavicami, pečenlca-ml in sladkim moštom zaplešete veselo polko, da pozabite vse gorje. Gostilna Kramar, Dolenjska cesta.
25492-18
Halo! Vsi v
restavHC"" palmo MOSTE — Ljubljana.
Točimo zelo dobra vina, razna jedila na razpolaga razna jedila na razpolago, dobro hrano po nizki ceni.
Vabi cenjeno občinstvo Rahne.	25448-18
Službo dobi
Kovinostrugarja
veščega, sprejmemo za takojšen nastop. — Prednost imajo neoženjeni. Ponudbe Oa upravo tvornice Djga-tesa.	25210-1
Kavarniška
kuharica
zmožna, delavna dobi službo v hotelu Stara Pošta, Krsnj. Predstaviti se osebno. 23759-1
Šoferja - mehanika
treznega zanesljivega, z dobrimi spričevali, išče za javno vozilo avtobusno podjetje M. Bednjanec, Zagreb, Frankopanska ul. 13.
25182-1
Izložbeni aranžer
§alanterist, dober risar, — obi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod stj ubij ana 33«.
25250-1
Pletilje in
prešivalke
Rče za stalno K. Soss, — Ljubljana, Mestni trg 18-25265-1
Natakarico servirko
mlado, iščemo za letovi-ščarski hotel na Gorenjskem, Najraje šele izučeno. Služba je stalna. Biti mora lepega vedenja in prikupna. V hiši bo našla svoj dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dom«.
25292-1
Krojaškega
pomočnika
za male kose, sprejmem takoj. Adolf Babnik, — Vevče, Dev. M. v P.
25376-1
Frizersko
pomočnico,
vajenko ln brivskega vajenca, takoj sprejme salon Šinkovec, Dolenjska cesta 6.
25368-1
Likarico
za moško perilo sprejme ali daje na tlom Pirnat Sv. Petra cesta 24.
25364-1
Postrežnico
pošteno, čisto ter urno iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Urna«.
25341-1
Gospodično
iščem k otroku za 2 url popoldne, s perfektnim znanjem nemškega jezika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25349-1
Služkinja
ki Je vajena vseh go-spodinsklh del, — dobi službo. Krakovski nasip štev. 27.
25333-1
Pekovskega
pomočnika
z dežele, mladega, s svojim kolesom sprejme takoj Sedovšek, Braslov-če.	25335-1
Kuharico —
gospodinjo
dobro ln pošteno, sprejmem takoj k samskemu gospodu. Ponudbe pod »Stalnost« na ogl. odd. Jutra pod značko »Maribor«.
25336-1
Kovač
dobro izurjen kovaški pomočnik, dobi mesto. Zaposlitev stalna. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kovač«.
25322-1
Kuharico
mlajšo perfektno moč, iščemo. Ponudbe s prepisi spričeval ter fotografijo, poslati na: Palače Hotel, Zagreb.
25319-1
Krojaškega
pomočnika
za vsa dela, sprejmem takoj. Joško Hudover-nik, Bled, Grajska c. štev. 96.	25312-1
Dekle
zdravo, čvrsto, — dobi mesto kot začetnica v pomoč gospodinji za podnevi. Marčič, Bieitvei-sova cesta l-II.
25329-1
Boljša restavracija
išče dobro kuharico. Ponudbe z navedbo plače, starosti in dosedanjega mesta na oglasni odd. Jutra pod »Stalno dobro mesto.«
25384-1
Postrežnico
veščo kuhe ln gospodinjstva sprejme takoj Verč, Malgajeva 20-1.
25379-1
Kuharico
perfektno in natakarico servirko simpatičnega vedenja iščem za letoviščarski hotel na Gorenjskem. Služba stalna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bistra«.
25399-1
Monter
za elektrarno, starejša moč dobi mesto. Ponudbe sprejema do 15. nov.
1938 Sodarska zadruga na Cešnjicl p. Železniki.
25256-1
čevljarsko
šteparico
z nekaj gotovine sprejmem kot družabnico, ta koj ali po dogovoru. Naslov v vse posloval. Jutra.	25249-1
Mlajši ing. chem.
se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Chemik«.	25278-1
Služkinjo
ki zna kuhati sprejmem Plača 300 din. Marija Hočevar, Domžale.
25291-1
PRAZNOVERNI VERUJEJO, DA JIM DIMNIKAR PRINAŠA SREČO...
realni ljudje pa so prepričani, da deluje NEGRO bonbon edinstveno pri kašlju, hri-pavosti in raznih katarjih. Izdeluje tovarna bonbonov BRAČA R U F F, SUBOTICA gobiva ge v vseh boljših trgovinah. -
Steklarski
pomočnik
zanesljiv ln sposoben, dobi takoj stalno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 1904«.
25381-1
Trgovskega
pomočnika
vojaščine prostega mlajšega zanesljivega sprejme veletrgovina na deželi. Oni, ki imajo ve-velje do potovanja imajo prednost. Ponudbe z referencami ln zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba« Istotam se sprejme vajenec.	25386-1
Služkinjo
dobro, pošteno ln veščo vseh hišnih poslov ln malo kuhe iščem za stalno k 3 osebam. Ponudbe na: Suša Rožica, soproga komisarja, Velika Kiklnda.
25217-1
Pekovskega
pomočnika
mladega, ki bi raznašal tudi rkuh in dva vajenca sprejme Ivan Šilih, parna pekarna, Slovenj-gradeč.	25166-1
Dekle
pošteno in pridno v pomoč pri gospodinjstvu, mlajšo, sprejmem takoj v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.
25499-1
Nekaj gospodičen
bom potrebovala kot modele za friziranje. — Prednost blondinke. Ponudbe pod »Ljubljana 66« na ogl. odd. Jutra 25500-1
Pomočnika
z večletno prakso za vo dovodno instalacijo ln splošno ključavničarstvo sprejmem. Hribar Jakob, Jesenice, Kralja Petra cesta
25490-1
Stenografinjo
ln strojepisko perfektno po hitrem diktatu — iščem. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe znanja prakse in zahtevkov sprejema dr. Viktor Maček, odvetnik v LJubljani, Dalmatinova ulica 10.
25485-1
Natakarica
čedne zunanjosti, pridna, pošetna, prijazna, vajena gostilne, mlajša moč dobi mesto. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25436-1
Spretna kuharica
dobi stalno dobro službo. Drogerija Hermes, Miklošičeva 30.	25449-1
Poslovodja
s kavcijo od din 30.000 dalje, za samostojno vodstvo trgovine koles, iščem. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Velezaloga«.
25446-1
Železninar
Z daljšo prakso v večjih tvrdkah dobi mesto. Pon. na ogl. odd. Jutra pod: »23456«.	25421-1
Akviziterje
zanesljive in marljive iščemo. Ponudbe z navedbo referenc pošljite na oglas, odd. Jutra pod »Zavarovalnica«.	25413-1
Preprosto dekle
pošteno,iščem za takoj kot pomožno moč v trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25413-1
Frizerka
dobi dobro in stalno službo v Ljubljani. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25414-1
Kuharico
izvežbano, snažno in varčno ,ki je služila v boljših hišah in ki bi opravljala tudi druga hišna dela, najraje Goernjko, sprejmemo k dvem osebam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25431-1
Dobro frizerko
sprejmem s 14. novembrom. Prednost domačin ka. E. Kavčič, Ljubljana VII, Celovška c. 94.
25440-1
Natakarico
v vseh ozirlh pošteno ln
pridno, čedne zunanjosti in podjetno sprejme takoj poštena ln pro metna gostilna. Naslov v vseh poslov. Jutra.
25525-1
Slaščičarskega
pomočnika
samostojnega delavca ta koj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slaščičarski pomočnik« 25546-1
Krojač
samski, samostojen pri-krojevalec, perfekten v Izdelavi dobi mesto v letoviškem kraju. Ponud be na podr. Jutra v Celju pod »Lokal na razpolago«
25545-1
Fotografskega
pomočnika
»Leicista« sprejmem takoj. Ponudbe na foto atelje Janez, Maribor.
25J51-1
Izurjene šivilje
za pletenine sprejmemo. — Mela, Tyrševa 20.
25506-1
Tkalskega
pomočnika
takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Friden in zanesljiv«.
25550-1
Boljše dekle
z malo maturo, staro 20 let, ki zna kuhati ln opravljati hišna dela, išče službe pri boljši družini. Gre tudi kot prodajalka, v pekarno ali mlekarno z vso oskrbo v hiši. ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod Šifro »Poštena«.	25317-2
Avtomehanik
s šoferskim izpitom, odslužen vojak išče na-meščenje v dobri mehanični delavnici proti nizki plači. Ponudbe pod »Avtomehanik 38«.
25251-2
Ključavničarski
pomočnik
vajen tudi dela na stavbah ter vseh v to stroko spadaj očih del išče službe za takoj. Cenje ne ponudbe na podr. Jutra v Celju pod šifro: »Vesten delavec«.
25293-2
Brivski pomočnik
mlajši, res dober delavec in bubi štucer želi premeniti službo la dobiti boljše mesto. Veselje ima tudi do dam-ske stroke. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Nekadilec«.	2 5294-2
Službe išče
Trgov, pomočnica
izučena v trgovini z mešanim blagom, mlajša, poštena in marljiva, išče radi opustitve trgovine službo. Nastopi lahko 1. novembra. Ponudbe na podružnico Jutra, Ptuj pod »Poštena«.
24549-2
Službo
trgovskega sluge
raznašalca skladiščnika, in-kasanta, bol|šega delavca ali kaj podobnega išče za stalno trezen in vsestransko zanesljiv 32 !et star mož, ki se razume nekoliko tudi na kurjenje pri centralni kurjavi. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Pripraven za • de-
vsako delo«.
24388-2
Šofer
siguren vozač, s štiriletno prakso, s civilnim in vojaškim izpitom, ki je obiskoval tečaj za »Diesel motorje«, zmožen vseh popravil in kavcije, želi kakršnekoli službe. Opravljal bi tudi druga dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25206-2
Boljša gospodična
išče mesto kot plačilna v boljši lokal, kavarno, restavracijo ali boljšo gostilno za prevzem točilnice. Je mlada, 21 let, pridna, poltena, simpatična ter dobro vzgojena, vešča nemščine, zmožna kavcije. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zelo priporočljiva«.
25245-2
Mizarski pomočnik
vešč vsakega, tudi strojnega dela, išče službo.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizar«
25367-2
Gospodična
inteligentna, perfektna v nemškem in holand-skem Jeziku, Išče mesto vzgojiteljice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V boljšo hišo«
25303-2
Uradnica
z večletno trgovsko prakso zmožna vseh pisarniških poslov išče zaposlitve. Ponudbe pod »Marljiva na ogl. odd. Jutra.	25297-2
Trgov, pomočnica
prvovrstna, stara 22 let, pridna zanesljiva in pri kupljiva, z znanjem nemščine Išče mesto v manufakturni, modni aH konfekcijski trgovini. Naslov v vseh posloval. Jutra.	25258-2
Mesarski pomočnik
24 let star vojaščine prost, tudi zmožen nem ščlne lšeč službo. Naslov: Alojz Jonke, Rajn-dol 36, Mozelj pri Kočevju.	25200-2
V Celju
prevaame knjigovodska in ostala pisarniška dela po nekaj ur dnevno strokovnjak z dolgoletno prakso. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zmeren honorar«.	25296-2
Trgov, pomočnica
izurjena v vseh strokah trgovine z mešanim blagom z dvema razredoma meščanske šole in Legatovim tečajem Išče zaposlitve v trgovini ali pisarni. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Pridna«.
