m mr m
■ ■ ■
i i b -f

ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO
Piran-Izola-Koper


PORTOROŽ
Februar 1998
leto 5, številka 49, cena 100 SIT
IC Banka Koper
januarja v Športni dvorani v Luciji. Vež na strani 10. Foto: QU1CKLAB.
Najboljši športniki občine Piran 1997 :Naše pet0 let0:
^	^	>Z današnjo februarsko številko i
Športni center Piran in Primorski utrip sta v lanskem letu že drugič zapored skupaj organizirala akcijo izbora na-'smo, dragi bralci in naročniki, • jboljših športnic, športnikov in zaslužnih športnih delavcev v občini Piran za leto 1997. Slovesna prireditev, na^melo zakorakali v peto leto' kateri so podžupan Občine Piran Vladimir Knez, direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič in predstavnicajizhajanja. Veseli smo, da ste J Primorskega utripa Adrijana Krajnc ter občinska svetnica Vojka Štular, podelili priznanja, je bila v nedeljo 25.,Primorski utrip sprejeli in ga (
'~	"	,radi berete. Še naprej se bomo,
itrudili, da bo ostal nepogre-, išljiv dejavnik lokalnega ob-i •veščanja, zlasti na območju« 'občine Piran. Zastavili pa smo' 'si tudi cilj postati obalni čas-' Jnik s tedenskim izhajanjem. To J jželimo uresničiti postopoma,, ,ob trdni ekonomski računici,, ■zavedajoč se, da uspejo le naj-1 ■boljši. V petih leti smo razši-i 'rili dejavnost Informe Porto-« 'rož in že v jeseni bomo odprli* Jnov poslovni prostor v Luciji J ,(stolpič v izgradnji). Primorski, iiitrip se od prvega dne izhajan-j ija (doslej je izšlo 49 številk) fi-i 'nacira sam in se vedno znova« 'potrjuje na tržišču informacij.' JSedaj je v prodaji že na 52| ,prodajnih mestih od Pirana do, ,Kopra. Ocenjujemo, da časnik,, lob povprečni nakladi 1500 iz-i 'vodov v redni prodaji in sku-i 'paj z rednimi naročniki, bere' [najmanj 3000 bralcev.
, Aprila bomo pripravili prijetno, ,presenečenje za vas naročnike, lin bralce. Izžrebali bomo nekaj i 'lepih nagrad. Morda bo zlati« ‘prstan Primorskega utripa prav' [vaš?	[
l....... JJze&niftvOj
O meji predvsem znanstveno in strokovno
Umetnostno zgodovinski inštitut F. Steleta in Znanstveno raziskovalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani vabita na
Okroglo mizo
Vprašanje oblikovanja slovenskega etničnega in državnega prostora s posebnim poudarkom na slovensko - hrvaški meji v Istri.
Pogovor bo v soboto 21. februarja ob 10. uri v Kongresnem centru Hotelov Bernardin - dvorana Mcditcranca.
Pokrovitelj Okrogle mize je podpredsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Podobnik.
(več na strani 11)
Pustni festival v Portorožu
Turistično društvo Portorož tudi letos pripravlja pustni festival, ki je že peti povrsti. V petek, 20. 2. dopoldne bo v Kaštclu otroški živ žav. Ob 16. uri je predviden prihod pustenga admirala na portoroški pomol, sledi sprehod posadke v Kaštel in ob 16.30 ustoličenje pustnega admirala. Sledi pustno rajanje-
V soboto, 21.2. od 10. ure dalje boste na Kaštclu lahko kupili fritulc in kroš-tolc. Od 14. ure dalje bo pustno rajanje-
Osrednji dogodek bo v nedeljo, 22. februarja.
Ob 14. uri bo tradicionalna povorka skozi Portorož, ob 16. uri bo v Kaštclu predstavitev pustnih skupin, ob 18. uri pa razglasitev najboljših mask.
Otroško in vsesplošno pustno rajanje
bo tudi na pustni torek, od 10. ure dalje-
Obtožnica zoper Pusta je že sestavljena in kajpak tudi izrek: V tolažbu njemu in ostalim žalujočim, ga ne bodo sežgali ali pokopali, ampak potopili v morje. T se bo zgodilo na portoroškem pomolu v sredo, 25. februarja ob 16. uri.
Tudi letos gostujejo koranti s Ptujskega polja. Posebnost letošnjega pustnega festivala je tudi punudba rabljenih pustnih oblek in zabaviščni park.
Veselo pustno rajanje za najmlajše bo tudi v portoroškem Avditoriju, v soboto, 21. februarja ob 16. uri Vstopnina je 300 SIT. Maske imajo prost vstop. Najlepše bodo nagrajene.
Oboki pod udarom različnih mnenj
Vladimir Vinčar, predsednik panožnega sindikata za morski ribolov in predelovalno industrijo pri Neodvisnih sindikatih Sloevnije, je v ponedeljek, 9. februarja v Piranu novinarjem povedal, da se sindikalisti ne strinjajo z izbranim načinom sanacije podpornih stebrov za piransko stolnico Sv. Jurija.
(VEČNA 11. STRANI)
GAŠPAR-MIŠIČ GAŠPAR s.p.
Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška 1
Tel.: 066/ 747-153, 747-154,746-178 Telefaks: 066/ 747-153 Mobitel: 0609/649 190, GSM 041/649-190
PE IZOLA
Ljubljanska 41, Izola-Isola Tel./Fax.: 066/67-218 Mobitel: 0609/626 337, GSM 041/626-337
ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
PORTOROSE
Slovenija
Kdo je kriv za počasno umiranje Pirana?
TV tribuna o turizmu, ki jo je v sredo, 11 januarja v prostorih GHE Bernardin organizirala TV Slovenija, se je na trenutke prelevila v oster dialog med posamezniki. Zgrešena razvojna politika in neizbežen propad mesta Pirana?
Zanimiva zamisel vodstva TV Slovenija, da je včasih treba dati besedo tudi “malemu” človeku in mu omog-
očiti, da javno, pred TV kamerami, izrazi svoje kritične misli, že odmeva po piranskih ulicah. Če bo slovenska javnost imela priložnost gledati vse posnetke in poslušati vse pripombe na račun Pirana, potem si bo ustvarila dokaj negativno sliko. Še dobro, da imajo na televiziji škarje.
Majhna zamuda z začetkom snemanja, nekaj tehničnih zapletov (zaradi reflektorjev se je večkrat vključil
požarni alarmni sistem), prijazen pozdrav voditeljev in prvega govornika Ivana Siliča. Takoj zatem se je razprava preusmerila v drugačne vode. Na tapeti je bilo mesto Piran in njegova usoda. Pavel Lovrečič je rekel, daje Piran oče in mati Portoroža, pozabljen od vseh, prepuščen svoji usodi brez vsakršne perspektive. Piranska oblast se loteva stvari na napačnem
koncu, politični ustroj je, kar se turizma tiče, neenoten, je dodal tretji. Turistični delavci pa da še vedno najraje obdelujejo vsak svoj vrtiček in sodelovanje je le navidezno.
Mesto Piran je postalo mesto revežev, počasi, a zanesljivo propada, z njim pa tudi kulturno in gospodarsko življenje. Le kdo je za vse to odgovoren?
(več na strani 11)
PUSTNA SOBOTA, 21. februar
RESTAVRACIJA GH PALAČE OB 21.00 RESTAVRACIJA LJUBLJANA OB 20.00 KLUB TIVOLI OB 22.00
PUSTNI TOREK, 24. februar
* RESTAVRACIJA GH PALAČE OB 21.00 [ RESTAVRACIJA LJUBLJANA OB 20.00 KLUB TIVOLI OB 22.00
: Naj lepše mskp bodo nagrajene
................................*
Občinski svet Piran
Nadaljevanje prejšnje in 31. seja bo v četrtek 19. 2. ob 9. uri Obravnavali bodo prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran v letu 1997, program priprave prostorskih izvedbenih aktov in strokovnih študij za leto 1998, predlog novih cen komunalnih storitev, predlog določitve subvencije za avtobusnega prevoznika s koncesijo I&I, seznanili se bodo z dogajanji v Hotelih Piran. Osma točka: upravljanje Forma vive.
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme
Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
I w
Tudi po Drnovšku Drnovšek	Turistični krožek Gimnazije Piran o svojem delu in TV tribuni
^	. .	r wc ■» .■	tc ! V “Ponudite nam možnost, da se zabavamo na način, ki ne bo moteč za nikogar.
Odprite nam gledališče, ki ga mi mladi poznamo le od zunaj”
.■—miim ti ni" minmiiiMriii..........n"TM
Na sliki: Milka Sinkovič , prof. nemščine. Polona Senčar, mentor turističnega krožka, in Suzana Kogovšek, Polona Skendžič, Helena Vidovič ter Matej Knep.
FOTO: FK-INFORMA
Turistični krožek Gimnazije Piran deluje že tretje leto pod mentorstvom Polonc Senčar. Njihov program je spoznavanje osnov turizma zlasti v občini Piran, kjer želijo biti angažirani. Javno opozarjajo na napake, ki bi jih lahko izboljSali, zato so sc udeležili tudi javne TV tribune v GHE na Bcr-nardinu in izrazili svoja mnenja na temo Turizem v naši občini.
“Pri oddaji nas je zelo motilo mnenje nekaterih, da nimajo nobene zveze s turizmom. Takšna stališča so v nasprotju s pravim turizmom. Pokazalo se je tudi, da mnoge moti mladina, naše zabave in da smo prehrupni. Vendar, ali niste prav vi tisti, ki nam ne ponudite druge možnosti?
Ves razviti svet, razviti turizem, osveščeni gradijo na mladih. To smo povedali na javni tribuni in zahtevali, da nam ponudite možnost, da sc zabavamo na takšen način, ki ne bo moteč za nikogar. Žalostno oziroma z malo zavidanjem smo poslušali gospo, ki je opisovala vzdušje Pirana pred dvajsetimi leti, ko je bilo družabno življenje bolj živahno in ko si je človek z veseljem nadel svečano obleko ter šel na sprehode ali na ples.
ZATO NAM KONČNO ODPRITE VRATA GLEDALIŠČA, KI GA POZNAMO SAMO OD ZUNAJ!
Podjetnika leta sta Jadranka in Drago Lemut
Dvodnevni kongres Liberalne demokracije Slovenije smo končali z volitvami vodstva stranke. Kot seje pokazalo, dr. Janez Drnovšek v stranki nima konkurence, bil je ponovno izvoljen in še naprej ostaja predsednik stranke. Dosedanji sekretar Gregor Golubič je bil tudi ponovno izvoljen za generalnega sekretarja. Za podpredsednika stranke sta bila izvoljena Igor Bavčar in Tone Rop. V najvišjem organu stranke - Svetu stranke, pa je zagotovljena široka zastopanost občinskih odborov LDS.
Največ pozonosti na kongresu je bilo posvečeno programu stranke Liberalne demokracije Slovenije. Temeljito smo prerešetali tudi Statut stranke LDS, kjer smo sprejeli določila o ekskluzivnem članstvu, sprejeli pa smo tudi določila, da bomo tudi v LDS na volitvah na vseh ravneh upoštevali “ženske kvote”.
Kongresa so se udeležili tudi delegati Dr. Milena Oblak-Juh, Borut Valenčič. Ivan Dekleva, Alojz Jurjec, Klavdij Mally (na sliki) in Sašo Šraml.
Kot v vseh ostalih političnih strankah in v naši družbi nasploh, se veliko govori o diskontinuiteti. Tako je bila na kongresu LDS v Mariboru sprejeta izjava katere del objavljamo v Primorskem utripu:
IZJAVA O RAZMEJITVI
med kumunističnim režimom in
demokratično Republiko Slovenijo
“Upoštevajoč
*	daje bil v našem stoletju slovenski narod, skupaj z večino evropskih narodov, izpostavljen tako levim kot desnim totalitarnim skušnjavam, ki smo jih močno občutili že v tridesetih letih, ko je kot odgovor na ekonomsko krizo in mednacionalne napetosti prišlo do bistvenega zapiranja demokratičnega prostora;
*da sta fašističnna oziroma nacistična ideologija in politika zaradi svojega protislovenskega rasizma pomenili neposredno grožnjo samemu preživetju Slovencev kot naroda in je zato bil boj Slovencev proti fašističnemu okupatorju, ki ga je sprožila in koordinirala Osvobodilna fronta, eden najvišjih državotvornih odločitev v celotni zgodovini slovenskega naroda, dejanje, ki je soustvarilo pogoje za nastanek Republike Slovenije kot suverene države;
*	da je komunistična partija, kije prevzela oblast v Sloveniji leta 1945 - kljub svojim nespodbitnim zaslugam pri ustvaritvi pogojev za slovensko suve-re-nost in kljub temu, da je izrazila težnje obubožanih kmečkih in delavskih množic po socialni pravičnosti - dejansko že med NOB izrabila ostale politične usmeritve, ki so bile pripravljene sodelovati v boju proti okupatotju, prevzela v tem boju monopolni položaj in tako s svojim političnim ekskluzivizmom so-prispevala h krutosti spopada med samimi Slovenci v času druge svetovne vojne;
*	da v povojnem dogajanju do uvedbe demokracije in osamosvojitve Slovenije komunističnemu režimu treba priznati zasluge pri razvoju in obrambi nacionalnih interesov, da pa je režim zatrl politično logiko demokratičnega pluralizma, kar je ustvarilo pogoje za kršitve človekovih in demokratičnih političnih pravic...;
Kongres LDS ugotavlja
*	da vplejava demokratičnega poli-
tičnega pluralizma in državna osamosvojitev zaznamujeta prelom v družbeni in politični logiki slovenskega življenja,
*	da tisti, ki so se upirali prejšnjemu režimu niso storili nelegitimnega dejanja, ampak so pokazali državljanski pogum;
*	da je zato potrebno - tudi iz spoštovanja do borcev NOB - z zgodovinsko analizo razkriti vse kršitve človekovih pravic in dosledno uresničevati zakone, ki urejajo popravo prizadejanih krivic, vendar brez povzročanja novih krivic;
*	da mora biti vsako ocenjevanje zaslug in odgovornosti posameznikov za pretekle procese zadeva presoje iz distance, ki upošteva izjemne pogoje tedanjega družbenega položaja;
*	daje potrebno pospešeno odpiranje vseh arhivov in dosledno uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva za obsodbo storilcev zločinov, ki po mednarodnem pravu ne zastarajo;
*	daje takšna izjava potrebna, da bi se Republika Slovenija kot odprta, ekonomsko uspešna ter kulturno in duhovno plodna država enakopravno in celovito vključila v demokratično svobodno Evropo.
Zato kongres LDS poziva vse državljanke in državljane in vse politične stranke, da se skupaj osredotočimo na izzive, ki jih pred naše in bodoče generacije prinaša sedanjost in prihodnost.
Ivan Dekleva
GEA College, revija Podjetnik in Visoka strokovna šola za podjetništvo so v petek zvečer (13.1.) v portoroškem Avditoriju pripravili Dan podjetništva na katerem so počastili uspehe slovenskega podjetništva. Na Podjetniškem forumu so predstavili dva najboljša poslovna načrta študentov Visoke strokovne šole za podjetništvo, v drugem delu prireditve pa je revija Podjetnik letos že osmič podelili priznanje Podjetnik leta. Za leto 1997 sta ta laskavi naslov osvojila Jadranka in Drago Lemut iz podjetja Le Tehnika Kranj. Podjetje je
bilo ustanovljeno leta 1989 in začelo izdelovati komponente za telefonijo. Priznanje jima je izročil Jože Vilfan, gl. in odg. urednik revije Podjetnik. Podjetnika sta se iz Portoroža lahko odpeljala z lepo dagrado - Audijem 5 in drugimi praktičnimi nagradami. Podjetnike so pozdravili Franko Fičur, župan Občine Piran, Marjan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade, Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem, Jožko Čuk, predsednik GZS, Latvrence R. Godtffendsen - Babson College ZDA, David Crackett, Viljem Pšeničny -predsednik uprave GEA College, dr.
Milan Vodopivec, dekan Visoke strokovne šole za podjetništvo in drugi. Dan podjetništva so udeleženci zaključili veselo na dobrodelnem podjetniškem plesu v GHM, kjer so podelili priznanje za najboljši proposlovni načrt študentov, naslednji dan v soboto, pa so se študentje in podjetniki pomerili na Podjetniških športnih igrah.
Pričakovali smo, da bodo na podjetniškem forumu bolj konkretne podali informacije o nameravani selitvi Visoke strokovne šole za podjetništvo v nekdanjo staro bolnišnico Piran, pa se to ni zgodilo.
Na sliki: Podjetnika leta Jadranka in drago Lemut
Ljubljana
Program sejmov
Ljubljanski sejem Moda-Fashion 12. -14. 2.
(11.2. novinarski in poslovni dan)
45. mednarodni sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije in galanterije, modnih doddatkov, kozmetike in nakita
Kontri 12.-14.2.
(11.2. novinarski in poslovni dan)
12. mednarodni bienalni sejem strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže
Alpe Adria - Dom 3. - 8.3.
37. mednarodni sejem salonov; vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, keramika in kopalna oprema
Ribolov in lov 17. - 22. 3.
15. slovenski sejem ribolova in lova -z mednarodno udeležbo
Alpe Adria- Kulinarika 31.3. - 5. 4.
37. mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospodinjstvo ter opreme trgovin
Slovenski avtomobilski salon 18. - 26. 4.
(16. 4. novinarski dan, 17. 4. poslovni dan)
21. mednarodna razstava avtomobilov, motorjev, dodatne opreme in avto-moto športa
44. mednarodno ovcenjevanje alkoholnih pijač 11. 5.
Informatika 13. - 16. 5.
10. mednarodni sejem informatike in pisarniške opreme
Učila 13.-15.5.
18. mednarodni sejem igre vzgoje in izobraževanja
44. mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev 21. - 25. 5.
Vino - Ljubljana 25. - 29. 5.
44.	mednarodni vinogradniško-vi-narski sejem, salon gostinske in hotelske opreme
Lesma 9. - 13. 6.
23. mednarodni bienalni sejem les-no-obdelovalnih strojev, naprav in materiala ter gozdarstva
Ljubljanski pohištveni sejem 21. -27. 9.
9. slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo
Sodobna elektronika 5. - 9.10.
45.	mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, RTV difuzije, opreme za proizvodnjo sestavnih delov, funkcijskih enot in materialov, visokih tehnologij in znanja
Narava - Zdravje 16. - 20.10.
29. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje
Tehnika za okolje 16. - 20. 10.
14. mednarodni bienalni sejem sredstev in naprav za varstvo in sanacijo okolja
Medialab 27.-30.10.
6. mednarodni sejem medicinske in laboratorijske tehnike, farmacevtike, materialov, rehabilitacijskih izdelkov in storitev
Šport in rekreacija 25.11. - 1.12.
29. slovenski sejem opreme za zimske in letne športe, rekreacijo ter turistične ponudbe športnih središč doma in v tujini, z mednarodno udeležbo
AAF - Ars Antiquitas Fair 11.-27. 12.
6. mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet
Veseli december 11. - 27.12.
Prodajni sejem
Informacije: Ljubljanski sejem d.d.. Dunajska c. 10, Ljubljana. Tel.: 061/ 173 53 31.
Celje
31. Mednarodni (MOS) 11.-20.9.
obrtni sejem
Nova Gorica 10. - 14. 6.
3. sejem obrti in podjetništva
Koper
Predvideni sejmi na Bonifiki v letu 1998
14. -19. 5. Pomladanski splošni sejem obrti in podjetništva s poudar-skom na avtomobilizmu in turistični ponudbi
5. - 8.11. Jesenski sejem Mediteran -sejem oljk, vina, in kraško-istskih dobrot.
18. - 30. 12. Božično prodajni sejem
novoletni
Portorož Primorski sejem
5. Mednarodni obrtno - podjetniški sejem 27. - 31. 5.
Mestna občina Koper
Razširjen predlog dnevnega reda za sejo Občinskega sveta, ki bo v četrtek, 19. februarja ob 16. uri
Ministrstvo za promet in zveze odsvetuje zapore cest
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Koper Lojze Peric predlaga še razpravo o stališčih strokovnih služb v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki je v postopku sprejemanja v Državnem zboru. Gre kar za precej pomembnih vprašanj. Med drugimi tudi za uskladitev z ustavo tistih določb, ki opredeljujejo pristonjosti mestnih občin, večjo operativno usklajenost občinskih organov , določitev natančnejših pravic in dolžnosti posameznih občinskih funkcionarjev, oblik sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini, ureditev nadzorstva nad zakonitostjo delovanja občinskih organov - in odpravo nepovezanega delovanja občinskega sveta in župana. V Nemčiji na primer, so ta problem rešili deloma tako, da župan predseduje občinskemu svetu in ima en glas. Tako naj bi bilo tudi pri nas v Sloveniji. Sicer pa bi se še marsičesar lahko naučili iz evropske dolgoletne demokracije, ne pa da vedno znova iščemo neke posebnosti, popravlajmo in dopolnjujemo predpise.
Drugo nič manj pomembno vprašanje, o katerem bodo govorili, sta zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin. Je občina le razdeljevalec sredstev in kakšna je njena vloga pri tem?
Občinski svetniki so dobili na mizo tudi pismo državnega sekretarja v Ministrstvu za promet in zveze Žarka Preglja v zvezi z izjavo in grožnjami, ki so jih podpisali in na Vlado poslali trije župani. “ Računamo na konstruktivno sodelovanje Mestne občine Koper. Tako grožnje kot zapora cest pa bi situiacijo še dodatno zapletle”, dodaja na koncu pisma Žarko Pregelj.