25300-2
Šivilji
za plašče, obleke in vsa dela, gre šivat na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra 444«.
25355-2
Brivski pomočnik
mlajši, dobro brije in striže, govori slovensko in nemško, išče službo, gre tudi na deželo. Naslov Anton Kropf, frizer pri: Salon Herbst, frizer v Kočevju.
25214-2
Dekle
27 letno, išče mesto kot samostojna ali v pomoč gospodinji. Vajena šivanja ln vseh gospodinjskih del. — Naslov v vseh posloval. Jutra.
25352-2
Čevljarski
pomočnik
dobro Izvežban za meša na dela dobi mesto takoj. Plača akord, vsa oskrba pri mojstru. Nunčlč Anton, čevljarstvo, Slov. Konjice.
25459-1
Mehanika za motorna kolesa in
avtovozove ter avtoličar Je ln mizarje takoj sprejmem. Express, Ljub Ijana, Emonska
Stalno službo
dobi samostojna prodajalka s prvovrstnimi referencami v slaščičarni Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo s kavcijo«	25586 1
Služkinjo
za vse. išče tričlanska boljša rodbina za takoj. Naslov T vseh posloval. Jutra
25567-1
Učenko in šiviljo
likarico za fino moško perilo takoj sprejmem. Mlakar, Seleoburgova 4.
255M-1
Novo hišo
suho, solnčno, dvosta-novanjsko v Ljubljani z nekaj vrta, kupim. Cena do din 65.000. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25286-2
Vdova
stara 30 let. varčna, poštena in zanesljiva, mir nega značaja, vajena gospodinjskih del, kuhe in šivanja, želi dobiti mesto gospodinje pri samostojnem gospodu. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Pridna gospodinja 222-' 25215-2
Gospodična
vešča trafike, paoirnice ln galanterije, išče primerne zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25325-2
Knjigovodkinja
z večletno prakso v lesni industriji želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč.«
25389-2
Korespondentka
za slovenski in nemški 1ezik s T>erfektnim znanjem obeh stenograflj želi spremeniti mesto s 1. januarjem 1939. Ponudbe na on;l. oddel. Jutra pod »Korespondentka.«
25259-2
Natakarica
srednjih let, gre tudi za kuharico ali šiviljo, zmožna več Jezikov. gTe najraje na Gorenjsko. Ponudbe na podr. Jutra na Jesenicah pod: »Pridna«.	25285-2
Dekle z dežele
(začetnica) želi službo, šla bi v pomoč gospodinji. Slavlca Bobera Ra-člca, Loka pri Zidanem mostu. ,	25235-2
din 1.000
ali motorno kolo, veliko, v dobrem stanju, dam tistemu, ki ml preskrbi primerno službo. Sem hotelsko naobražen ter govorim 6 glavnih evropskih jezikov z dolgoletno prakso. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Inteligent«.
25304-2
Mizarski pomočnik
z mojstrskim Izpitom 1-šče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25211-2
Mlada prodajalka
simpatični, izurjena v me-iam in galanterijski stro-1". i»če mesto r dobri trgovini t Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res pridna in poštena«.
25407-2
Gospodinja
poltena, varčna in pridna išče službo pri starejšmeu gospodu samcu ali vdovcu. event. gre tudi k mali družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stareiša kuharica«.	25415-2
Kot gospodinja
pri boljšem gospodu iščem službo. Ponudbe na ogla«, odd. Jutra pod »Marljiva« 25450-2
Natakarica
ki zna nemško, italijansko in srbohrvaško, vajena v kavarniški in gostilniški stroki, želi službo v boljšem lokalu. Naslov t vseh posloval. Jutra.
23430-2
Kateri gospod
pomaga mlajši lntell-gentkl do eksistence? — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna re šltelju«.
25418-2
Brez kruha
brez zaslužka je mlada Intelektualka. Kdo ima zanjo kakršnokoli zaposlitev? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra pomoč«
25417-2
1000 din
nudim tistemu, ki mi najde službo lnkasanta skladiščnika ali pomožnega uradnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«
25586-2
Mesto v pisarni
skladišču ali kaj »ličnega Išče zmožen ln pošten mladenič vešč tudi v lesni trgovini. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv 282«
25577-2
Kuharica
srednjih let za vsa dela želi službe za takoj. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Vestna«
25571-2
Pomožna
hotelska kuharica
dobro Izurjena išče zaposlitve. Ponudbe pod »Dobra moč« na podr. Jutra v Mariboru.
25547-2
Mesto gospodinje
k samostojnemu gospodu ali k vdovcu Iščem. Sprejmem tudi mesto postrežnlce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna«
25515-2
Natakarica
išče službo. Kavcije zmožna. V Ljubljani ali v okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »24«.
25555-2
Gospodična
s trgovsko šolo in nekaj prakse želi službo v pisarni. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Zmožna«.
25540-2
Trgovska pomočnica
marljiva in poštena, zmožna nemščine, mešane stroke prosi za nameščenje v mestu ali na deželi. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25539-2
Mesto hišnika
v Ljubljani iščeta mlada zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtnik«.
25557-2
Mesarski pomočnik
vojaščine prost, 25 let star. zmožen tudi preka-jevanja išče službo. Naslov: A. Jonke. Ralndol, Mozelj pri Kočevju.
25168-2
Trgovska
pomočnica
želi mesto praktlkant-ke v galanterijski ali v modni trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktlkantka-
25487-2
Vajenci (ke)
161etna deklica
z dežele, se želi izučiti šivanja, pridna in poštena. — Poizve se pri Alojziji Tekavc, Flor-Janska ul. 24.
25372-44
Zdrav
simpatičen fant
ooštenlh staršev bi se rad izučil v trgovini ali druge obrti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rad in z veseljem delam--.	25581-44
Babica
začetnica, ki ie položila izpit v Nemčiii, želi v prakso k zdravniku ali v sa-satorij. Naslov v vseh poslov. Jutra.
25474-2
Mlada natakarica
prikupljiva, zmožna, simpatična. ooštena in solidna išče službo. Ponudbe pod »Boljše mesto« na ogl .od. Jutra.	25468-2
Absolventka
drž. trg. šole išče zaposlitve v pisiftii ali kot začetna pisarniška moč v trgovini. Nastop takoi ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25462-2
Katera šivilja
me nauči v 6 mesecih po 400 din mesečno, perfekt-nega šivanja za domačo uporabo. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Sonja«.
25444-2
Učenca
zs trgovino, • priporočilom vodstva zadnje tole sprejmem. A. Sršen, — Loke, Zagorje ob Savi.
25316-44
Učenca
za pe karlj o sprejmem takoj. Wodu£ek Rudolf Rogaška Slatina.
25163-44
Vajenko
za damsko krojaštvo takoj sprejme Marija Kr-melj, Kodeljevo, štepa-nje vaška cesta 131.
25502-44
Pouk
Nemško
konverzaci jo in pouk
nudi Izobražena gospa. Kongresni trg 13-11.
24832-4
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.)
Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9. zvečer ta začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. — Vpisovanie dnevno od 6. do S. ure r*. — Edinstvena strojepisnica, največja v Sloveniji, s 40-pisalnimi (troji raznih sistemov. Novost t strojepis-nici bo tudi računski stroj. Pričetek pouka 3. novembra šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Domo branska cesta 13. Tel. it. direktorja 48-43.
25230 4
Nemščino
angleščino, francoščino, Italijanščino ln klavir, poučuje dipl. učiteljica. Informacije dopoldne. Kolodvorska ul. 11, pritličje.
25321-4
Nemščino
praktičen pouk, konver-zacijo poceni nudi Izkušena učiteljica. Poskusna tira brezplačna. Naslov v vseh posloval. Jutra.	25282-4
Akademik
lnstruira vse predmete za hrano ln stanovanje aH za honorar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh« 25268-4
Dipl. filozof
lnstruira po nizki ceni. Večletna praksa garantira za uspeh. Kraj ln čas po dogovoru. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »F. 10«.
25263-4
Akademik
absolvent klasične gimnazije, ki je bil cele počitnice v Franciji, poučuje vse predmete za vsak denar. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben« 25463-4
Akademik
dober inštruktor, instruira vse predmete, predvsem ma tematiko, francoščino in latinščino, even. tudi stenografijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Uspeh 66«.	25426-4
Matematik
lnstruira srednješolce, zlasti vlšjeSoice za stanovanje ali honorar. Po nudbe na ogl. od. Jutra pod »Diplomiran fl lozof«	25410-4
Osmošolka
bi lnstruirala matematl ko od I. do VI. razreda real. gimnazije. Honorar 8 din na uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zajamčen uspeh«
25514-4
Zaslužek
2500 din
potrebujete da zm1u2i te 1000 din mesečno, fl šlte AN OS- Maribor. -Orožnova ul.	296-3
Ni Vam treba
Iskati nameščenja ali postranske zaposlitve, ako ste pripravljeni vložiti 36 dinarjev, da se v vašem lastnem domu stalno bavlte z lahkimi, dobro plačanimi, vam odgovarjajočimi posli. Najprej zahtevajte takoj naše obširne brezplačne prospekte. Pismena vprašanja prosite pod P-5619 na Interre-klam. Zagreb, Masary-kova 28.
25326-3
Trgovec
pri Ljubljani Di prevzel galanterijsko blago v komisijsko prodajo ali zastopstvo. Nudi garancijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Garancija 799«.
25365-3
Bivši trgovec
z Ustno hišo in skladišči v večjem trgu Štajerske bi prevzel komisijsko zalogo vseh vrst umetnih gnojil, raznovrstnih semen, in sploh vse za kmetijstvo potrebne in druge v trgovsko stroko spadaioče predmete, nakup deželnih pridelkov .odnosno dobra zastopstva. Kavcija dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25541-3
Potniki
Zastopnika
z dobrim nastopom — uvedenega v modnih galanterijskih trgovinah, Iščemo aa Ljubljano. Ponudbe z referencami pod br. 16837 na Publlcltas, Beograd, pošt. pred. 60.
25307-5
Verziranega
potnika
v specerljski stroki, s kavcijo in večletno pra kso iščemo za uvedeni artikel za Štajersko, ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Avtovozač«.
25252-5
Prodajalci
za poset 6tranke in u-radov. Dnevni zaslužek par sto dinarjev. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25275-5
Potnika
ki bi prevzel partijo dam-skega perila v prodajo iščem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Garancija 10.000«.	25423-5
Trgovski zastopnik
začetnik Srb, govori nemško, madžarsko, 20 let deloval v tekstilu, v Beogradu ln Vojvodini dobro znan, s prvovrstnimi referencami išče zastopstvo domače tekstilne tovarne proti plači ln proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik 100«
25460-5
Dragocenost
Vsakovrstno zlato icupuje po najvišjih
CERNE — jnvelir,
-lubljana VVolfova u>
Radio
Radio aparat
6 + 1 cevni, znamke Horny-phon, prodam ali zamenjam za motorno kolo DKW. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
25224-9
Menjam
5-cevnl krasen radio za motorno kolo, ne nad 250 ccm. Naslov: Tratnik Josip. Sv. Lenart, Slov. Gorice.
25315-9
5cevni radio
znamke Hornyfon ln Herkules motorno kolo prodam. Sv. Petra cesta 95. Dlnter
85526-9
Radijski aparat
5 cevni Super, vse tri valovne dolžine, malo rabljen zamenjam za motorno kolo 98. Mrak, Aplhova ul. 34.