Morda niste vedeli
Da je v Sloveniji letno približno 17 milijonov obiskov v zdravstvenih ustanovah in da v povprečju vsak Slovenec vsaj 8 krat na leto obišče svojega zdravnika ali zdravstveno ustanovo.
Mwe cfeselme izkaznice
Nov zakon o osebni izkaznici se začne uporabljati 20. junija 1998. Osebna izkaznica (lahko tudi potovalni dokument) je obvezna le za tiste državljane, ki nimajo drugega ustreznega dokumenta s sliko.
Nov zakon o osebni izkaznici je sprejel Državni zbor RS 20. novembra 1997, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS št. 75/97, 5. 12. 1997. Veljati je začel 20. decembra 1997, začne se uporabljati po preteku šestih mesecev od njegove uveljavitve, torej 20. junija 1998.
Kakšne so bistvene novosti in funkcija osebne izkaznice?
Bistvena novost zakona je v tem , da osebna izkaznica ni več obvezni dokument za vse državljane.
Za državljana, ki ima kakšen drug dokument s sliko (potni list, vozniško dovoljenje, stalno obmejno pre-pustnuico) osebna izkaznica ni več obvezna. Obvezna je le za tiste državljane, ki drugega ustreznega dokumenta nimajo. Ne glede na svobodno odločitev za osebno izkaznico, pa je njen namen služiti državljanom kot učinkovito sredstvo za dokazovanje istovetnosti, državljanstva, kot dokument za prehajanje državne meje ter nastopanje v javnem prometu.
Kdo ima izkaznice?
pravico do osebne
Pravico do osebne izkaznice ima vsak državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V izjemnih primerih, ko državljan še nima urejenega stalnega prebivališča, pa zakon dopušča tudi možnost izdaje osebne izkaznice po začasnem prebivališču, vendar je veljavnost osebne izkaznice omejena le na eno leto. Pristojnost za izdajo osebne izkaznice ima Upravna enota na območju katere ima državljan stalno prebiva-
lišče, oziroma izjemoma po kraju začasnega prebivališča.
Veljavnost osebne izkaznice
Novost zakona je tudi v tem, da je veljavnost osebne izkaznice za polnoletne državljane omejena na 10 let, za mladoletne pa na 5 let. Trajne veljavnosti osebne izkaznice za državljane, starejše od 50 let, kot smo to poznali prej, sedaj ni več. Veljavnost osebne izkaznice , izdane po začasnem prebivališču, pa je eno leto.
Če izgubite osebno izkaznico?
Zakon tudi sankcionira večkratno pogrešitev osebne izkaznice. V primeru, da državljan dva- ali trikrat izgubi, odtuji ali kako drugače pogreša osebno izkaznico, bo dobil novo z veljavnostjo le enega leta. S tem upravni organ želi preprečiti možnost zlorabe osebne izkaznice, morda tudi zaradi njene potovalne funkcije.
Osebna izkaznica tudi potovalni dokument
Zakon določa, da lahko državljan uporabi osebno izkaznico za prehod državne meje, kadar je tako določeno z meddržavnimi sporazumi.
Osebna izkaznica torej ni enakovreden potovalni dokument potnemu listu. Z njo se lahko potuje v tiste države, s katerimi se je Slovenija o tem dogovorila. Ker se z osebno izkaznico lahko prestopa državno mejo, zakon predvideva tudi prepoved uporabe osebne izkaznice za ta nemen, kadar so izkazani razlogi
Novi varnostni trikotniki
Novi varnostni trikotniki so bolj stabilni in imajo večjo odsevno površino
Z januarjem jc pri nas v Sloveniji začel veljati predpis, po katerem morajo vsa osebna in tovorna vozila imeti nove, z mednarodnimi predpisi usklajene varnostne trikotnike. Trikotniki, ki nosijo oznako ECE R27.03 so veliko bolj stabilni in imajo tudi večjo odsevno površino. Ker seje na tržišču pojavlja kar nekaj vrst, tudi nchomologiranih trikotnikov, jc priporočljivo, da sc pred nakupom pozanimate kateri je pravi!
Novi trikotnik boste morali pokazati na tehničnem pregledu ob registraciji vozila, obvezno ga morate imeti v vozilu, če se podate na primer v Avstrijo ali Nemčijo in druge države EU.
Seminar za turistične lokalne vodnike
Zavod za pospeševanje podjetništva Koper organizira enotedenski seminar za turistične spremljevalce - lokalne vodnike
Ena izmed aktivnosti, ki jih načrtuje Zavod za pospeševanje podjetništva in obrti Koper v letu 1998 je tudi pospeševanje podjetništva v zaledju slovenske Obale, na Krasu in v Brkinih, s posebnim poudarkom na popestritvi ponudbe turističnih kmetij, kmetij odprtih vrat, osmič, vinotočev in podobno. Za opravljanje tega pa so vsekakor poleg prijaznega gostitelja potrebni tudi ustrezno izobraženi delavci, vodniki. V sodelovanju z Izobraževalno agencijo OGI iz Ljubljane, ki je posebej specializirana za izobraževanje delavcev v turizmu, bodo organizrali enotedensko usposabljanje za turistične spremljevalce - vodnike, ki bodo gostom znali predstaviti domačo turistično ponudbo.
Seminar bo na sedežu Zavoda Ferrarska 2 v Kopru v popoldanskih urah Okvirne teme: turistična psihologija, sodelovanje s partnerji - turistične kmetije, hoteli, prevozniki - vrste in način vodenja, reševanje konfliktov i.t.d. Cena enotedenskega seminarja z zaključnim izpitom za enega kandidata je 25.000,00 SIT. Aktivistom Študentskega servisa krije zavod 50% stroškov usposabljanja. Prva skupina prične z usposabljanjem 9. 3. 1998. Kandidatom predlagamo, da izpolnijo prijavnico in jo pošljejo na naslov: Zavod za pospeševanje podjetništva in obrti Koper, Ferrarska 2, 6000 Koper. (Telefon- 066/ 392 263)
PRIJAVNICA
za enotedenski seminar usposabljanja za turističnega spremljevalca - vodnika
Ime in priimek
Naslov
dijak/študent/ zaposlen pri datum_____________________
podpis
po zakonu o potnih listinah državljanov Republike Slovenije. Prepoved potovanja preko državne meje se na predpisan način označi v osebni izkaznici.
Kdaj bodo začeli izdajati nove osebne izkaznice?
Ker je izvedba novega zakona povezana s številnimi organizacijskimi in tehničnimi rešitvami je predlagatelj predvidel, da se Zakon o osebni izkaznici začne uporabljati šele 20. junija 1998. Takrat bodo v nekaterih Upravnih enotah po Sloveniji že začeli sprejemati prve vloge za izdajo novih osebnih izkaznic. Pred tem rokom bodo državljane na ustrezen način, tudi preko časopisov, obvestili, kaj potrebujejo za izdajo nove osebne izkaznice ter o njeni ceni.
Bistvena novost je tudi uvedba centralizirane izdelave obrazcev osebnih izkaznic na enem mestu. Kje, se še ne ve. Po novem torej ne bodo več izdelali osebne izkaznice kar na upravni enoti, pač pa bodo tam le sprejemali vloge in jih s preverjenimi podatki pošiljali k izdelovalcu. Verjetno bo prav zaradi tega vse skupaj trajalo nekoliko dlje in takojšnja izdaja osebne izkaznice ne bo več mogoča.
Kako bo z veljavnostjo “starih” osebnih izkaznic?
Osebne izkaznice, ki so bile izdane na obrazcih SFRJ bodo veljale še tri mesece po začetku uporabe zakona , torej do 20. septembra 1998. Osebne izkaznice, izdane na obrazcih Republike Slovenije veljajo še tri leta po uveljavitvi zakona, torej do 20. junija 2000.
FK
Nova kartica za novo tisočletje
Zavarovanci zdravstvenega zavarovanja bomo že prihodnje leto postopoma zamenjali zdravstveno izkaznico s kartico zdravstvenega zavarovanja. Manj administrativnih opravil za zdravstveno osebje?
Z novo kartico zdravstvenega zavaro- jatelja. V zgornjem levem kotu izkaznice bo izbočen krogec za slepe. Kartica bo vsebovala tudi zapis v čipu (v elektronski obliki) o naslovu in spolu zavarovanca ter podatke o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju in o veljavnosti teh zavarovanj. Na kartici bo zapisan tudi podatek o izbranem zdravniku, pediatru, zobozdravniku in ginekologu. Zavarovanec ima pravico zahtevati pregled vsebine svoje kartice v zdravnikovi ordinaciji ali v zavarovalnici.
vanja (do leta 2000 naj bi jo postopoma prejeli vsi slovenski državljani) želijo uvesti sodoben, računalniško berljiv dokument za uveljavljanje pravic iz zdravstevnega zavarovanja. Kot nam je povedal Marjan Šušelj, ki je na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi zadolžen za ta zahteven vseslovenski projekt, bodo sistem testirali najprej v Krškem nato pa ga bodo začeli uveljavljati povsod po Sloveniji.
Vsakemu državljanu, ki je obvezno zavarovan, bo nova zdravstvena kartica poslana po pošti.
Zavarovanec bo kartico pokazal ob obisku pri zdravniku, potrjevala pa se bo na posebnih, tako imenovanih samopostrežnih terminalih v čakalnici zdravstvenih domov ter na izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Upokojenci in otroci bodo kartico po-trejevali enkrat letno, ostali pa vsake tri mesece.
Prednosti kartice v primerjavi z zdravstveno izkaznico
Zavarovanci bodo hitreje in enos-
Veliko manj ročnega pisanja?
Konjiške novice so zapisale, daje v Sloveniji povprečno 17 milijonov obiskov bolnikov v zdravstvenih ustanovah. To pomeni, da je bilo potrebno tolikrat v zadravstvenih institucijah tudi administrativno ročno obdelati te podatke. To je predstavljalo ogromno količino dela predvsem za medicinske sestre, ki so se zaradi “administracije” manj posvečale pacientom.
Z uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja bo postopek zaradi avtomatskega prenosa podatkov bistveno poenostavljen, racionaliziran
tavneje uveljavili pravice iz zdrav- in hitrejši. Zagotovljen bo hiter prenos
stvenega zavarovanja, zagotovljena bo varnost njihovih osebnih podatkov. Zavarovanci bodo mnogo enostavneje potrjevali podatke o zdravstvenem zavarovanju na samopostrežnih terminalih, ki bodo dostopni v vseh zdravstvenih ustanovah. Zdravstveno osebje bo z manj administrativnimi postopki opravljalo svoje naloge zdravljenja bolnikov in nenazadnje, tudi delodajalci bodo razbremenjeni številnih potrjevanj zdravstvenih izkaznic za svoje delavce.
Na kartici bodo vidni podatki: ime in priimek zavarovanca, datum rojstva ter številka zavarovanca in ime izda-
Kakšna bo usoda Škocjanskega zatoka?
Mestna občina Koper meni, da Škocjanski zatok ne sme postati nekakšen zaprt rezervat. Dve opciji njegove ohranitve.
.J
Odbor za okolje in prostor Državnega zbora naj bi te dni obravnaval predlog Zakona o zaščiti Škocjanskega zatoka. Državni zbor pa naj bi zakon, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, sprejel po hitrem postopku. V fazi sprejemanja zakona se v Kopru srečujejo različni pogledi glede nadaljnjega gospodarskega in prostorskega razvoja mesta, kar je vsekakor tudi povezano z usodo v zadnjem času nič kaj ugledne posebne slovenske znamenitosti, opuščenega delčka morja, ki umira predvsem umetne odrezanosti od morja zaradi razvoja Luke. Škocjanski zatok je pribežališče številnih ptic, zaradi slabega stanja in zelene barve pa žal ne nudi lepe slike za obiskovalce, ki se prvič srečajo s slovenskim morjem. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo kdo spomnil in ga saniral, zasul, ali kako drugače rešil.
V sporočilu za javnost, ki nam ga je poslala županja Mestne občine Koper Irena Fister, so zapisali, da sta glede gospodarskega in prostorskega razvoja mesta prisotni dve opciji. Prva izhaja iz stališča, daje potrebno za gospodarski in prostorski razvoj mesta rezervirati površine, ki so za ta namen že opredeljene v planskih aktih in ki pokrivajo tudi del Škocjanskega zatoka. Druga pa izhaja iz stališča, da razvoj ne bo tako zelo hiter in da bi z ureditvijo Škocjanskega zatoka mesto pridobilo poseben prostor, ki v urbanem okolju predstavlja dragoceno vrednoto.
“Zainteresirane dejavnike in ustanove sem zato povabila na
razgovor, na katerem smo stališča usklajevali”, je zapisala Irena Fister v sporočilu za javnost.
Sprejeta so bila naslednja stališča: Škocjanski zatok, kot posebno naravno znamenitost v Sloveniji, je potrebno čimprej urediti in zaščititi. Predlagano besedilo zakona obravnava zatok zelo sektorsko in enostransko; upošteva le naravovarstvene in okoljevarstvene vidike, ni pa uskla-
potrebnih podatkov in to na način, da ne bodo mogoče napake. Prav zaradi teh problemov v so v preteklosti nastajali številni stroški. __________________________________FK
jen z interesi Mestne občine Koper in ne upošteva specifične prostorske situacije mesta Koper (na dveh straneh morje, na tretji Luka) ter njegovih razvojnih opcij in potencialov.
Doploniti besedilo zakona
Besedilo zakona bi bilo potrebno dopolniti tako, da bi pri sprejemanju varstva in razvoja rezervata vlada upoštevala tudi mnenje koprske občine.
Režim varovanja bi moral biti tak, da bi omogočil že načrtovane posege na obrobju - bertoška in ankaranska vpadnica.
Zatok bi moral biti urejen tako, da ne bi postal nek zaprt rezervat ampak, da bi bil integriran v mestno območje in bi opravljal funkcijo zelenih, parkovnih in rekreativnih površin mesta.
Hkrati bi zakon moral opredeliti tudi take rešitve, ki ne bi onemogočale potrebnih prometnih povezav Kopra z notranjostjo, ko se bodo pojavile kot razvojna potreba.
Pripombe bodo posredovali predlagatelju zakona z željo, da bi jih skupaj prediskutirali še pred četrtkovo sejo Državnega zbora.
primorski uVp
Iščemo nove sodelavce
V Informi Portorož in časopisu Primorski utrip razširjamo obseg dejavnosti tržnega komuniciranja in informiranja na celotno Slovensko obalo, zato potrbujemo nove honorarne sodelavce, ki se lahko preizkusijo na novinarskem ali komercialnem področju.
Nudimo
Honorarno delo dopisnikom za šport in splošne družbenopolitične teme za območje občine Piran, Izola Koper in ekonomskemu propagandistu za območje Izole in Kopra.
Pisne prijave pošljite do 31. januarja 1998 na naslov: Informa, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož.
Kandidate bomo obvestili o rezultatih izbora do 15. februarja 1998.

Presegli načrtovane poslovne cilje
Droga Portorož je lani zabeležila 1,3 milijarde tolarjev celotnega dobička
V portoroški Drogi so tudi v letu 1997 dosegli izjemno ugodne poslovne rezultate. Družba je po napovedih predsednika uprave Matjaža Čačoviča, do konca preteklega leta uresničila in celo presegla vse načrtovane poslovne cilje.
Prve njihove ocene kažejo, daje celotna realizacija znašala 12,4 milijarde tolarjev, kar je 12 odstotkov več kot v letu 1996. Na domačem tržišču je Droga ustvarila 9,7 milijarde tolarjev , na tujih tržiščih pa 2,7 milijarde torarjev. Hitro rast prodaje, predvsem na trge nekdanje Jugoslavije, so dosegli predvsem z izvozom kokošjih paštet, ki predstavljajo preko 50% celotnega Droginega izvoza.
Navkljub vedno hujši konkurenci je Drogi uspelo obdržati vodilne tržne deleže pri kavi, čajih, rižu, polenti in mlevskih izdelkih ter soli.
Temu sledijo tudi finančni rezultati družbe- celomi dobiček so povečali za 12% in znaša po nerevidiranih poslovnih rezultatih 1,3 milijarde tolarjev.
Dobri poslovni rezultati se kažejo tudi v kotaciji Droginih delnic, saj dosegajo pozitiven trend rasti vrednosti, navkljub vsem tečajnim nihanjem slovenskega borznega trga. Trenutna cena delnic Droge Portorož se giblje okoli 32.000 to-laijev.
Droga Portorož je sredi preteklega leta pridobila certifikat skladnosti sistema kakovosti ISO 9001 za celotno poslovanje družbe. In kot je dejal predsednik uprave Matjaž Čačovič , pridobitev certifikata za celo Drogo pomeni uresničitev enega izmed ciljev, zapisanih v Strateškem poslovnem načrtu družbe. Hkrati pa ta poslovni dosežek pomeni izziv v poslovni odličnosti po evropskih merili ter prvo stopničko k priznanju Republike Slovenije za poslovno odličnost.
#•••••••••••••••*
•	Kdaj bomo ! premaknili ! urine kazalce?
•	Poletno in jesensko računanje | časa 1998 - 2001
. Prehod iz srednjeevropskega pa-. sovnega časa na poletno računanje
•	časa in prehod nazaj
; PREHOD NA POLETNI ČAS:
. * v letu 1998 - 29. marca . * v lem 1999 - 28. marca
•	* v lem 2000 - 26. marca
•	* v lem 2001 - 25. marca
| To bomo storili tako, da bomo ob . 2. uri 00 minut 00 sekund, urin ka-. zalec pomaknili za eno uro naprej
•	in se čas ob 2. uri 00 minut 00
•	sekund računa kot 3. ura 00 minut ' 00 sekund.
!PREHOD S POLETNEGA .ČASA NAZAJ V SREDNJE-
•	EVROPSKI PASOVNI ČAS:
| * v lem 1998 - 25. oktobra | * v lem 1999 - 31. oktobra . * v lem 2000 - 29. oktobra . * v lem 2001 - 28. oktobra
' To bomo storili tako, da bomo ob ' 3. uri 00 minut 00 sekund urin ka-| zalec pomaknili za eno uro nazaj.
. Seveda, da ni treba vstati tako . zgodaj, ampak bomo to operacijo
•	na svoji uri lahko opravili nekoli-
•	ko pozneje.
GZS prehaja na dugačen način obračunavanja članarine
Mesečna članarina GZS 2.800,00 SIT
Doslej je obračunavala članarino dvakrat letno neposredno prek izstavljenih računov, od januarja 1998 dalje pa boste prejeli na Davčnem uradu oziroma Izpostavi obvestilo o mesečnih obveznostih, ki jih je treba poravnati do 15. v mesecu za pretekli mesec. Za sodelovanje z DURS so se odločili tudi zato, da bodo imeli enak način izterjave kot Obrtna zbornica Slovenije. Na skupščini Gospodarske zbornice Slovenija 13. 1. 1998 je bil sprejet tudi sklep o višini mesečne članarine za člane GZS, ki znaša znaša 2.800,00 SIT. V prijaznem pismu, ki so ga poslali naokrog, omenja GZS številne aktivnosti, ki jih že, ali jih še bo opravljala za svoje člane. Zavedajo se namreč, da člane predvsem zanima to, kaj bodo dobili za članarino, ki na vsezadnje ni tako majhna.
V Sloveniji je uveljavljen zastopniški zbornični sistem z obveznim članstvom vseh gospodarskih osebkov, ki je značilen tudi za zahodne države z demokratičnim sistemom. Gospodarstvo ima preko takšne avtonomne organiziranosti možnost, da deluje tudi kot protiutež političnim strankam.
Katalog
obrtništva
Obrtna zbornica Slovenije že tretje leto zapored izdaja največji poslovni katalog ponudbe slovenske obrti
Trijezični poslovni katalog Ponudba slovenske obrti 1998 (v slovenščini, angleščini in nemščini), ki je v zaključni fazi priprave za tisk, bo izšel v začetku marca v nakladi 12.000 izvodov. Kataloge bodo razdelili doma in na tujem, zlasti tudi na sejmih in ob različnih drugih priložnostih. Vsebina kataloga bo predstavljena tudi na internetu.
Banka Koper tudi ¥ štajerski metropol!
Z odprtjem predstavništa v Mariboru, Banka Koper uspešno uresničuje zastavljene cilje širitve bančne mreže na Slovenskem
Banka Koper je svoje novo predstavništvo odprla v poslovnih prostorih v centru Maribora, v središču City, Vita Kraigherja 5 v sredo, 4. januarja 1998.
Jožef Kranjc, predsednik nadzornega sveta Banke Koper d. d. je povedal, da ima banka Koper d.d. tri večinske lastnike (Intereuropa, Istrabenz in Luka Koper), ki vidijo svoj interes za geografsko širitev bančnega poslovanja na vseslovensko raven. Strateški razvoj banke do leta 2000 predvideva tudi bistveno povečanje tržnega deleža banke.
Z nakupom večinskega deleža M -banke se Banka Koper še bolj širi v slovesnki prostor. Ustanovitev bančen skupine Banke Koper pa hkrati predstavlja prispevek k nižanju bančnih stroškov, zlasti razvojnih, večjo konkurenčnost in krepitev tržne poszicije. Sinergične učinke banka pričakuje s povezovanjem še z drugimi bankami, je povedal Jožef Kranjc.
Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper d. d. je dejal, da razvojna pot banke z več kot štiridesetletno tradicijo organiziranega bančništva, vključuje več organizacijskih sprememb; od združevanj, prestrukturiranj do končne samostojnosti. Vseskozi pa ostaja gonilna sila ekonomskega razvoja področja, ki ga pokriva. Pravno podlago za široko ponudbo bančnih storitev daje banki neomejeno dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje doma in v tujini.
Banka Koper d.d. ima sedaj že kar široko razvejano mrežo poslovnih enot in tako omogoča popoln bančni servis različnim segmentom bančnih komitentov. Njena poslovna mreža obsega poslovne enote in agencije na obalno-kraškem in notranskem območju ter poslovno enoto v Ljubljani. Z odprtjem predstavništva v Mariboru se banka povezuje tudi s štajerskim gospodarstvom. Kot je dejal Vojko Čok, nameravajo svoje poslovanje razširiti na celotno Slovenijo, vendar tega zaradi stroškov banka ne bo uresničila z odpiranjem novih poslovalnic, pač pa preko kapitalskih povezav.
Banka se ozira na potrebe svojih komitentov, zato tudi širi in razvija
nove storitve, uvaja najsodobnejšo tehnologijo dela in poudarja potrebo po osebnem pristopu do vsakega komitenta.
Bilančna vsota Banke Koper d.d. dosegla 121 milijard SIT
Banko Koper uvrščajo v sam vrh slovenskega bančništva. Po bilančni vsoti in po dobičku se banka vedno uvršča med prve v državi in velja za četrto največjo slovensko banko. Poslovni rezultati, ki jih je Banka Koper dosegla v letu 1997, nazorno kažejo na dejstvo, da se njen tržni delež v slovenskem prostoru še povečuje, saj je dosegla višjo stopnjo rasti bilančne vsote in obsega poslovanja, kot je bilo slovensko povprečje. Bilančna vsota Banke Koper d.d. seje v letu 1997 povečala za 21% in dosegla 121 milijard SIT.
Odlično imajo razvito tudi informacijsko podporo poslovanja, kartični sistem Activa, ki so ga zasnovali v banki pa je lani praznoval pet let uspešnega obstoja. Activa ima vodilno mesto med vsemi karticami, ki se izdajajo v Sloveniji, saj se je zanjo doslej že odločilo 166.000 občanov. Napredek beležijo tudi v sistemu ostalih plačilnih kartic. Pri ponudbi gre šteti tudi za novost Družinske pakete z varčevanjem, ki prinašajo nove ugodnosti. Banka Koper pripravlja tudi novo storitev sistema Activa. Gre za storitev “Izplačilo gotovine”, ki bo omogočila dvig gotovine s kartico Activa-Maestro kar na prodajnih mestih, ki bodo označena z nalepko GOTOVINA. Manjše vsote gotovine bo tako mogoče dvigniti tudi v trgovinah.
Novi razvojni načrti in potreba po notranji preobrazbi so narekovali prenovitev celostne podobe banke, spremembo naziva in na tej podlagi tudi nov trženjski pristop; Moč, zanesljivost, odprtost, zaupanje.To so vrednote, ki odražajo stalnice poslovne politike banke.
"Samo milijon nas je"
Milijon "srečnih" delničarjev, ki ne vemo kaj se v resnici dogaja z našimi certifikati. Med tem pa se manjšina, ki je imela srečo in prednost, da je lahko vložila papirje, podarjene od države, v donosna podjetja iz katerih jim že kaplja dividenda - delež na letnem dobičku delniške družbe. Le kje so naši certfikati? Bomo dvakrat kaznovani? Najprej zato, ker nismo še nič dobili, potem pa še zato ker bodo v Pidih sredstvo za krpanje privatizacijske luknje. Če so boljša podjetja že olastninjena se naše delnice lahko selijo le v slaba nedonosna, prezadolžena, od katerih še dolgo ne moremo pričakovati dobička in z njim tako zaželjene dividende.
n.n.
Kangoo - “nova Katrca”
Dnevi odprtih vrat v Renaultovih salonih so napovedali začetek prodaje novega osebnega vozila Kangoo, ki mu nekateri pravijo tudi “nova Katrca”. O starem R-4 seveda ni ne sluha ne duha, mogoče nanj spominja le oblika. Vendar se že od daleč vidi, da je to avto, ki je namenjen nekoliko bolj zahtevnim - družinam.
Oblika Kangoojčka res spominja nekoliko na stari zanesljivi R-4, še bolj pa na berlinga. Prav zaradi tega se bo verjetno hitro priljubil tudi mladim. Spredaj ima dvojna vrata, na desni strani so enojna zadnja drseča vrata, kar omogoča elegantno vstopanje potnikov v primeru tesnega parkiranja. Pri prtljažnem prostoru lahko izbiramo med klasičnimi dvižnimi vrati in dvojnimi vrati, ki omogočajo lažje odpiranje v mestni gneči.
Z dolžino 3,995 m ponuja kangoo razveseljivo veliko prostora. Več kot dovolj je tudi prostora za šoferja in sopotnika, kot tudi za potnika na zadnjih sedežih. V prtljažniku je 600 litrov prostora, če pa podremo zadnji klopi pa celo do 2.600 litrov. Motorji so zaenkrat trije. Dva bencinska in dizelski. Bencinski z 1,2 litra in 60 KM je malce šibkejši od prav tako dobro znanega 1,4 litrskega s 75 KM. Dzelski motor z 1,91 gibne površine ima 65 KM.
Vožnja s kangoojčkom je prijetna, vleče lepo, udobje je “francosko”, preglednost velika. Za zanesljivo zaviranje skrbi ABS. Cena: od 17.000 DEM dalje.
PUBIMM pidi in njihovo poslanstvo
Ena izmed možnosti za naložbo certifikata je bila vlaganje certifikatov v pooblaščene investicijske družbe (PID). Pooblaščene investicijske družbe so posebna vrsta investicijskih skladov, ki so bili ustanovljeni za potrebe privatizacije. Njihova naloga je bila, da s prodajo svojih delnic zbirajo certifikate državljanov. S cerifikati so nato od Sklada za razvoj kupovali delnice podjetij.
Vsa podjetja, ki so se preoblikovala po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, so namreč morala na Sklad za razvoj prenesti 20 odstotkov delnic. Sklad pa jih je nato na dražbah prodajal pooblaščenim investicijskim družbam. S tem bi se njihov sklad certifikatov počasi preoblikoval v aktivni portfelj sestavljen iz deležev različnih podjetij. Pooblaščene investicijske družbe bi na ta način v sorazmerju z deleži v podjetjih postali njihovi solastniki, s tem pa bi imeli možnost aktivno sodelovali pri upravljanju podjetij. Delničarji pooblaščenih investicijskih družb so med drugim upravičeni do sorazmernega dela dobička, ki ga družba ustvari z aktivnim upravljanjem portfelja, to je z nakupi in prodajami vrednostnih
papirjev ter od rednih donosov (dividende, obresti). O delitvi dobička odločajo na skupščini delničarjev. Vrednost delnic in morebitni ustvarjeni dobiček sta odvisna od kvalitete naložb in uspešnosti upravljanja le-teh.
Tovrstna certifikatna naložba naj bi bila pisana na kožo državljanom, ki certifikata niso imeli možnosti naložiti v podjetje, v katerem so ali pa so bili zaposleni, ali pa se zaradi drugih razlogov niso odločili da bi svoj certifikat vložili v podjetja, pri katerih so bili upravičenci do interne razdelitve ointeme razdelitve ali v podjetja, ki so izvedla javno prodajo. Pidi svojim delničarjem obljubljajo predvsem varnost njihove naložbe in zmerne donose, kar naj bi dosegli z razpršenostjo naložb in strokovnim delom.
MAŠENJE PRIVATIZACIJSKE LUKNJE
Ta zgodba je v tem trenutku obstala na pol poti. Tekom privatizacije seje izkazalo, daje bilo izdanih več certi-fikatkov, kot pa je predvideno razpoložljivega premoženja. Nastala
je tako imenovana privatizacijska luknja. Drugače povedano je posameznim pidom ostalo od 30 do 60 odstotkov neizkoriščenih certifikatov, nekaterim tudi več, ki jih še niso , kijih še niso in jih tudi ne bodo mogli zamenjati za delnice podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo. Pri tem pa še vedno ni natančnmo znano kolikšna je dejanska velikost privatizacijske luknje, saj so nekatera podjetja še sredi samega postopka lastninjenja. Zaenkrat obstajajo samo ocene, ki pravijo daje presežka certifikatov za 130 do 200 milijard tolarjev. Pri vsem tem, so mnogi delničarji pidov precej nezadovlolji, saj še niso prejeli obljubljenih dividend, poleg tega pa imajo tudi težave s prodajo delnic, saj so cene, ki jih dosegajo praviloma nizke, nepreglednost trga pa prinaša še dodatno tveganje.
Manjkajoče premoženje za zapolnitev privatizacijske luknje bo morala zagotoviti država. Problem bo rešen s sprejemom zakona o zaključku privatizacije, ki naj bi ga poslanci sprejeli v drugi polovici februarja. Vlada bo nato imela tri mesece časa, da pripravi spisek premoženja za
zapolnitev luknje.
PRVE LASTOVKE NA ODPRTEM TRGU BORZE
Uprava Ljubljanske borze vrednostnih papirjev je 15. januarja sprejela sklep o uvrstitvi delnic družb Kompas sklad 1 in Kompas Sklad 2 na prosti trg borze. Posredniki so z omenjenimi delnicami začeli trgovati v petek, 23. januarja. Tečaj obeh seje po začetnih živahnih skokih ustalil okoli vrednosti 200 tolarjev za delnico, kar pa je za več kot trikrat manj od knjigovodske vrednosti ob upoštevanju neizkoriščenih cerifikatov in skoraj devet krat manj od knjigovodske vrednosti, če neizkoriščenih certifikatov ne upoštevamo. V obeh skladih je namreč še za dobrih 60 odstotkov neizkoriščenih certifikatov. Cena torej ni bistveno drugačna od tiste, ki sojo delnice the dveh skladov dosergale na »sivem« trgu, je pa uvrstitev na prosti trg vsekakor prispevala k večji preglednosti trgovanja.
SIMON BANIČ PUBLIKUM d.d.
■ w
primorski utp
Ivan Silič
Direktor Turističnega združenja Portorož, g.i.z. Občine Piran o lanski turistični sezoni, interesnem povezovanju in spremenjenih razmerah na področju turizma
Turistično leto 1997 je bilo v celoti dobro, morda prelomno, za piransko občino odlično
Turistični promet v Sloveniji, zlasti tudi ob slovenskem morju, v Kopru, Izoli, Piranu in na Krasu, je po nekaj letih stagniranja, v letu 1997 začel • kazati obetavna znamenja naraščanja in kakovostne preobrazbe. V Sloveniji smo v lanskem letu zabeležili skupaj 6,38 milijona turističnih prenočitev, kar je 9 odstotkov več kot v letu 1996. Podatki o porastu števila turističnih prenočitev v piranski občini so še bolj obetavni. Verjetno bodo temu sledile tudi pozitivne številke v bilančnih postavkah turističnega gospodarstva. Najpomembnejše se zdi to, da se v turizmu na splošno vendarle premika na bolje.