25513-9
Glasbila
Klavir
kratek, črn, dobro ohra njen kupim. Naslov v vseh poslov. Jutra
25580-26
Es-alt saksofon
srebrn, skoraj nov za polovično ceno prodam Stlplošek E. Gerblčeva ul. 16 (Kolezlja)
25458-26
Hohner harmoniko
skoraj novo ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25279 26
Gramofon
zelo dobro ohranjen (His Master t Voice, s 13 lepimi ploščami, prodam za din 800.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25160-26
Klavir
oklopne konstrukcije, v brezhibnem stanju, svetovne znamke, naprodaj radi nunjega odpotova-nja. Dobrajc, Sodna 25, Maribor.
25298-26
Violončelo
prodam. Og.ed pri Sa-rla Hans, Slov. Javor-nlk, Koroška Bela 102.
25219-26
Pianino
dobro ohranjen prodam. Ogled vsak dan od 10. do 12. Ilirska ulica 21, pritličje.
25264 26
Klavir
žel. konstrukcije, lep glas, zaradi nujne selitve takoj prodam za 3500 din. Novi trg 5-1, levo.
25464-26
Lep pianino
dobro ohranjen naprodaj. Na ogled pri Puš-nlk B. v Vojniku pri Celju.
25542-26
Dober klavir
(Flilgel) znamkeJ. Ml-tila. radi selitve zelo u-godlno naprodaj. Vprašajte: dr. Schwab. Jesenice na Gorenjskem.
24773-26
Oblačila
Krznen plašč
žrebe ln muf. poceni prodam. Trgovina Irma, Miklošičeva 14.
25359-13
Dve zimski suknji
srednje velikosti, — za službo še dobro porab-ni, prodam. Bajželj — Beethovnova 16.
25348-13
Dve suknji
zimski, dobro ohranjeni poceni prodam. Streli-ška 33-1.
25338-13
Črno moško obleko
in kratek moški suknjič prodam. Pred Škofijo 21, III. nadstr., levo.
25518-13
rm
Štajerska jabolka
sortirana ,nova pošiljka, — dobite po ugodni ceni v zabojih vsako količino. — Streliška ul. 22, gostilna Turk.	25469-34
Prodam
Patent
»Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat anev-n potem pa gori ves dan sc dobi w vseh velikostih pri A. SEMENIČ m drug, Jrlezmna Imbltana, Miklošičeva C. 15. telef. 48-67.
24462-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Potočnik, Cig-lerjeva 20, Moste.
25361-6
Otroški voziček
globok, modem, malo rabljen, takoj poceni prodam. — Zalar, Kolodvorska ul. 29.
25073-6
Otroški voziček
globok, skoraj nov — ugodno prodam. Vrtača 4-III-8.
25353-6
Pisalni strojček
Portable, ugodno prodam. Vrtača 4-ni-8.
25354-6
Velik kozolec
z 10 okni, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagorjec
25310-6
Poceni odprodaja
2.000 parov snežk štev. 35—36 din 39, št. 37 do 38 49 din, št. 39 do 40 55 din. Za »Tretorn« snežke 20 do 30 odstot. popust. Trgovci poseben popust. Veletrgovina s čevlji ALEKSANDER OBLAT Sv. Petra c. 18. tel. 24-35 362-6
Otroški voziček
globok dobro ohranjen, prodam. Zupančič, Prisojna ul. 1.
25390-6
Peč na žaganje
prodam. T. Kos, Ljubljana, Livarska ul. 8.
25398-6
Bicikelj
z dinamo lučjo, Puch Luxus, skoro nov, poceni prodam. Medvedova 7, I. nadstr.
25267-6
Rabljena
čevljarska kopita
prodaja po nizki ceni tovarna »Indus« Ljubljana, Sv. Petra, 72-
24733-6
Poceni boste kupovali
m U potrebujeta, ako —Me—ta
naš brezplačni katalog
v»|«%t*9««av««

k«««. K ni.< « «• •
Puško
trocevko, brezpetellnko, za brezdimni smodnik, z daljnogledom 4X cal. 16-16-9.3 prodam. Puška lzborno strelja in Je zelo dobro ohranjena. Cena po dogovoru. Vprašati Baebler Leop. — Radovljica.
25363-6
Transformator
Od 3000 na 380-220 24 KW suh, s pripadajočo opremo in prostim vodom 3 X 500 m 25 mm prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zagorje«.
25308-6
Otroški voziček
skoraj nov moderen globok prodam. Ogled med 10 in 15. uro. G. J. Ljub ljana, Zrinskega c. 7-II.
25493-6
Fotoaparate
Doppelanast. Compur 9x12 5 Extra Rapidapl. 13x18, primeren za fotografe ; Stereo-aparat Gallus za plastično fotografiranje; Stereo-povečevalec in projekcijski aparat, ugodno proda Je-mec Franc, Tržaška 8.
25476-6
Dve veliki
salonski ogledali
s starinskimi konzolami tudi z ogledali na prodaj. Novi trg 5, 1. nadstr., levo.
25465-6
Brzoparilni kotel
30litrski za kuhanje perila ali prašičje hrane prodam. Lombar Lojze, Liubljana VII, Celovška c. 43.
25442-6
Železno pečico
fgašperl), bakren kotel za 60 1 in železno belo emaf-lirano otroško posteljo z žičnim vložkom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra..	25411-6
Otroški voziček
dobro ohranjen globok, poceni naprodaj. Trafika Lavrih, šlška. stara mitnica, Celovška 99.
25455-6
Fotoaparat
rollfllm, 3x4, Roden-stock Trlnar 1:4.5 Com-pour do 1-300 sek., ru-menico, etui prodam. — Naslov v vseh posl. Jutra.	25508 4
Betonske cevi
kameninaste cevi, terrazzo material, brusilec kamna, ima veliko zalogo Josip Cihlar, Ljubljana, telefon 27-35.	25565-6
Želod
kupuje vsak^ rrnožino V. H. Rohrmann, Ljubljana.
25181-7
Rolete
za izložbena okna kupim. Josip Laurič, trgovec, Vransko.
25332-7
Opremo
za špecerijo kupi A. Sedlar, Ljubljana, Medvedova št. 25.	2S441-7
Glavna kolektnra državne razredne loterije
„VRELEC SREČE"
ALOJZIJ PLANINŠEK Ljubljana, Beethovnova 14
vljudno obveSča
da bo žrebanje za II. razred 37« kola dne 10. novembra
in da so srečke za nove naročnike Se na razpolago. — Večji dobitki bodo objavljeni v časopisih, poleg tega bo vsak srečni dobitnik v moji kolekturl takoj obveščen ln bo prejel dobitek takoj izplačan v gotovini brez odbitka.
--i•iP/jf" >•
Dimnik
irabljen, vendar dobro ohranjen, do 20 m dolžine, takoj kupimo. — Ponudbe poslati na Tkalnica Jute, Kranj.
25313-7
Okroglo mizo
■kupim, rjavo, srednjo. Točne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena miza«.
25392-7 Zapravljivček
srabljen, kupim. Ponudil in ceno poč-ljite na Franc Fajdiga, Zaklane 31. Horjul.
25290 7
Pločevinast dimnik
dobro ohranjen, potre bujem takoj. 550 do 650 mm notranji premer, višina 35 m. Ponudbe ma naslov Martin Zupančič, Grosuplje.
25130-7
Železno peč
veliko, ki kuri na žaganje in ostale odpadke kupiri). Šlibar, mizarstvo, Jesenice.
25480-7
Steklene police
zaprte kupi Fran Osred-k*<r poleg kav. Majcen. Ljubljana.
25575-7
Kuhinjsko omaro
kupim. Naslov v vseh po slov. Jutra.
255S2-7
Ugodno na prodaj:
1 tovorni Ford J osovine 4 tonski, 1 tovorni Blitz 5 ton.; 1 osebni Renault limuzina, 1 Chevrolet lin
Obrt
Malo pletilnico
obilo dela, proda Ne-
25395-30
pol tonski, pripravljen za z ----------- „„_.
gasilski avto, 1 Chevrolet mec takoj, tudi P05^"" odprt, 4 cilin.. I Tatia 2 stroje. Poizve se pri Grgur-cil.ndra odprt in različne j jevič, Poljanska cesta 57. rezervne dele za Tatro 2 cilin., 1 Vermo«- r>ol-tovorni, 1 Ziindap motor- I no kolo. prav v dobrem | stanju 200 ccm, 1 Puch motorno kolo 220 ccm. 1 prikolica za motorno ko-
VthUM
Kislo zelje, repo,
lo šport, 1 Essex odprt, I 5armo, prvovrstno vsake športni, 1 motorno kolo množino dobavita rioman, Jap 500 ccm šport. 1 Pcu- Liubljana, Sv. Petra c. SI. geo^t poltovorni do 500 | telefon 35-39 Cene brez
kg, 1 Fiat 501 v prav dobrem stanju. Vsi avtomobili so na ogled pri Opel-Blitz zastopstvo F. Solman Celje, Razlagova ulica.
25535-10 I
konkurenčne.
291-33
Avto, moto
Avtomobile
tovorne, osebne in avto touse, dobro ohranjene, vseh jakosti kupite pri O. Zužck, zastopstvo v Ljubljani, Tavčarjeva 11 25397 10
Avto
iz privatne lastnine, malo rabljen, procam iz prve roke. Interesenti nai se obrnejo na podružnico Jutra Maribor pod »Ford luksuz ni kabriolet«.
25207-lC
Opel super
2 1 limuzina, v zelo dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25377-10
Motorno kolo
Sachs 98 ccm, skoraj novo, takoj prodam. — Pfaff Josip, Kamnik — Graben 9.
25357-10
Zelje
100 vagonov prima belega, znanega »Futoške ga« zelja naprodaj fco Stari Futog, postaja,
Motor
200 do 350 ccm kupim. I natovorjeno po kg 0.60 Prnudbe na ogl odd. Ju- din. Dopise na naslov: tri pod »Malo rablien«. Flisar Štefan. Novi Sad, 25570-10 Hije Ognjanoviča 15-111 1	25318-33
Posest
Iščem družabnika
s sodelovanjem tli brez, s kapitalom 60 do 100.000
sk"o z^djXb;ln BeoS": večje Število parcel
Ponudbe pod »Industrija« Kompleksov, posestev, goni. ogl. odd. Jutra«.	»dov, trgovskih in p« »ta 25479-16 I aovantskih hii tet nI, ima aapiodaj gradbeno stroko« ao izobražen posredovalec
Kuna ver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. lele-ton $7-3$. Pooblaščen gta iitelt in tedni ceniteli z* nasvete brezplačno na raz 2V20
Lepo posestvo
Z gostilno in gospodarskim
poslopjem, blizu postaje St. Peter v Savinjski dolini, zelo ugodno napiodaj. Več se izve pri Serdoner Andrej, mesarija Ločica it. 19, p. Sv Peter v Savinjski dolini.
25202-20
Poltovorni avto
Fcrd, dobro ohranjen, pro-	Orehe
dam. Jenič, Poljanska 69- in orehova Jedrca naj-25559-10 | boljše kvalitete vam dobavi v poljubni količini tn po zelo ugodni ceni tvrdka M. šoper, Hrastnik. Zahtevajte vzorec oferto.
25387-33
l^ffTfTTTB
Žensko kolo
skoro novo prodam Po izve se v vseh posl. Ju tra.	24894 11
Trgovino
dobro ldočo, na prometnem kraju v Zg. Savlnj . ski dolini, oddam vsled po *° družinskih razmer v na-	,
jem 1. januarja 1939. Več stavbnih Pogoj prevzem zaloge.	-....i
Naslov v vseh posloval-	, l™11"
nlcah Jutra.	pri morju kot Bakarca se
25344-17 proda. Nemške oterte na Hotel Triglav, Boh. Bistrica. m •	I	24570-20
Trgovino
mešpnega blaga, dobro |	7omliič?o
idoio, oddam v najem.	, ,
Potreben kapital 60—70 s stanovanjskimi jn ln-tisoč din. - Prednost dustrljskiml zgradbami, imajo samice. Intere- na drž. cesti ln železnici sentke naj pošljejo na- v neposredni bližini Ma slov na ogl. odd. Jutra riborskega glav. kolodvo pod »Trgovina 101«. ra. veličine cca 3500 kv.
25342-17 | m- pripravno za vsako industrijo, poceni pro-n i.'i	j. ~ i damo. Priključek na e-
Gostilno, Vinotoc lektrlčni tok. vodovod in mlekarno vzamem v na- pred hišo. Vprašati dr. jem ali kupim. Ponudbe schmlederer, Maribor, na ogl. odd. Jutra pod šif- Koročka 28. ro »Na prometu«.	|	24769-20
25404-17
Hišo
novo zidano, enonad-stropno prodam zaradi smrti na Viču Vpraša-ti na mitnici Trtaška c.
24177-20
Skoraj novo kolo
prodam po nizki ceni. Naslov v vseh posl. Ju tra.
25435-11
Šivalne stroje
pogrezliive, najmodernejše, prvovrstnih znamk in kolesa kupite najcenejše pri: TRIGLAV, Reslieva 16.
25 133-29
Več šivalnih strojev
različnih znamk, pogrezlji-vih, ki tudi krpajo in vezejo, 7. 20letno garancijo prav poceni na prodaj pn PROMETu, naspioti Kri-žanske cerkve vLjubliani. Stare stroje vzamem v račun.	25421-29
Udeležil bi se
dobro vpeljanega trgovskega podietja s sodelovanjem. — Vložil bi nekaj stotisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »500«.
25269-16
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandiova cesta 40 kupi takoi in plača nai bolje hranilne knjižice
Sank in hranilnie vrednostne papirie:
3% obveznice bone. sreč-k-, delnice itd. ^aljte vseh držav. Prodaja srečk državne raz redne loteriie.
344-16
Hranilne knjižice
zalčitenib zavodov.
vrednostne papirje 3®/o obveznice
vnovčuiem stalno
V St. Vidu
Dva hleva ■
šupe itd. oddam v najem.	«ad Ljubljano
Naslov v vseh posloval, prodam veliko stavblšče Jutra	25568-17 »Pri Johanu«, ležeče ob
tramvaju ln glavni ce sti v središču kraja, bil zu cerkve Pojasnila da je g. Kavec »Bata«, — Ljubljana, Šelenburgova
Mlečna restavracija Iul-	24964 20
Iibkali
(brezalkoholna), dobro obi- i	•	•
skana. obstoječa dolgo let, HlSO Ob mMJU nujno naprodaj. Hubeny, » Stobreču (6 km južco kavarnar, Zagreb, Ilica 31. od Splita) 2 leti staro s 25221-19 trgovino in letoviškimi pro-itori in 500 kv. m sveta, Gostilno	I 3rodam za 150.000 din. —
„„	Odlično mesto za trgovino
na račun, Iščem. Sem !etoviščarje. Vprašati: zmožna kavcije ali pa p Pivfevič. Split, Raza plačilno. — Naslov v j;čev u vseh. posloval. Jutra.	"	25108-20
25343-19 1
f , i	i Stanovanjsko hišo
r	, U Rožni dolini, na naj
oddam, lep, velik, pri- lepšem prostoru, ugod praven za trgovino ln	prodam za ceno
obrt, prometna točka. dlQ H5.000. Ponudbe Istotam garsonjera. — na odd. Jutra pod Celovška c. 72, Klajn- sDobičkanosna«. šček.	25305-19 |	25369-20
Šivalni stroj
pogrezljlv, ki šiva naprej in nazaj ter štika in štopa poceni napro daj. Nova trgovina Tyr po najvišji ceni in proti ševa 36 (nasproti Gospo | takojšnjemu izplačilu v darske zveze).
25531 29
Harley Davidson
750 ccm, v dobrem stanju, nove gume, prodam — tudi na obroke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25340-10
3 motorje
2 »Mtele« 98 ccm ln 1 »Rixe< 120 ccm, nove — pod lastno ceno proda za gotovino Lipar, trgovec, Cerklje pri Kranju.
25311-10
Indian Stout
600 ccm. dobro ohranjen. poceni prodam. — Videm št. 2 pri Krškem.
25324-10
gotovini
Alojzij Planinšek
Ljubliana, Beethovnova 14, telefon 35-10.
310-16 Ureditev dolga
potom sodnib m tzvensoanib poravnav. Raznovrstne stroje Nasveti V konkuiznib U
za šivanje trikot perila, - I	m vseh drugih Ugov
prodam. Naslov v vseh po-
Gostilno I Hiša s pekarno
prometno na deželi pre-	dobfo uvtdena> na promet-
vzameta takoj v najem	nfm mestUi naprodaj, z in
ali na račun zakonoa	ventarjem Sigurna eksisten
brez otrok. Ponudbe na	ca Cena 50.000 din. Vpra
ogl. odd. Jutra pod šif-	jati • Črensovci št. 100
ro »Reden in točen pla-	p^mm-je.
čnik.«
Pletilne stroje
št. 2-80, 4-80, 10 100. 12 80, skoraj nove poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
25507-29
Parna pekarna
zelo donosna naprodaj. Ponudbe na ogl. odd.
sloval. Jutra.
25505-29
Javorjeve in
bukove hlode
od 40 cm navzgor ter hrastove od 60 cm navzgor kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima moč«
25439-15
iko obrtnih poslih. Štto <ovne kniigovodske revi ?ue. Sestava tn aprobaciu bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede Hranilnih vlog in plasirame istih. Vsi posli kmečki zaščite. Edina Koncesiunirana kotrercialna pisarna.
LOJZE ZAJC
Ljub ina, Gledališka 1. TELEFON 38-18.
220 it
ponuaoe na ogi. oaa. , ~bufete krčme. Jutra pod »Brez rizika« £Xme	kupuje-
mQ ln prodajamo ter posredujemo kupnjo in Mlekarno	prodajo. —Pojasnila s
na prometni cesti dobro prednakazilom 3 din v vpeljano ugodno pro- znamkah daje Central dam zaradi odpotovanja Zagreb, Tomlčeva 7. Naslov v vseh posl. Ju- 1	25371-20
tra.	25488-19
Avto Steyer
povsem dobro vzdrževan. toda sprednji del gasile po karambolu pokvarjen, prodam prav poceni. Vprašati Garale Lojze, Miklošičeva 36.
25314-10
Avto Ford
2-sedežen, dobro ohranjen. poceni prodam. — Sv. Petra c. 79, pritličje, desno.
25328-10
Motorno kolo
»Opel Motoklub« 500 ccm stanje zelo dobro ln motor »Lux« 195 ccm skoraj nov, zaradi bolezni poceni prodam. Na slov v vseh poslov. Jutra.	25243-10
Motorno kolo
»Zundappr model K 500 — 1938. voženo 15.000 km, v brezhibnem stanju zaradi bolezni prodam. Zadnja cena za takojšnje plačilo v gotovini 13.000 din. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25382-10
Skoraj nov motor
98 ccm prodam. Vpraša t-1 od 8. do 10, in od 12. do 14. ure Apihova 20 (Bežigrad).
25495-10
H
Spalnice, jedilnice.
kuhinje
00 danih ln lastnih na I Central, Zagreb, Tomi »rtih po Jako ugodni ce I čeva 7,
Posojilo
na vknjižbo, poroke, trgovcem na menice, dol goročno hipotekarno po 7% obresti, kmetom za gospodarske potrebe po 6»/» nabavljamo. Pojasnila s prednakazilom 3 din v znamkah daje —
nI. Strojno mizarstvo D. Lancoš Wolfova 12 219 12
25370 16
Uradniška posojila
aktivnim ln upokojenim državnim uradni kom in zasebnikom na več letno odplačevanje, poročenim brez porokov daje naš
Tovorni avto
lahek, prikladen za trgovca ali za gasilcc. prodam za nizko ceno. Naslov v vseh posl. Jutra.
25443-10
Motor BSA
750 ccm z električno raz svetljavo, sireno v brez hibnem stanju proda za 3700 din Janez Urban-člč, Dolenjska c. 35.
25420-10
Motorno kolo
250 ccm in DKW avto oboje prvovrstno. zelo poceni prodam. Vprašati Express, Ljubljana, — Emonska 2.
25583-10
Pohištvo lovo m že rabljeno, B ia želite prodati ali sa 310 dati ' shrambo sprejmemo ? posebni od I informacije deiek v Komisijsko pro pooblaščenec Franjo L aajo po zelo ugodnlb Klemen, LJubljana, Go-oogojlh Kupcev )e « sposvetska 10. Banka ln :em oddelku vedno do štedlontca d. d. ?olj za dobro ohranjeno I	25401-16
pohištvo Vso reklamo oreskrblmo sami S po .-očite nam na dopisnici
I bllnem pod j. z nekaj go itva v naš fcomlsljsk.	^ wr„i«hniir 7
Pristopim
k industrijskemu renta
tovine kot družabnik z osebnim sodelovanjem. Prevzamem mesto vodje
xldeieK preskrbimo sa ul. Ivan Mat h lan Ljub.
Jana. Tyrševa cesta.13 , y podjetju. Cen1. ponUd
1 be na osi. odd. Jutra pod »Agllnl« Spalnice I	25217-16
kuhinje, priznano solidno izdelene, dobite naj-	Večjo VSOtO ceneje pri Komisijski nl!dim podjetju. Popol zalogi pohištva, F. Sa- na garancija-, dober do Jovlc, Stari trg 6. biček. Ponudbe na ogl 25360-13 j ^d. Jutra pod »Jam stvo.«	25179-16
Hrastova spalnica
kombinirana z oreho- Kompletno vim lesom, naprodaj za	delavnico
L2,00 Odd Frr?e X pod prosto obrt spadalo Ifro »Zagorje«	P čo za izdelovanje brez-
>> a°0 J < - 25309-12 I konkurenčnih nredme tov prodam. Ponudbe na osi. od. Jutra pod »Vsled bolezni«
25473-16
Avto, kolo,
šivalni stroj, pisalni stroj, pohištvo in radio kupi Express, Ljubljana Emonska 2.
25585-10 Avtotaksi
z obrtjo takoj prodam. Ljubljana, Bohoričeva 2<5 25510-10
Avto
na prodaj najnovejše tipe »Adler« limuzina. Naslov v vseh posloval. Jutra.
25554-10
Steyer tip 50
mali avto, kakor nov 12 tisoč km vožen in Ford limuzina v brezhibnem sta nj-i ugodno na prodaj. — Steyer delavnica, Franči-*Wu 11. Maribor.^
Kupim spalnico
1 boljšo ln 1 na\-adno, dobro ohranjene. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Nizka cena 232«.
25333-12
Moderno spalnico
iz orehove korenine po ceni proda mizarstvo Flis Josip, Domžale — Ljubljanska cesti 61.
25494-12
POHIŠTVO
7,9. stanovanja, hotele trgovske opreme in pen zlone. dobite najhitre je v največji zalogi po hlštva
»SAVA«
Spalnice že od 1.600.— Omare	400.—
Postelje	160.—
Kuhinjske oprave 750.— Kuh kredence 450.— Otomane	500.—
Madraci	190.—
Mreže	85 —
Sprejemamo naročila po predloženih načrtih. Rožna dolina. Predjam ska 35.