V pričakovanju novega Zakona o pospeševanju turizma so v Slovenji ponekod razpustili stara, morda nekoliko širše zastavljena združenja in začeli ustanavljati občinska. Tudi v piranski občini ni bilo nič drugače. Protour, ki je kljub vsem težavam le nakako uspel povezovati interese turizma na obalno-krašem območju, je bil ukinjen oziroma preoblikovan v Gospodarsko interesno združenje Portorož, g.i.z. Občine Piran. Direktor tega združenja ste postal vi Ivan Silič in s tem nazivom prevzel tudi zelo zahtevne naloge. Pogodba o ustanovitvi tega interesnega združenja je bila slovesno podpisana 15. julija 1997 v veliki sejni dvorani občinske stavbe Piran.
Za kašno združenje pravzaprav gre?
“Gre za gospodarsko interesno združenje. Morda se to nekoliko pozablja. Ne gre za nekakšno turistično društvo. Predvsem čutim, da je del gospodarstva tu malo zapostavljen. Sedanje združenje je zgrajeno na nekoliko boljših temeljih. Gre za povezovanje različnih interesov; skupnih, posamičnih, podjetniških in širših javnih, družbenih. Na lokalni ravni tudi za bolj dorečene vire financiranja. Bistven pri tem je tudi predlagani Zakon o pospeševanju turizma, ki predvideva organiziranje turizma od spodaj navzgor, in kar je najbolj pomembno, načine financiranja. Na nacionalnem nivoju imamo Ministrstvo za malo gospdarstvo in turizem in strokovno telo - Center za promocijo turizma Slovenije, ki ima predvsem nalogo narediti Slovenijo prepoznavno na turističnem trgu. Navzdol pa je situacija taka, da Zakon o pospeševanju turizma predvideva lokalne turistične organizacije in eno takšnih je Turistično združenje Portorož, ki je nastalo točno po predlogu zakona. Poudaril bi še nekaj zadev. Prvič, da gre za občinsko združenje, ki je nastalo s podpisom pogodbe sredi prejšnjega leta. Odločujoče je bilo to, namreč, odločitev
občine Piran, da pristopi k združenju in zagotovi določene vire sredstev za delovanje združenja. To je treba pohvaliti. V tem vidim prednosti v primerjavi s prejšnjim združenjem.”
Nedvomno, da so uspehi dobri, vsaj kar se tiče števila prenočitev v lanskem letu v občini Piran. V Portorožu so zabeležli skoraj 50% več prenočitev tujih turistov! Lahko zasluge za to pripišemo delovanju in aktivnostim vašega združenja, ali gre za nekaj posebnega?
“ Ocenjujem, da je bilo lansko turistično leto v občin Piran, odlično. Tako odlično, da bomo le s še večjimi napori lahko dosegali boljše rezultate v letošnji turistični sezoni. Prvi pokazatelj, ki ga lahko seveda še konkretno analiziramo, je število gostov in njihove prenočitve. V občini Piran smo do konca leta 1997 dosegli blizu 1,28 milijona turističnih prenočitev, kar je v primerjavi z letom 1996 od 25 do 27 % več. Gre za lep skok med letom 1996 in 1997. Treba je povedati, da so številke v letih 1994, 1995, 1996 stagnirale in smo imeli letno le okoli milijon prenočitev. Mislim, da se zelo hitro približujemo številu prenočitev in gostov iz leta 1990, ko je bilo v občini Piran okoli 1,5 milijona prenočiotev.
Poudariti bi želel to, da 75 % vseh nočitev ustvarijo v hotelih, ostalo v počitniških domovih, pri sobodajalcih in v avtokampih. V letu 1990, na primer, je bilo v hotelih 66% vseh prenočitev. Ugotavljamo, da rast nočitev pri sobodajalcih, v avtokampih in počitniških domovih ne sledi ostalim trendom. “
Kakšen je odnos oziroma red velikosti turizma v občini Piran v primerjavi s Slovenijo?
“ V občini Piran ustvarimo 20 % vseh hotelskih prenočitev v Sloveniji. Delež hotelskih prenočitev na Slovenski obali v primerjavi z vso Slovenijo je 30 odstoten.”
Prenočitve ne povedo vsega
“ To je res, zelo so pomembni finančni pokazatelji. Dokončnih podatkov iz bilanc uspeha piranskega turističnega gospodarstva še seveda ni, vsekakor pa si upam trditi, da bodo tudi ti relativno dobri. “
Čemu bi pripisali takšne rezultate?
“ Spremenila -se je struktura gostov. Cen nismo zniževali, ampak smo hkrati ponudili nekaj več. Menim, da je k rezultatom prispevala tudi nekoliko drugačna organiziranost turizma in promocija. Lahko rečem, daje bilo v lasnkem letu veliko storjenega. V turističnem gospodarstvu so začeli pravočasno spreminjati in prilagajati ponudbo novim, spremenjenim zahtevam turistov in rekli bi lahko, da se v Portorožu to že kar pozna. Gre za nov ciklus turistične ponudbe, turističnih infrastrukturnih objektov, dogovarjanja in večjega sodelovanja na osnovi racionalne delitve interesnih sfer. To se kaže v zdravstvenem, navtičnem, špornem, kongresnem,
navtičnem in še kakšnem turizmu. Skratka prišlo je do delitve ponudbe.
Nikjer nič težav?
“ Bile so in so še vedno v mestu Piran. V Kopru sedaj prevzemajo turistično iniciativo Terme Čatež, ki so pretežni lastnik Hotelov Koper z Zustemo vred. Sicer pa moram reči, da so se glavni nosilci turizma kot so Marina Portorož, Igralnica Casino Portorož, Metropol Hoteli, Hoteli Palače, Hoteli Morje in Hoteli Bernardin, obdržalii. Zaposlitev je ostala, plače so.”
V Evropi potiho govorijo o gospodarski krizi, brezposlenosti , omejitvah na socilanem področju in podobno. Kaj menite, ali lahko v letu 1998 pričakujemo nadaljevanje trendov razvoja turizma iz leta 1997?
“ Naš cilj bi moral biti, da bi obdržali raven prenočitev iz leta 1997.”
“Pri tem poudarjam, da gre za nov razvojni ciklus v turizmu, ki bo odvisen o vlaganj v turistično infrastrukturo. Ne govorim o hotelih. Ti so svoje že dokazalii. Omenil bi plažo v Portorožu, na primer, ki ne ustreza več pričakovanju gostov. Niti po komfortu, po storitvah, ki jih nudi, dostopih v morje in čistoči. Skratka, potrebno je napraviti velik investicijski infrastrukturni poseg. Da ne omenjam mesta Pirana, ki je lepo slikovito kultumo-zgodovinsko mediteransko mestece, a s kupom nerešenih problemov. To pa je tudi vse kar lahko turizmu trenutno ponudi. Portorož brez Pirana pa je ravno tako kot, če bi mu kaj odrezali.”
Kaj pa promet?
“To je zagotovo naj večji problem piranske občine. Promet se enormno povečuje. Ne vprašajte mene kako ga rešiti. Jaz nisem strokovnjak za ceste in promet. Vem pa, daje štiripasovnica skozi Portorož postala avtocesta. Jaz pa si ne predstavljam razvoja turizma ob avtocesti. Tukaj so še garaže kot rešila bilka. Razen ob Metropolu so le na papirju. Brez zelo drastičnih ukrepov na področju organiziranja in urejanja prometa v celotni občini, kar bi lahko celo zamajalo občinsko oblast, povzročilo trenutno nezadovoljstvo pri ljudeh, ne bo šlo. Promet je velika cokla kvalitete turizma v Portorožu.”
Vrnimo se k vašemu Interesnemu združenju. Pred leti ste bil direktor Hotelov Bernardin, nato ste nekaj časa bil na delovnem mestu direktorja prodaje v Metropol hotelih Portorož, nekaj tednov pa ste že na delovnem mestu direktorja Turističnega interesnega združenja. Dano vam je pooblastilo nekakšnega koordinatorja, usmerjevalca in usklajevalca različnih interesov v turizmu znotraj piranske občine. Na eni od sej Občinskega sveta Piran ste celo povedal nekaj ostrih na račun zavlačevanja nove turistične organizranosti. Je to kaj zaleglo?
“Mislim, daje.”
Pripravili ste poslovni načrt in program dela Turističnega združenja Portorož za leto 1998. Poslovni načrt govori o poslanstvu, viziji, globalnih ciljih in organiziranosti turizma. Združenje prevzema nase veliko nalog in aktivnosti. Prisotni boste tudi na veliko sejmih. Denar
za svoje delovanje pričakujete iz treh glavnih virov: od zbrane turistične takse (40 %), od združevanja sredstev članic združenja za posamezne skupno dogovorjene projekte, pomemben finančni vir pa naj bi zagotovil tudi Zakon o pospeševanju turizma, ki pa še ni sprejet.
V izdelavi sta nov prospekt Portoroža in skupni cenik storitev. Skratka načrtov je veliko.
Kaj lahko storite, če vemo, da ste skorajda brez denarja, nimate dovolj kadra (le eno tajnico), vsi pa bi radi od vas čimveč konkretnih rezultatov. Pred seboj imam seznam 39 zahtevkov za sponzorstvo raznih, za predlagatelje, pomembnih prireditev. Avditorij je vložil kar 19 zahtevkov. Odkod vsi ti miljoni?
“Predlagani program združenja je področja delovanja zajel po operativnih sklopih in namenja večje ak-
tivnosti prav na skupnih zadevah, ki so bile v zadnjih letih zanemarjene. To so tržno komuniciranje, tiskana in propagandna sredstva. Ko gre za neposredno financiranje ali sofinanciranje predlaganih projektov, je odločitev včasih zelo težka. Kako predlagatelju dopovedati oziroma ga prepričati, da “njegova” prireditev ne bo pripeljala novih gostov. Selekcija bo nujna.”
Informacijaka dejavnost v središču Portoroža- Turistični informativni center(TIC) deluje v dokaj neugledni stavbi (fasada)nasproti kaštela v Portorožu. Po vsebini in obliki delovanja si skorajda ne zasluži tega imena. Pomembno funkcijo informiranja gostov je do konca leta 1997 opravljalo Turistično društvo Portorož, ki se je venomer srečevalo, ali s finančnimi težavami, ali s pomanjkanjem informativnega materiala. Zato očitno nikomur ni nič mar. Ali se vam ne zdi potrebno, da ukrepate in informiranost o kraju kot je Portorož čimprej organizrate na novih, bolj sodobnih temeljih?