Trgovina: Gajeva, Nebo tičnik.
25560-12
25141-19
25255-20
Hiše,
posestva, trgovine, to varne, gostilne, resta.v-
Špecerijsko
| V svetovnem
letoviškem kraju
Komfortno hišo
večstanovanjsko oddam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfortno«.
24970-20
Tudi Izbirčni okus
Novi vzorci, nove barve, ugodne cene!
lahko zadovolji velika izbira naših novih vzorcev damskega in moškega blaga
za zimo.
R. MIKLAUC • wpri škoSu"
Lingarjeva ulica - LJUBLJANA - Pred škofijo
Trgovina, kjer se kupuje z zaupanjem, Ustanovljena 1. 1869.
Hišo in hlev	.
500 do 600 kvdr. m ze	Dvosob. stanovanje	Separirano sobo
mlje prodam. Zapuže 3	kabinet komfort, vse	s popolno oskrbo poleg
pri Ljubljani.	rovo oddam takoj ali	univerze oddam. Klavir
25085 20	pozneje. Naslov v vseh	ln telefon na razpolago
--poslovalnicah Jutra.	Rozman, Dvorni trg 3.
V Zagrebu naprodaj I	25306-21	111. nadstr. 25403-23
hiša za cca 170.000 din ,	. ,	..	.
(lokal. 2 stanovanji s Trisobno stanovanje Opremljeno sobo
pritiklinami); hiša, de- takoj oddam za ceno oddam enemu ali dve lavnlce, dvorišče prlkla- 400 dln ^ zaloški ce- ma gospodoma < gospo-dno za skladišče drv ln stl 103a informacije da- I dičnama). Vprašati do-mizarstvo ali manjšo -e prane Cerar, direkcl poldne v Slomškovi 23-1 industrijo (površina Je ja drž- ^	|	25378 23
1756 kvdr. m) za din |	25262 21
270.000; 2 tretjini kupne cene v gotovini, os ta 1 _	. . , 10 z 8 odst. obrestmi 13 event. 4sobno
proti pogodbi. Ponudbe I stanovanje v I. nadstr. pod 51262 na Publtltas, v mestu takoj oddani. Zaereb.	Naslov v vseh posl. Ju-
S	25183 20 tra.	25501-21
Sostanovalca
sprejmem k solidni gospe z vso oskrbo. Hrovatin, Medvedova 5.-II. nasproti Gorenj, kolodvora.
25394-23
25396-23
V Rogaški Slatini Trosobno stanovanje Opremljeno sobo
(Janina) prodam eno komfortno, sončno, s cen- oddam tako, v sredin, me nadstropno vilo. prt- tralno kurjavo in plinsko sta. Poseben vhod s stop-pravno za penslon s kra I kuhinjo oddam z decem- mc Pozive se Cankartevo snlm razgledom, s sado brorn na Vrtači 4-III-8. In- | nabrezie 9.-1. nosnlkom in gozdom. I formacije istotam
Pojasnila daje Franjo _2?47°-?1 ,	.
Golob, Javni notar v Ro ---bobico
gatcu.	4-Sobno stanovanje oddam 1 aH 2 osebama
25254 20 s kabinetom komfortno s 1- oktobrom. Accetto, v novi stavbi v centru Lampetova 9. Hiša z vrtom mesta oddam s l. Ja I	25266-23
cca 1500 kvdr. m na pro- nuarjem Naslov v vseh daj blizu tramvajske pro- Poslov. Jutra, ge proti St. Vidu. Polovi- 1	2545Z-Z1
co kupnine Kmetske hranilnice ljublj.' Pismene po- | EnOSObnO nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepi kraj.«
Lepo veliko sobo
s souporabo kopalnice ln vso oskrbo oddam e-
V Celju
Mariborska cesta 18 takoj oddam lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom.
25544-23
Opremljeno sobo
strogo separirano oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.
25512 23
Starejša dama
sprejme na stanovanje z vso oskrbo primernega gospoda. Sv. Petra c. 47. dvorišče desno po stopnicah.	25516 23
Sobo
sončno s pos. vhodom, prazno ali opremljeno oddam ev. z vso oskrbo. Ciril Metodova 19-1. desno.
25504-23
Preprosto
gospodično
sprejmem na stanovanje po nizki ceni takoj a'1 pozneje. Masarykova 58.	25511-23
Boljšo gospodično
ni ali dvema solidnima sprejmem kot sostanovalko
v sončno sobo k domači
Hišo
25483-20 I komfortno, kopalnica, plin v novi stavbi v centru mesta. Cena 700
._______• , osebama. Naslov v vseh
stanovanje posloval, »jutra«.
25335-23
•1 ____ „.,„ din. oddam s 1. Januar
oziroma vilo. novo, želo	mmIov -
donosno, prikladno za po- M*®-čitek in donos, prodam v | slov- Jutr»-severnem delu Ljubljane.
I Jem. Naslov v vseh po 25451-2'
Ponudbe na ogl. odd. Ju- | tra pod »štiristo tisoč«.
25428-20 I
Zemljišče
cca 3000 m2 pri Sv. Krt |tl istotam. žu prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
Trisobno stanovanje
s pritiklinami, brez kom forta oddam. Mestni trg it. 8 za 500 din. Vpraša
Dve mali sobi
| dobro opremljeni s po sebnlm vhodom oddam solidnim gospodom s 1. novembrom. Frančiškan ska ulica 8. 25467-23
hčerki na željo z uporabo klavirja. Sv. Petra nssip 43, bufet.	25556-23
Dve velike
trgovske hiše
25456-20 I 2-sobno stanovanje krasno oddam za december. Staretova ulica 26, Trnovo.
25575 21
Sobo
oddam s 1. novembrom z 2 posteljama 2 gospo-25445-21 I doma ali gospodičnama.
Naslov v vseh poslov. Ju tra.	25498-23
2-sobno stanovanje
najbogatejšega Izvozne ga sreskega mesta savske banovine, kjer se vr.	..__
še nedeljski ln znani h«vo ren<yrt«u» oddam mesečni ter letni sejmi, odrasli stolni etrankl za na križišču glavne dr- takoj. Aljaževa cesta 7 žavne in mednarodne 1	azn-i 1
avtomobilske ceste, v ka terlh se nahajajo dolgo- | Stanovanja
Sobo
oddam za prlpomoč v gospodlnlstvu. Opekar-| ska c. 10.
25491 23
Opremljeno sobo
ltpo, s souporabo kopal niče oddam. Pripravna za oficirje. Tjrrševa 69a, I. nadstropje.	25478-23
letna ln vpeljana trgov-	, stanovanie: kuhinja. 2
ska podletja večjega	shramba, 2 stanovanji
značaja ln Izvrstno us-	fcuhinja, shramba. 1 soba.
pevajoča, prodamo z ma	, t^inet. t stinovanje:
Dve prazni sobi
ena zelo velika, s predso bo, elektriko, plinom, te-ine
mirnim *uank»iii o 1ivt. ▼ i .	,	___,
- r_______ - „„ . .	„- . .	...... ..............-.Rožni dolini. Prediamska U samskemu gospodu. In-
ietia. Ponudbe na oglasni društvo ali podobno. Po mnoglmi komfortnimi u]ici. Informaciie v trgo- formaclie daie Dr. Jemer. odd. Tutra pod »Promet nudbe na ogl. odd. Ju- stanovanji, radi smrtne- yjnj pohištvo »SAVA«. Gv Tobačna 6.	.5475-Z3
30.000«	.......k----j -vr.-.^	i
.1	-	^ u.™ ■ 1 kamnet, 1 stanovanie:	----------- • , ■
trgovino prodam krasno vilo z sivn0 z„rafenimi skladi- kuhinja shramba 1 soba.	kočo vodo. poleg banovi
ta prometni točki v Ljub- večjim zemljiščem l n	gospodarskimi po- 0<jdam 'solidp.im, 'stalnim in	vhod iz stopnišča odda
■ iani ugodno oddam žara- orospodarskiml poslopji. siopn. žganjekuho. vino mirnim «trankam 8 nov. v	z decembrom ali tudi pt di prevzemi drugega pod- Pripravno za Internat. Uradom, strankami. '
25472-19 tra pod »Krasno-.
24969-20
Mesarijo 1	p t
moderno urejeno takoj od-	rOZOT.
dam. Ponudbe na oglas V Ptuju Vošnjakova ul. odd. Jutra pod »PrH.Tca« 5 se bo dne 3. novsm-25409-19 bra ob 8. url prodala enonadstropna hiša. ce-
<ra primera za solidno | jeva ulica.	25561-21
ceno. Za polovico kupni ne dajemo hipotekarno | Stanovanje
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice od dam v centru. Naslov v
—' Zacre°b	m I '"O^bno veliko, takoj od- 1 d»m v centru. iNas
lekovlč. Zagreb, lil ^ 144 Jam ^	0pe. vseh posloval. Jutra
1 karski 31. Ljubljana.	"
25503-21
Hišo
Izdelovalnica I^f^nte^a	"toJS1 DvoS°bn°
moškega tn damskega pe- pridejo!	I	.	----».-
rila ter vezenja na proda zaradi odpotovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgo obstoječa 48.000«
25366 20 I s°nina lega. kolovoz. 840
1 m2 dvorišča s stavbnim I s kopalnico oddam s 1. , dovoljenlem prodam. — decembrom za 600 din v Parcela	Cena 1.400.000 din. Čisti Kcibeiveinovi 10. Bež-grad
25422-19 I lepa vogalna, prva po-| donos 84.000 din, ki pa |	25558-21
Opremljeno sobo
ali tudi prazno v centru takoj oddam. Naslov v vseh
stanovanje posloval. Jutra.
25424-23
staja od remlze, ob Sol- se lahko še Izdatno po m	1 skl ulici, naprodaj. — veča. Naslov v vseh po
Irgovino vezenin Poizve se Celovška ce slov. Jutra.
in ročnih del sta 193.	I	25579-20
tanovanja
Opremljeno sobo
s t-osebnim vhodom takoj oddam stalnemu solidnemu gospodu. Prule 27.
25427-23
z delavnico za vezenje, pretiskovanje, entlanje, ažuriranje, plislranje iz
25358 20
1 iit
Hišo
Lepo čisto sobo
____________ _______________ , Krasna vila I g 13 stanovanji, velikim I 4-sobno stanovanje Md^takoJaolWnl ose
vrstnoldoio ln prvovrst- dvostanovanjska (dvo- <?osnodarsklm poslopjem kemfortno, mirno, iščem za "	8
no uvedeno, obiskovano rec), 15 min. od centra in 2000 m2 sadnega ln februar ali maj. Ponudbe	25408-23
od najboljših strank, np. Maribora, — luksuzno Te!en1adne«?a vrta takoj na cgl. odd. Jutra pod1 najprometnejšl zagrebški opremljena, z vsem naj- nocenl orodam radi se- I »Tri osebe«, točki, križišče ulic, bil modernejšim komfor- litve. Mala čolnarska 4. žina tramvajskih postaj, tom, kopalnica, plin, I	25509-20
prodamo radi osamljeno centralna kurjava, velik sti lastnika z najmoder- | vrt, garaže, veliki pro- |	Lena vila
nejšlmi stroji, praktično stori ln delavnice z vpe-
Sobo odda
solidno zidana. (Luxusvil-
opremo, z bogatim pri- ijano industrijsko stru	„ , dr...
borom, zalogo konku- 1o, vsi prostori podkle- '*>. v M",bor"' 2n »nAncr,. hiptr« 7nlam-	^rMPltt.vo „o zim. sončna lega, lep trt.
Sobico
25140-2U | Samsko stanovanje
lepo, čisto, sončna lega v centru oddam. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Za takoj«
25574-23
renčnega blaga, zajam-	teni. radi preselitve na
čeno solidno najemnin«	orodal izpod vrednost-
dokazano rentabilnost	,le cene za din 595.000
lo ln lukrativnostlo. —	Ponudbe na ogl. odd
Poslovnlca Pavlekovlč.	jutra pod »Izvanredna
Zagreb, Ilica 144.	Drllika«.
25345-19	|	25320-20
,,.'l?n.ina • ep,. V opremljeno, oddam ta-v bližini parka in kolo-	solldnl goSpodiCni.
dvora ugod.io naproda,. — | Vzamem JO tudl na do-
Ponudbe na ogl. odd. Ju t" v Mariboru pod »Vila -.938«.	25553-20
Moderen lokal	10 parcel
velik na prometni cesti ob tramvMu v Spodnli oddam takoj. Naslov v siški, pro^a po vbodni I ponudbe"n» 'ogf.' odd.' Tu-oglasnem odd. Jutra. | ren) Wealit*>t.nn pisarna tM roij »-^eekend — co
Weekend hišico
ali vilo na Goreniskem v bližini železnice in vode. event. zemljišče, kupim.
bro domačo hrano. — Ogleda se lahko vsak dan dopoldne. Cesto na Loko 17, Trnovo.
25375-26
Trgovino
na lepem prometnem nrostoru. dobro vpeljano oddam takoj radi lz
25578-19 ADAMIH ALBTN. Ljubljana, Gosposvetska 7.
25323-20
tovina«.
2552P-:0
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, oddam stal 01 osebi. Sokolska 5 — Prule	2JI 34-23
Hiša
Enonadstropna vila
tri komfortna stanovania, g?raža, vrt. v poljanskem
dam takoj radi lz t v»likim vrtom na naj- ^raiu ugodno na prodai. elltve. Hohnlec MIlan I ipošp-ti nolo^slu. za"e- p0trebno 7C 000 din goto-
Vojnik pri Celju.
25543-1p
Gospodična
..'"lavna in agilni dobi rne-«to v dohro vneliani bre? l-onknrenčni starnarnir kot druž-bnica. I.e resne inte-resepfVe. ki ra^^olae^io 7 "Atrebn:m l-":t->lom ">0000
na. oni. odd. T"tf pod • ^^tslno mesto — Go-e-.:. ska«.	25-I2S-16
Posojila
različna pre«krp-m hitro kal-eea nreditUčPa
Hranilne knjižice
vnovčuiem r»r< t« takoi^ni-
eotovint Oblastv. dov,il>pna pisarni'
Rudolf Zore.
Ljubljana. Gledalska 12 Znamka 3 din
25481-16
Lokal
nripraven za trgovino '-o'es ev. t.ud! za nirmo dela"n1co oddam. Pl*mer>e ponudbe r" 0?1. <vii. J"tra ljcd šl 'ro »Prometna tr>xk*«
25453-19
Dva lokala
s 1.	—
Vr.r-s.iite v ->:sarni Cihlar, Tv'ševa c. ^9.
2-566-19
Bufet
vzamem takoi v najem. Naslov v vseh poslov, ln.tr-.
25569-19
tek Požne ^oMre. vid I vjre informacije daje »Po no na prrv^aj. Ponudbe I	realitetna pisarna na
11. odd. Jutra pod Miklošičevi c. 4-IT. Položaj«.	I	25564-20
25353-20 .
, Hišo v Celju
HlSO	? velikimi prostori prodam
r prr<itSAu 'ndustvllsko- I 92 tiso J din. Ponudbe -p. nv"-1"» nrodatn iz nro na podruž. Jutra v Celiu •s+ib rok. Cor<J. '—>nud- p0d »Zasigurana bodoč-r* r^dru*. J-'t.rn n«i | nost«.	25536-20
-en'csh pod »'-""•-n"«
2-284 20 1 vjla v petrovčah
_ .	,	., i < 4 sobami, kuhinjo in pri-
E^ortnivjpsl-o vil« talinami ugodno na pro--» *»«r'borM '-'"''iTr s dai. Naslov: Josip Žager, r,™-»rnv>mrn 1933, 5 sob I petrovče pri Celju q i">tr'irtim 'n vrtom.	25534-20
P^*fl.«n11a Pr«>i. Ko- f •o«ka c. 47-a. Moribo*-.
25299 20
Moderne spalnice
in kuhinje ter drugo po hištvo po nizkih cenah priporoča mizarstvo Velkavrh Krakovska ul, 7» Ljubljana	25.477.-12
Družabnico
samsko, mlaišo. spreimem za dobičkanosni posel s stanovanjem v hiši in vlogo 10.000 d;n. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Udobna eksistenca«.
25432-16
Večjo vsoto
vložim v tekstilno ali v drugo zdravo podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500.000«
25529-10
Trgovina z
mešanim blagom
tn^ustriiskem kraiu d"; bro idoči na prodaj zaradi ■!ruž;nsk;b razmer, s vsem inventarjem in blagom Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Dobra točka«.
25538-19
Trgovino na deželi
prodam zaradi družinskih ra:mer takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod_ »Ze lo ugodno in poceni«.
25549-19
NSERIRAJ V „JUTRU" l

Hišo z gostilno <n foovtno v promet- 2-sobno stanovanje
nem lnd"strM"=kem kra- kabinet in ostale pritikli-lu. v ze'o doVem sta- n. 0{)dam s 1. decembrom nju, prodam. B"s» 1S1| Kettejeva 2, Ljubljana.
25244-20 |	25471-21
Krasnn vila Enosob. stanovanje
pri sv. Jožefu, 6 sob ter komfortno takoj oddam ves komfort, z lepim soška ulica 5. vrtom ugodno na pro- |	25388-21
dal.. Prodaja ReaHtetn*.
7AdLTubiiSr" I Enosob. stanovanje
25260-20 takoj oddam. Tovarniška ulica 30, Moste. ....	i	25257-21
Vilo
večstanovanjsko v LJu-1 . t etanovanie bijani kupim, posredo- <Z-soDno sianovanje
valci izključeni. Ponud- lepo, sončno, parket, od-
be na ogl. odd. Jutra dam s 1. decembrom. Moč
pod »400.000«.	_ nikova ul. 4.
85380-201
4. novembra
ob 9. 1938 bo dražba nepremičnin pri sodišču v sobi št. 17, mizarske delavnice, ln dvostano-vanjske hiše, Dravlje št. 108 poleg šole v Zgornji šiški, pojasnila pri sodišču.
25374-32
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29. oktobra 24-1., proda na lavni dražbi dne 10. novembra 1938 ob 12. uri pri sreskem načeistvu v Dravogradu - 2630 m3 izdelane smrekove hlodovine. 137 m3 ;zdelane mecesnove hlodovine in 260 m3 izdelane borove hlodovine z območja šumske uprave v Črni pri Prevaljah. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah. P	24630-32
CSHigiB
Penzioniran gospod
želi po možnosti lepo prazno sobo, z oskrbo, v centru mesta, a samo pri boljši mirni družini. Cenj. ponudbe pod »400« na ogl. odd. Jutra.	25301-23a
Stanovanje in hrano
išče v centru mlaiša uradnica. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Redno plačam«.
25339-233
1—2 gospodični
sprejmem kot sostanovalki eventuelno z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Lepa sončna soba.
25248 23a
Vodna žaga
(venecijanka) v Kaplji pri Vrsnskem bo napro daj na sodni dražbi, ki bo 18. 11. 1938 ob 9. pri Okrajnem sodišču na Vranskem. Cenlina vred nost znaša din 63.828.— Informacije pri Zadružni gospodarski banki d. d. v LJubljani.
25482-32
Prazno sobo
enosobno stanovanje, ali garsoniero išče gospodična. Ponudbe pod »Stalna« na ogl. odd. Jutra.
25273 23a
Sončno sobo
opremljeno, s posebnim shodom i^če za takoj uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center — kopalnica«.
25434-23a
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnišča iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »88«
25438-23a
xLk
Mladenka,
inteligentna. Išče starejšega, dobro situiranega gospoda, ki bi ji denarno pomagal. Pcnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mladenka-.
2-5331 24
Katera dama
bl podpirala akademika, ki je brsz sredstev. Cenjene dopise na. oglas, odd. Jutra pod »Bodočnost-.	25391-24
Gospodična
želi spoznati značaj nega inteligentnega prijatelja ali prijateljico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Iskrenost«.
25229-24
Akademik
dobro situiran želi diskretno poznanstvo elegantne dame za avtoiz-lete. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra ped šifro »Avtošportnil-. .
25261 C4
25 leten gospod
velike postave ln lepega zna-čaja želi spoznati sebi orimerno gospodično. Samo resne ponudbe po možnosti s sliko, na cel. odd. Jutra pod »Zaželjenost«.
25126-24
Dijak
išče stanovanje proti in strukcljl. Naslov v vseh poslov. Jutra.
24437 23a
Sobico
iščem za takoi. Vhod iT stopnišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Di nO din«.	25565-23a
Akademik
išče čisto sobo s poseb-ntn. vhodom za takoi. Naslov v vseh posloval .Jutra pod »Senčna«.
25533-23a
Inteligenta
iFČe mlada uradnica.— Slika zaželena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Zaupanje«
25496-24
Mila 28
Radi do-nenka pride gotovo moj prijatelj 1. novembra ob 9. Pričakujte! — Slavko.	25552-24
INSEHIRAJ
v „jurau41!
Dve prazni sobi
s posebnim vhodom in kopalnico oddam v cen j tru. Naslov v vseh poslov. Jutra.
25573-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom in kopalnico oddam. Trdinova 5, levo. visoko pri tličje.	25572-23
Sobico
z dobro domaoč hrano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
25362-23
Prazno sobico
lepo. čisto in solnčno, oddam takoj solidni osebi. Ogled: Blelwel-sova cesta 9, I. nadstr., levo, med dopoldanskimi urami.
25350-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano. Podmll-ščakova ul. 5. Be žigrad 25334-23
Lepo sobico
poseben vhod s stopnišča. pol«g bežigrajske tole poceni oddam za I. december. PodmllSča-kova 22.
25337-23
Opremljeno sobico
oddam takoj. Skrabčeva 35, I. nadstropje.
25330-23
Sobo z malo
kuhinjo
oddam v viti pod Rožnikom. Poizve se pri Rozman, Dvorni trg J.-H. od 14 do 15 ure.
23402-23
Opremljeno sobo
oddam boljšemu solld nemu gospodu. Sv. Pe ti* c. 7», priti., desno.
25327-23
Sobico
s hrano oddam v centru. Naslov v vseh poslov. Jutra.
25530-23
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma ali gospodičnama v centru mesta. Koman Franja. Cankarjevo nabrežje 7-II.
25519-23
Opremljeno sobo
oddam takoj Maistrova ulica 14 .	25532-23
Opremljeno sobo
s separlranlm vhodom v vili pod Rožnikom, Večna Dot 26 oddam.
25517 23
Pes volčjak
je z verigo vred ušel. Sliši na ime Vuza. Najditelj dobi nagrado. Kolodvorska 11.
25242-27
V Celju
na poti cd Nove vasi po Komenskega ulici proti mestu Je bila v soboto 22. oktobra popoldne izgubljena zlata zapestna damska ura znamke Serdiks. Pošten najditelj naj Jo proti nagradi od da podr. Jutra v Celju Kocenova 2.
25537-28
Informacije
Poziv!