“V letu 1998 preide naloga za informiranje gostov v posameznem kraju na združenje, ki bo obnovilo pogodbo s TD ali prevzelo zaposlene in dejavnost.”
Franc Krajnc
Turizem 1997
9 % več prenočitev
V	Sloveniji smo v letu 1997 zabeležili 6,38 milijona prenočitev domačih in tujih gostov, kar je 9 - odstotno povečanje v primerjavi z letom 1996, vendar še vedno 20% manj kot v predvojnem letu 1990
Število turistov
Slovenijo je v letu 1997 obiskalo 1.823.129 turistov, kar je 10 odstotkov več kot v letu 1996. Domačih turistov je bilo 848.778 ( +3 %). Tujih turistov je bilo 974.350 (+17%). Struktura: domači turisti 47%, tuji 53 %.
Število prenočitev
V	letu 1997 je bilo 6.384.062
prenočitev domačih in tujih turistov, kar je 9 odstotkov več kot v letu 1996. Prenočitev domačih turistov je bilo 3.305.662 (+1%). Prenočitev tujih turistov je bilo 3.078.400 (+21%). Struktura:	prenočitve
domačih turistov 52%, prenočitve tujih turistov 48%.
Največ tujih turistov je prišlo k nam v Slovenijo iz Italije (230.902) , sledijjo Nemci (198.681) in Avstrijci (137.133).
Največ tujskih prenočitev so v Sloveniji ustvarili Nemci: 782.128 (+ 31%), sledijo Italijani: 537.412 (+21%) in Avstrijci:	483.472
(+10%).
Slovenska obala
29,7 % delež vseh turističnih prenočitev v Sloveniji
Na Slovenski obali smo v letu 1997 zabeležili 1.896.963 prenočitev domačih in tujih gostov, kar predstavlja 29,7 - odstotni delež vseh prenočitev v Sloveniji.
Občina Piran Turisti
Število turistov skupaj: 321.316 (+22%)
Domači turisti: 131.203 (+9%)
Tuji turisti: 190.113 (+32%)
Prenočitve
Število prenočitev skupaj: 1.278.103 Število prenočitev domačih turistov: 540.156 (+5%)
Število prenočitev tujih turistov: 737.947 (+48%)
Delež občine Piran v številu turistov v Sloveniji: 17, 62%
Delež občine Piran v številu prenočitev v Sloveniji: 20%
Delež občine Piran na Slovenski obali v številu prenočitev: 67,3%
Občina Izola Thristi
Število turistov skupaj: 67.226 (+16%)
Domači turisti: 42.765 (+5%)
Tuji turisti: 24.461 (+42%)
Prenočitve
Število prenočitev skupaj: 313.191 (+11%)
Število prenočitev domačih turistov: 226.414 (+3%)
Število prenočitev tujih turistov: 86.777 (+44%)
Delež občine Izola v številu prenočitev v Sloveniji: 4,9%
Delež prenočitev na Slovenski obali: 16,51%
Mestna občina Koper Turisti
Število turistov skupaj: 76.670 (+12%)
Domači turisti: 49.232 (+5%)
Tuji turisti : 27.438 (+29%)
Prenočitve
Število prenočitev skupaj: 305.669 (-3%)
Število prenočitev domačih turistov: 230.584 (-8%)
Število prenočitev tujih turistov: 75.085 (+20%)
Delež Mestne občine Koper v številu prenočitev v Sloveniji: 4,78%
Delež v številu prenočitev na Slovenski obali: 16,11%
Največ prenočitev v letu 1997 so našteli v zdraviliških krajih Slovenije: 1.954.365 (+5%)
Na drugem mestu so obmorski kraji: 1.896.963 , kjer je zabeležen tudi največji indeks rasti števila prenočitev (+18). Sledijo gorski, drugi turistični kraji, Ljubljana in drugi (neturistič-ni) kraji.
Največ prenočitev so zabeležili v hotelih: 3.945.878 (+11%). Delež hotelskih prenočitev v vseh prenočitvah v Sloveniji je bil 61,8 %. V zasebnih sobah v Sloveniji je bilo 12% več prenočitev.
Na splošno smo lahko zelo zadovoljni z lansko turistično sezono, vsaj glede številk o prenočitvah. V nekaterih krajih so dosegli kar precejšen skok števila prenočitev. V Portorožu je bilo sicer za 9 % manj prenočitev domačih turistov, zato pa je bilo kar 51 % več prenočitev tujih turistov. Kljub uspehom pa je bilo v letu 1997 še vedno 20% manj turističnih prenočitev kot v predvojnem letu 1990.
VirStatistični urad RS
Franc Krajnc
Prva neodvisna kandidatka za županjo Občine Piran
Dr.Riana Benko
V Piranu so potrebne spremembe
V današnji številki Primorskega utripa vam, dragi bralci, predstavljamo poglede dr. Riane Benko, ki seje že nekako dovolj zgodaj odločila javno razgrniti svojo namero o kandidaturi za županjo Občine Piran. Trenutno dela v Ljubljan. Diplomirala je na Biotehniški fakulteti, kasneje magistrirala, doktorirala in postala docentka. Svojega mesta Pirana v resnici ni nikoli zapustila, čeprav je dobršen del življenja brebila v naši metropoli. Leta 1994 je na Ministrstvu za zananost in tehnologijo prevzela vodenje oddelka za tujo tehnično pomoč, katerega pretežni del je vodenje, koordiniranje, spremljanje in izvajanje pomoči programa PHARE, ki jo Slovenija dobiva od Evropske skupnosti. Zaradi narave delaje v nenehnem stiku z različnimi ministrstvi, kaže pa, da kar dobro pozna tudi piranske razmere. Ima veliko načrtov, zastavila je podroben program, ki ga želi predstaviti občankam in občanom od katerih pričakuje podporo, ker parvi, da za njo, vsaj za zdaj, ne stoji nobena politična stranka, čeprav si močno želi tudi tovrstno podporo.
Morda ne boste edina med kandidatkami za županjo Občine Piran, ste pa zagotovo med prvimi, ki so se je preko sredstev javnega obveščanja podale v predvolilni boj. Piran, ki ga, kot pravite dobro poznate, morda res potrebuje nekaj sveže krvi, več medsebojnega zaupanja in spoštovanja do drugače mislečih, dolgoročno vizijo in jasne cilje. Dobili smo občutek, da ste zelo borbena in hkrati tudi optimistična. Kdo ste in kaj delate?
"Sem ena izmed tistih z Obale, ki smo se, zaradi študija, predvsem pa zaradi narave dela, začasno znašli v Ljubljani. V resnici Pirana nisem zapustila nikoli, čeprav sem dobršen del svojega življenja prebila v Ljubljani, kjer sem na Biotehniški fakulteti najprej diplomirala, kasneje pa tudi magistrirala, doktorirala in postala docentka.
Na zadnje me je poklicna pot popeljala do vodenja oddelka za tujo tehnično pomoč pri Službi vlade za Evropske zadeve, ki jo Slovenija dobiva od Evropske unije v okviru programa PHARE. Na tem delovnem mestu delam že od leta 1994. Med vsemi programi mi je najbolj pri srcu Program čezmejnega sodelovanja. Predvsem zato, ker prinaša konkretna naložbena sredstva in je namenjen sodelovanju občin ob meji s sosednjimi državami. S tem programom si občine ob italijanski, avstrijski in madžarski meji lahko pridobijo nepovratna sredstva za projekte, ki so pomembni za njihov razvoj in sodelovanje s sosedi čez mejo, za povezovanje s sosednjimi občinami, predvsem pa za reševanje problemov, ki so vezani na naše vključevanje v Evropsko unijo.
Prek tega programa sem navezala dobre stike s številnimi obmejnimi občinami, njihovimi župani in strokovnjaki z različnih področij. Zadnja leta sem veliko delala na sodelovanju z obalno-kraškimi občinami in med njimi tudi z občino Piran, ki je, tudi z mojimi prizadevanji, dobila sredstva programa PHARE za različne projekte: npr. za Poslovni center za pospeševanje drobnega gospodarstva v Luciji, za obnovo Apollonijeve palače, za podvodne arheološke raziskave Slovenske obale, ki sodijo v okvir dejavnosti piranskega muzeja, ter sredstva za opremo oceanografske postaje."
Odločila ste kandidirati za županjo. Verjetno veste, da je “ta poklic” vse prej kot pravljica, zlasti v času, ko se lokalnim skupnostim skopo odmerjajo pristojnosti in sredstva za njihovo delovanje. Ali morda prihajate na to mesto, ker želite vrniti v Piran?
"Vsa leta, kar delam v Ljubljani, se si želela nazaj domov, da bi aktivno in koristno, kot sem to že dokazala, lahko delovala tudi v okolju, kjer sem odraščala, kjer živijo moji starši, sorodniki in prijatelji. Moj oče Benko,
kot ga vsi kličejo je “znameniti” Pirančan, ki ga prav vsi poznajo, saj je kot upravnik tržnice tako rekoč “piranski inventar”. Pred enim letom, je ob neki priliki, v krogu prijateljev, ki me poznajo in so pomembni gospodarstveniki, poslovneži, publicisti, sociologi pa tudi dobri poznavalci politike, padla pobuda, da bi na letošnjih lokalnih volitvah kandidirala za županjo. Glede na to, da sem si v več kot dvajsetih letih nabrala veliko izkušenj in poznavanja delovanja države, občin in ljudi v javni upravi, pa tudi v mednarodnih odnosih, menim, da so te moje izkušnje pomembna popotnica za županjevanje v tako pomembni občini kot je piranska. "
So v Piranu izkoriščene že vse možnosti?
"Menim, da občina Piran še zdaleč ni izkoristila vseh možnosti, kijih ima za razvoj in za boljše življenje svojih občanov. Več kot očitno je, da Občina Piran nima dolgoročne vizije, kot tudi ne celostne podobe razvoja občine kot celote pa tudi ne programov in strateških ciljev na področju sodelovanja z drugimi obalnimi občinami ter občinami v sosednji Italiji in Hrvaški. Zdi se mi nepopisna škoda, da zaradi osebnih interesov in strankarskih zdrah, naš najlepši košček obale in biser kulturne in zgodovinske dediščine, vse bolj umira in zgublja svoj ugled ter pozicijo na Obali."
Kako vi vidite občino Piran. Menite, da bi lahko kot prva dama lokalne skupnosti kaj spremenila in kaj menite o “vdoru” politike v naše vsakdanje življenje in delo?