Dediči po pokojnem Blažu Patrčeviču, roj. 15. aprila 1896 in umrlem v Severni Ameriki, naj se zglase v odvetniški pisarni dr. Ivo Ben-kovlč v LJubljani.
25400-31
Gostilničar
želi znanstva v svrho ženitve z gospodično aii vdovo, staro do 33 let. Pogoj veselje do gostilne, dobra gospodinja in nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod »V lepi harmoniju.
25253-25
Dobro situiran
starejši upokojeni vdovec želi poročiti premož no simpatično gospodično ali vdovo brez ctrok od 45 let naprej. Natanč ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova vila« 25461-25
Ženitbe in možitve
boljših krogov posredujemo najvestnejše, ku-laatno in diskretno. Prvorazredne rodbinske zveze. Velik izbor odličnih partij, informativne prospekte pošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah: REZOR —Za greb, pošta 3.
25347 »
v veliki izberi po najugodnejši ceni kupite pri
hJUBLJPnfi "TEHniK"J.BfinJAI
(TI IK LOŠICEVR 20. TEL, 3V1 9
Gospodična
trgovka, starejša, či6te preteklosti z 30.000 din gotovine, poroči trgovca 45 do 60 let starega, kateri Ima lastno tr govlno. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju Ipod »Harmonija«.
25295-25
Mlad državni
uslužbenec
ieU resnega znanja z
čedno in simpatično gospodično v svrho polnejše ženidbe. Ponudbe s sliko, ki se vrne na ogl. odd. Jutra pod »Zivafca«.
25170-25
Mlad obrtnik
t dobro idočo obrtjo v industrijskem kraju, želi poročiti gospodično ali vdovo, do 30 !et staro z malo več gotovine radi povečanja obrti. Resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Srečna bodočnost zajamčena«.
24595-25
Razno
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali daja n.1e naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Klavirji pianini
Warblnek
BO prvovrstne kvalitete. Vredne cene krasnih, instrumentov. Konkurira Jo vsem znanim inozem ekJm tvrdkam. Izredne tonske lastnosti in traj »osti, ki so plod dol goetne izkušnje v izd« iavi klavirjev, preseneča.
Izposojevanje po naj Ugodnejših pogojih.
Warbinek
tovarna klavirjev fcJTJELJANA Miklošičeva cesta št. 4
pri Frančiškanski cerkvi.
NO-IN VEČBARVNE
ugografika
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot noval sato Jo postite redno semično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4r-6
NAJPOPOLNEJŠIH
GLASBILA
ttlVfCjE- DOMAČE 5TR0CNE TVRTKE
FSCHNEIDER
. -KR< DV9R5RI D0BAVITEL3'
ZAGREB
£ NIKOLIČEVA 10
zajce, srne, fazane in jerebice kupujem po najboljših dnevnih cenah.
Ivan Loscitnigg Export,
Maribor, Taborska 6.
NEGA LEPOTE
šminkati se
treba znati!
FASDS PASTEL
Ali ni to največja umetnost žene? Predvsem je treba znati izbirati šminko. V presenetljivi izberi šminke PASTEL boste našli, milostiva gospa, ono nianso, ki zares odgovarja Vaši polti. Svetle, nežne in baržunaste šminke FARDS PASTEL Vas bodo navdušile.
BOURJOIS
Parfumeur - Pariš
Danske plašče za jesen In zimo r s ^
blaga za plašče in kostume nudi tvrdka
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
Plašče in kostume izdelujemo tudi po meri. Izdelava in kroji prvovrstno!
ŽENSKI PLAŠČI
največja izbira, najnovejši kroji najnižje cene prost ogled!
PREAC
Maribor — Glavni trg 13
m mu nmaran 11 miiraiimn
CeMoidni ščit,
pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih
SEMENIČ V.
Privoz 13, Ljubljana — tel. 36-92.
Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji.
mnnomninninrainiiHiinninnuu
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV bo imel v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Tuzli na dan 17. novembra 1938. 1. ob 11. uri prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo instalacijskih del centralne kurjave pri adaptaciji in dozidavi uradnega poslopja Okrožnega Urada za zavarovanje delavcev v Tuzli.
Ponudbe je oddati najkasneje do tega roka v zapečateni kuverti z oznako »Ponuda za instalacione ra-dove centralnog grejanja pri adaptaciji i dogradnji uredske zgrade Okružnog ureda za osiguranje rad-nika u Tuzli«.
Obenem s ponudbo je treba položiti kavcijo po odredbah pogojev licitacije. Brzojavne, zakasnele in nepredpisno sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev.
Predloge za sestavljanje ponudb je možno dobiti vsak delavnik pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ali pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Tuzli ob uradnih urah proti vplačilu din 70.
V Zagrebu, dne 20. oktobra 1938. Broj 54.149-1938.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
Vestnik ZKD
Pomen in važnost naših občnih zborov
Mnoga naša društva imajo običaj, da prirejajo svoj redni letni občni zbor po novem letu. Občni zbor pade po takem razporedu prav v sredo delovnega časa in društveno delo se zaradi občnega zbora prekine.
Praksa pa dokazuje, da Je najboljše, Ce določimo občni zbor na začetek sezone. Novi odbor, ki ga izbere občni zbor, ima potem pred seboj vse leto, da lahko uveljavi svoja načela in načrte. Nujno potrebno je, da si vsako društvo, odnosno njega odbor, izdela že v začetku sezone Bvoj delovni načrt. Društvo brez načrta je le preveč odvisno od slučajne pobude posameznih odbornikov.
Prav iz razloga, ki smo ga povdarjali ob začetku našega razmišljanja sklicuje glavni odbor ZKD redni letni občni zbor precej v začetku dela, v letošnjem primeru na 30. oktober. Medtem je naše tajništvo že razposlalo vsem včlanjenim edi-nicam vabila in ostala potrebna navodila.
Dolžnost vseh onih odbornikov po naših edinicah, ki so določeni za zvezne činitelj e med našo prosvetno centralo ZKD in njihovimi društvi, je, da si rezervirajo zadnjo nedeljo v oktobru za poset občnega zbora v Ljubljani ZKD je poskrbela, da bodo odnesli naši delegatje še prav posebno močne vtise iz Ljubljane, zato bo zvečer pred našim občnim zborom omogočen vsem delegatom poset svečane akademije na Taboru, ki jo prirejajo združena ljubljanska društva, članice ZKD, v proslavo 20 letnice osvobojenja.
Društva, ki delujejo za dvig Jugoslavije v nacionalnem, kulturnem, gospodarskem ter socialnem pogledu, so posejana po vsej naši domovini. Kar najbolj razveseljivo je razpredena mreža naših kulturnih institucij, in mirno lahko trdimo, da ga ni večjega selišča, kjer bi ne bilo naše edinice in v njej kopice marljivih, vztrajnih in požrtvovalnih prosvetnih delavcev. Številni kader naših tihih prosvetnih pionirjev, ki grade srečnejšo bodočnost našim zanamcem, je vedno pripravljen, da zastavi vse svoje sile in moči v službo narodne prosvete in omike. Kakor beleži kronika naših občnih zborov, redni letni občnči zbori ZKD niso le gola, formalna prireditev. Nikoli doslej ni šlo zgolj za formalne predpise. Naši prijatelji delegatje so prinesli s seboj vedno mnogo zdravih nasvetov in predlogov, ki so bili vsakokratnemu odboru za važno smernico, kako mu je treba delati v bodoče ter kaj mu je treba ukreniti, da bomo zadostili najširšim željam, ki jih' iz reka j o naše osnovne celice, naša posamez na društva.
Polnoštevilno obiskani občni zbori so bili še vedno najbolj zgovorna slika, kako . obsežno je delovno področje naših društev. Premnogi so dobili ob pogledu na naše najbolj znane in požrtvovalne društve-delavce hrabrečo zavest, da pri delu, kjer se, žrtvujejo večer za večerom po društvenih domovih, pri pevskih pultih, na gledaliških odrih, kč>t društveni prosve tarji, sokolski prednjaki ali bodisi v katerikoli drugi funkciji niso sami . Močna je vojska naših idealistov. Še bolj pa navdahne vse navzoče zavest, da stoji za vsakim našim delegatom četa prav tako požrtvovalnih in nesebičnih sodelavcev.
V času obilih dnevnih tegob, nevšečnosti in trenj, ki bičajo naše življenje, v časih ko prevladuje sebičnost nad idealizmom in požrtvovalnost peša, je vsemu našemu narodu v pohvalno spričevalo, da druži ZKD v svoji sredi stoglave množice onih, ki so zapisali na svoj prapor, da hočejo tudi še nadalje delovati za napre
		
EP		n L SALVATr Č AJ 1
| Apotekara OLIVE (Prag) zoper j		
zc	> LC	NE KAMENČKE!
In bolezni
žolčnega mehurja
dobite pri glavnem zastopniku: LEKARNI PRI SV. IVANU Kaptol 17 — ZAGREB — Kaptol 17 Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj. Varujte se imitacij.
Ot teg. S. br. 27870
Ta veliki dobrafclik člo-
Brezplačno Vaša usoda	££Gm
loških ved daje brezplačno velika in značilna preroko vanja Vaše usode, katere napovedi izzivajo veliko in nesluteno senzacijo povsem kulturnem svetu. On Vam bo pomogel, ln Vi boste srečni, zaupajte se mu, da, Vam prerokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja ln ki bodo pomogla, da pridete do velikega dobitka in vsakega zaželjenega' uspeha, on bo našel ln očrtal vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota. Poznavajoč današnje čase, borbo in težnjo človeštva, se je odločil, da omogoči narodu vseh slojev s po-imočjo te znamenite vede, gojiti velike upe za srečno življenje ln da vsakemu bratski pomore in mu pokaže pravo ln nepogrešno pot, po kateri se bo kretal in na kateri način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo ln blagostanje, kajti večina naroda in posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot, je potrebna pomoč ln pravec, pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil m dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za časa svojega zemeljskega življenja dožive ln občutijo vse uspehe in radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedo-statke, vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje.
Vsakomur hoče napovedati uspeh in srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijerl, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedščini, sodnih sporih, spekulacilah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dal strokovne pismene nasvete" ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu Jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja.
Horoskop se pošlje vsakomur v največji diskrecijl.
Mnogoštevilne Izjave hvaležnosti dospevajo dnevno lz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupanje v točnih napovedbah in so temu slavnemu predstavitelju astrologije izrečena priznanja od največjih osebnosti, velikih učenjakov, umetnikov, književnikov, filozofov, velikih politikov ln zmagovalcev na vseh vojnih ln diplomatskih poljih.
Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen ln lastnoročno pisan naslov, označivši spol, dan, mesec in leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klijenti lz inozemstva 20 din v gotovini.
Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIC, poštni predal št. 1, Sopot, Donavska banovina, Jugoslavija.
»JUTRO« ZAVARUJE!
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Za dobro vpeljano trgovino na prometnem centru Ljubljane
iščem kompanjona
z 200.000 do 300.000 Din
Prednost imajo pisarniško izurjeni. — Ponudbe pod št. 2010
na ogl. odd. »Jutra«.
NIČ VEČ PLEŠAVOSTI - 3AVNE ZAHVALE
Vaša voda je zares edinstveno zdravilo za lase. Z uporabo MORANE mi je takoj prenehalo izpadanje las in prhljaj je izginil in zdaj imam zopet mlade, zdrave lase. MORANO priporočam povsod in na vsakem kraju.
Stanovnlk Albin, Radeče.
Prišel sem iz vojske skoro popolnoma plešast, vse sem poskusil, pa ni nič pomagalo. V novinah sem bral Vašo reklamo, pa sem doslej porabil tri steklenice MORANE ter se vam iz srca zahvaljujem, kajti zdaj imam mlade in zdrave lase.	Antun Marinič, Preloščica.
MORANA je čudo zdravil; vrnila mi je zdrave lase. Moje javno priznanje in zahvala.	živkovič Drago, Oborovo.
Lasje so mi že izpadali zelo in vse sem uporabila pa ni nič koristilo, dokler me niso prijateljice napotile, da poskusim vašo MORANO. Prijateljicam, posebno pa vam se moram zahvaliti, ker je MORANA takoj ustavila izpadanje las in odpravila prhljaj. Zdaj imam zopet zdrave, bujne lase.
Matilda Tomnišek, Zagradec.
Priznati moram, da vse kar sem prej uporabljal, nič ni koristilo, in so mi lasje izpadali dalje. — 2e tri mesece uporabljam vašo čudotvorno MORANO, nisem še dovršil cele kure petih steklenic, pa vam lahko z zadovoljstvom javljam, da nisem več plešast in da so mi porasli mladi in zdravi lasje.
Z zahvalami nadaljujemo 6. novembra. Cena veliki steklenici z omotom in poštnino din 50.—. MORANA — SPLIT.
G1BBS
najpopolnejše sredstvo za tiegozdb aa osnovi mila
TOPI
mastne aestavine je^fl
NEUTRAL1ZIRA
__________kisline v ustih
1BBS POLI R A ,
■ ^ ^ ^ zot>e, ali tako, da jih nefevail
UTRJUJE
dlesni
OSVEŽUJE
dih.
Sredstva za nego zob GTBBS se prodajajoi elegantnih, čistih in nepokvarljivih škai'" * kakor tudi v velikih in malih tubah. Šk GIBBS-a se izdelujejo v 6 barvah in lahko neštetokrat napolnijo s vložkih
dek naših vasi, trgov in mest.
Prav teh nekaj misli, ki jih v zvezi z občnim zborom ZKD posebej naglašamo, naj dokaže, da je v naših društvih obilo zdravja in vedrega poguma in naj podčrtajo važnost občnih zborov ZKD, tako za njo, našo kulturnoprosvetno centralo samo, kakor tudi za vse njene edinice.
Iz sodne dvorane
Galantne, žonglerske in tatinske sposobnosti
Brezposelni fištaTear Josip Gojšnik je pred sodniki malega senata napel vse sile svoje zgovornosti. Se ko je na klopi poleg jetniškega paznika čakal, da pride na vrsto, je s svojimi bistrimi očmi mrzlično stikal okrog po razpravni dvorani in si s posebnim zanimanjem ogledoval nekam zaspane poročevalce, ki so ta dan zaman pričakovali dobrih grižljajev. Situacijo je seveda takoj pogruntal, saj je že vajen, takega okolja in na očeh mu je bilo poznati, da je takoj vsako osebo, zanj še tako problematično, vedel spraviti v pravi koš. In mislil si je, da je gotovo priporočljivo pridobiti si simpatije ne samo tiste »publike«, ki sedi za zeleno mizo, temveč tudi tiste za njegovim hrbtom.
Pa je zato s primerno gotovostjo nastopil pred sodniško mizo. Njegova drobcena okrogla postava na kratkih nogah, pa njegova govorica, ki po tolikih letih »tikanja po slovenski deželi zvečine v severnih obmejnih krajih ni mogla zatajiti svojega nemškega porekla, nista sicer mogli učinkovito pomagati do resnega gledanja na situacijo, v kateri se je Pepi krčevito motal kakor riba v mreži. Kar poskakoval je od hudega, da ga tožijo za tatvino nekega zavoja z obleko in perilom, ki jo je Andrej Košir založil v Lukeževi gostilni v Kranju. Pepi je trdil in trdil, da ni ukradel zavoja in da ga tudi ne bi mogel, ko je bil pa tako pijani Druge priče pa so izpovedale, da je bil Pepi res dobre volje in da je s svojimi vragolijami celo prenašal svojo dobro voljo tudi na druge goste, ki so se mu
ves večer smejali in dosegli višek svojega smejanja, ko je Pepi v najlepši, uglajeni maniri poljubil gospodinji roko. Prav neverjetno bi bilo, da se mu ni posrečilo zvr-teti tisti paket, ko pa je ves večer brez nesreč razkazoval svoje žonglerske sposobnosti s krožniki.
Tako so mislili tudi sodniki, ki »o razvi-deli iz kazenskega lista, v katerem so 6» blestele prav izdatne kazni, da je Pepi prav za prav specialist ne le v žongl i nanju s krožniki in v galantnem poljubljanju rok, temveč tudi v podobnih gostilniških tatvinah. Obsodili so ga na 6 mesecev strogega zapora in 'na 3-letno izgubo častnih pravic, pa na povračilo škode Koširju. Kakor je Pepi ž uglajeno skromnostjo zavrnil oceno svojih sposobnosti, tako je tudi skromno izjavil, da kazen sprejme brez zakonitega roka za premislek, češ: saj moram, kaj pa hočem!
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Številu malih oglasov. —• Današnje »Jutro« ima
395
malih oglasov. Enkratni poizkus z m^ttni oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno
Ob vsaki priliki -se spomnite
da so .Jotrovl* .Matt ogtant* * Sloveniji najuspešnejša, najcenejša In najhitrejša posredovalnica sa službe vseh Trst, sa prodajo la nakup vseb stvari, sa nepremičnino, lokale. podjetja, kapital, toni tve tn aa vse drag«
IŠČEMO
DVA PRVOVRSTNA
AKVIZITERJA ŠPEDITERSKE
stroke, reprezentativne osebnosti, ki so dobro vpeljani v trgovinah in Industriji. Nastop takoj. Reflektantl, jugoslovanski državljani, vešči nemščine, naj naslovijo svoje ponudbe s prilogo prepisov spričeval in slike na Publicitas d. (L, Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Akviziter«.
Želite li dober
radf oaparat ?
Počakajte še kratek čas, na potu so najnovejši
originalni angleški MARCONI
radioaparati

Poslušajte in primerjajte jih z drugimi — Vaša izbira j j jto.a! Prospekte in informacije daje M. MAJSTOROMC, zastopnik THE GRAMOPHONE Co. LIMl'ILx>
Zagreb, Amruševa ul. 5.


JLA/OVm D" PACCINI I2 ČIKACA. -JE / /VOJiri /EMZACUONALfiin PREPARATOM. POVRNUl ŽEMI AKTIV. NO/T IN riLAOO/T.
Za ŽENE OD 4OIeT NAPREJ •MORANA HORMON AKTIV KREMA* Din60*-,vrne ženi ak.
TIVNO/T IN fll A DO/T.
OD30-40LET <MORANA HO P. MON KREMA1 11 z mi/jih 2iez)
DINARA 50-
OD 18 -30 let -MORANA VITA.
"IN KREMAIvi/OICIHGORAIDINAO:
e novitete takoj od/tranijo 1
GUBE, MLAHAVO KOŽO. NEREDE KOtO flLADO/TNO NAPETOZ BARZUNA/-^ JIM TENOM	j
flORANA LEPOTA RA/TLIN/
KI PUDRI-vv/eh NIJAN/AH DIN.25:
MMMA
/pirr

BEVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po Najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko yprego Drevoznižtvo
A. SEMENIČ
Frivoz št. 13, LftaMjana
TELEFON 38-92.
KUPIMO vsako množino jelovih fn smrekovih odpadkov
?fatvlc) brez skorje in lubja ln ne preveč tankih. Plačam v gotovini. Koloman BEER, Zagreb, Nodilova 7/113.
DIVJAČINO
kakor:
srne, zajce, fazane, Jerebice
kupuje vedno in po najboljših dnevnih cenah
Viljem Abt, eksport
Maribor
čitajte in širite »J U T R 0 «
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob prerani smrti našega ljubljenega moža, očeta i. t, d., gospoda
Jakoba Ocepek
gostilničarja in posestnika
ter ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vencev in cvetja, izrekamo našo prisrčno zahvalo.
ŠKOFLJA RIŽA - TRBOVLJE, 28. oktobra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI.
f
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobrosrčni in ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast gospod
Franc Drobnič
posestnik, bivši dolgoletni poslanec in bivši dolgoletni župan občine Bloke
dne 27. oktobra 1938 po težki in mučni bolezni v 76 letu svoje starosti umrl.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dn*3 30. oktobra 1938. ob 9. iz hiše žalosti na pokopališče V Sv. Mihaelu.
Nova vas, Šmarata, Markovec, 28. oktobra 1938.
Žalujoče družine: DROBNIČ, PETRIČ, TURK in ostalo sorodstvo.
Preproge
razne vrste kupite najceneje pri
SEVER — Marijin trg 2
JAVNA DRAŽBA
Dne 9. novembra ob 9. uri SE PRODA pri okrajnem sodišču v Trebnjem na javni dražbi hiša št. 21 (prej Sokolski dom) na Mirni s prostorno dvorano, stanovanjem in vsemi pritiklinami ter poleg se nahajajoča njiva v meri nad 15 arov. — Nepremičnina se nahaja ob banovinski cesti tik vasi Mirna in je pripravna za večjo obrt. Voda v bližini, elektrika vpeljana. Izklicna cena Din 31.986. --Podrobnosti se poizvejo pri Posojilnici v Trebnjem.
(NSERIRAJTE V M JUTRU"!
Serijozite zanesljive
ZASTOPNIKE za posamezne rajone
išče dobro vpeljano tehnično podjetje
telo iskane
Priložnost
predmete, za katere imamo »amoprodajo. stalnega in zelo donosnega zaslužke pri acilnem dela. Ponudbe z obširnimi referencami na opasni zavod Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »4276e.
VOLILCI!
za najugodnejši nakup manufakture na
O R R O K E
z vedno najnovejšimi vzorci ln ogromno
izbiro volite
NARODNI MAGACIN, Sv. Petra cesta St. 27-1.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
lz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam

Wk
Cunje
krojaške odrezke, start papir, trimtUne odpadke, ovčjo volna govejo (Ga ko (aravco), — kupi vsako fflnmM-nn ARBEITEK, Maribor. Dravska uL 13.
Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama, sestra, tašča itd., gospa
Karolina Fabiančič
roj. RAYER
ZASEBNICA
dne 28. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v nedeljo, dne 30. oktobra 1938, ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
Slovesna maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 31. t m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, Ruperč vrh, dne 29. oktobra 1938.
Žalujoča rodbina FABIANČIČ in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob bridki boli, ki nas Je zadela ob prerani smrti predragega soproga, tatika, zeta, svaka in strica, gospoda
Antona Kovača
PEK. MOJSTRA IN POSESTNIKA
izrekamo tem potom iskreno zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči za požrtvovalni trud in zdravljenje, ki sta ga izkazala za časa njegove bolezni, primariju šefu kirurg, odd. drž. bolnice g. dr. Lavriču in zdravniku dr. Misu, kakor tudi g. prof. dr. Turku predsedniku udruženju vojnih dobrovoljcev za občuteni nagrobni govor, čč. duhovščini iz Viča, gg. nastavnikom in nastavnicam meščanske šole na Viču, vsem njegovim stanovskim tovarišem, olepševalnemu društvu Rožna dolina, gasilskemu društvu na Viču. Enako toplo zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in lepega cvetja, s katerim so okrasili krsto blagopokojnega, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
LJUBLJANA, dne 27. oktobra 1938.
Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo
Urejuje Pavorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val i Ljubljani.