"Zelo dobro poznam in spremljam politična dogajanja, menim, da je politika vse preveč globoko prodrla v drobovje našega življenja. Prepričana sem, daje politika celo neke vrsta naša obsedenost, da ne rečem bolezen. Upam samo, da bomo slej ko prej ozdraveli, seje razbremenili in očistili, in da se bodo s politiko ukvarjali politiki, gospodarstveniki z gospodarstvom, umetniki z umetnostjo, zdravniki z zdravstvom, učitelji z izobraževanjem itd Prepričana sem, daje prav sedaj, na letošnjih lokalnih volitvah, pravi trenutek, da začnejo ljudje razmišljati drugače, da začnejo presojati kandidata kot človeka kot osebnost, kot strokovnjaka, kot nekoga v katerega bodo verjeli in mu zaupali to pomembno nalogo, ne pa kot na strankarskega človeka, pod parolo “ta je naš” pa čeprav se ve, da nima ustreznih kvalitet, niti znanja in zmožnosti.
Prva in osnova naloga župana bi morala biti dobrobit občine in njenih občanov. Moj namen je prav to. Kajti na županovanje gledam kot na vodenje podjetja ali na družino, kjer je treba poskrbeti za vse. Za denar, torej za njegovo ustvarjanje, za smotrno trošenje, za večje in manjše nakupe, zdravje, kulturo, vzgojo, za-
bavo in nenazadnje, da se ga tudi nekaj prihrani in pametno naloži. Zato bom storila vse, da bo v občini Piran pod mojim vodenjem in seveda ob sodelovanju vseh, ki jim je v interesu, prioriteta razvoj in blaginja občanov Pirana."
Kakšni so vaši pogledi na razvoj občine Piran?
"Po mojem mnenju je občina demografsko stara, gospodarsko-kul-turno in institucionalno pa premalo razvita. Treba bi jo bilo organizirati tako, da bo lahko obvladovala svoj ekonomsko-socialni razvoj in revitalizacijo v tem smislu. Zato bi med moje prednostne naloge postavila reševanje in spodbujanje tistih dejavnosti, ki so vitalnega značaja za občino. Prva prioriteta bi bila prometna ureditev, ki bi morala biti valorizirana s stališča izjemne vrednosti in redkosti prostora na slovenski obali. Drugi, enako pomemben problem je turizem. Glede na dejstvo, daje 40% celotnega prihodka občine Piran iz turizma, bi bilo treba bolj celostno gledati na vlaganja v turizem in se povezovati, ne pa kot sedaj, ko so razdrobljeni in majhni subjekti v turističnem gospodarstvu nesposobni velikih, novih ali dodatnih vlaganj v turistične kapacitete. Zato obalni turizem ni sposoben rešiti starega hotela Palače v Portorožu in prihajamo v situacije, kot jo imamo sedaj s hotelom Palače ali Toncity v Kopru, ki so plen “parcialnih interesov” občinskih, državnih ali tujih veljakov, ki so vsi načeloma “brez mošnje”. Taka žrtev bo ali tudi že je hotel Piran. Nadalje z oživljanjem kulture, športa, starih običajev in kulturne dediščine bi občina bolj zaživela. Še posebej mesto Piran, ki vse bolj postaja po eni strani “mesto duhov”, po drugi pa zgolj mesto “vikendašev”. Eni in drugi bi morali najti skupne povezave ter skupaj dali Piranu dušo in polet. Za revitalizacijo je zelo pomembno dolgoročno reševanje problemov mladih. Zato je nujen dvig izobrazbene ravni. Poskrbeti bi bilo treba tudi za ostarele občane, socialno ogrožene, tiste, ki so na robu revščine, brezdomce ter še za marsikaj in za marsikoga. Sedaj se mi zdi še prezgodaj, da bi natančno razlagala vse svoje projekte, kijih imam že zasnovane za reševanje teh vprašanj. Za to bo še obilo priložnosti v predvolilnem boju."
Odnosi med državo in občino, pa tudi še nekoliko nižje, med občino in krajevno skupnostjo, so kajpak lahko posebna in dovolj široka tema za razmišljanje. Veliko govorimo o regionalizmu, v resnici pa se nič ne premakne.
"Glede odnosa med državo in občino kot tudi med občino in krajevno skupnostjo pa menim, da vlada velik pravni nered. Država očitno ne želi močnih in velikih občin (vsi vemo za probleme občine Koper), še manj skupine občin združenih v pokrajino. To je tudi osnovni razlog, da v preteklih letih ni bil sprejet zakon ali druga normativna rešitev, ki bi uredi-
la status regij oz. pokrajin v Sloveniji. Šele 20. januarja letos so bile na Vlado dane teze za pripravo zakona o pokrajinah. Da je končno prišlo vsaj do tega, lahko vidimo prej v zunanjepolitični kot notranjepolitični razlogih. Saj s trkanjem na vrata Evropske unije bomo morali uredili tudi tovrstno ureditev in zakonodajo. Osebno, sem vsekakor zagovornica decentralizma in oblikovanja pokrajin ter prenosa ustreznih in logičnih delov državne uprave v pokrajine. Na primer, zakaj ne ustanoviti Urad za ribištvo v občini Piran. Sem vsekakor za obalno-kraško pokrajino kot regijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora biti pokrajina enako urejena kot so urejene EU regije, ker gre za nujno institucionalno primerljivost. Tukaj bi morale Obalno-Kraške občine vzeti pobudo v svoje roke in povezano nastopiti pri gradnji regije. Kajti s tem, ko bi prišla pobuda od spodaj navzgor, bi imeli možnost diktirati “tempo in smer”.
Občina Piran je prvi sosed Hrvaške s katero še nimamo urejenih vseh vprašanj. Naj pohitimo ali raje še počakamo?
"Za Obalo in seveda Piransko občino je zelo pomemben odnos s Hrvaško in vprašanje Južne meje. Stališča Slovenije so znana. Vendar menim, da trenutno nimamo politične garniture, ki bi znala in upala “pametno” rešiti vprašanja Južne meje. Zato z rešitvijo tega vprašanja ne gre hiteti. Ko bomo v Evropski uniji, bomo močnejši od Hrvatov in bomo prav gotovo lažje reševali ta problem v naš prid. Sicer pa taki problemi tudi v EU niso nič nenavadnega, saj imata npr. podobne težave tudi Grčija in Ciper Vsekakor pa je po mojem prepričanju prava meja meja na reki Mimi. Dolgoročno pa menim, da bi moral postati ta istrski prostor Evroregija in ta meja najbolj “neopazna” meja v Evropi. Ne samo, ko gre za pretok ljudi, marveč tudi za vse druge oblike prometa, vključno z nepremičninskimi interesi."
Dotaknimo se nekoliko tudi vašega programa. Prednost dajete razvoju infrastrukture, ureditvi prometa, iščete ugodno rešitev za celo vrsto stvari v turizmu, vključno s starim Palače hotelom, pišete o kulturi in Piranu kot biseru, kmetijstvu, ribištvu , izobraževanju, družini in vrednotah, regionalnem razvoju, mednarodnem sodelovanju in o manjšini.
Kje in kako nameravate predstaviti ta program?
“Svoj program nameravam kmalu bolj podrobno predstaviti tudi v vašem mediju, občankam in občanom, volivcem in vsem, ki bodo pripravljeni aktivno sodelovati pri graditvi novih odnosov in sodelovanja ter večkrat izraženih in zaželenih dejanskih sprememb na tukajšnjem območju.”
Franc Krajnc
Zimska srečanja v deželi refoška
Društvo vinogradnikov in kletarjev Slovenske Istre je pripravilo zanimiv in privlačen program srečanj na katerih bo tekla beseda o vinu, vinogradu in vinski trti
Dnevi so še vedno dovolj kratki, večeri dovolj dolgi, da jih člani Društva vinogradnikov in kletarjev in drugi vinogradniki ter vinarji lahko izkoristijo za poučna “zimska srečanja”, saj organizatorji obljubljajo, da bo mogoče izvedeti tudi marsikaj novega.
Prvo srečanje je predvideno za 6. februar. Tema: Selekcija vinske trte in predstavitev refoškov in malvazij. Predavatelj: dr. Zora Korošec - Koruza, Biotehnična fakulteta Ljubljana.
Ob sedanjem velikem povpraševanju po cepljenkah je namreč vse težje dobiti zanesljiv material. Zato bi bilo dobro, če bi si tudi sami v svojih vinogradih vodili selekcijo in pridobili cepiče trt, ki bi jih poznali. Alije to možno? Kakšni so predpisi, kaj je potrebno pri tem upoštevati, kaj vedeti, jim je povedala predavateljica.
Naslednje srečanje (10. februar)
je namenjeno spoznavanju in ocenjevanju vin ter degustaciji rdečih vin. Srečanje strokovno vodi dr. Julij Nemanič, Kmetijski inštitut Slo-venije.
V	četrtek, 19. februarja bodo obnavljali znanje o napravljanju novih vinogradov, o gostoti sajenja in vzgojnih oblikah, finančnih podporah, ki jih je mogoče pridobiti in o tem, kako je potekalo napravljan-je vinogradov v preteklem letu. Predavala bo Andreja Škvarč, vodja vinogradništva na KVZ Nova Gorica s sodelavci Kmetijske svetovalne službe Koper. Po predavanju bo degustacija posebnega izbora vin. Vodil jo bo sommelier Igor Jakomin.
V	torek, 3. marca se bodo udeleženci srečanja seznanili z rezultati različnih načinov maceracije (“mehčaja”) refoška. Iztok Klenar, enolog Vinakoper, jim bo razložil svoje izkušnje pri predelavi tega vina. Spoznavali (poskušali) in ugotavljali bodo kakšen naj bi bil pravi refošk.
Zimska srečanja bodo zaključili z ekskurzijo v dolenjski vinorodni okoliš, na Bizeljsko. Izlet bo 14. marca. Obiskali bodo nekaj znanih vinogradnikov, poskusili njihova vina in si ogledali nekatere tamkajšnje turistične zanimivosti. Za kritje stroškov bo vsak prijavljeni prispeval 3.500,00 SIT. Vabila bodo poslali po pošti. Prijave sprejemajo na sedežu KS Marezige, tel. 55-101 (Marica Babič).
Radie
Pcrtcrež
Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja
(88,3 Mgh) Portorož.
• Veliko dobre glasbe
• Servisne informacije s področja turizma in
pomorstva
Izkoristite možnost oglaševanja!
■ w
primorski urp
V	ZD Lucija so odpril prenovljene prostore dispanzerja za diabetike
V	petek, 13. februarja so se v Zdravstvenem domu Lucija zbrali zdravstveni delavci in simbolično odprli prostore dispanzerja za področje diabetologije, pljučnih bolezni in TBC. Okoli 650 diabetikov v piranski občini ima poslej svojo stalno ambulanto
Dejavnosti nista novi, vendar sta, kot je na otvoritvi dejal Matjaž Krajnc, dr. med, v.d. direktorja Zrdavstvenega doma Piran, sedaj končno le dobili svoj stalni prostor. S tem sta prišle do nekoliko bolj svojih prostorov tudi zdravnici dr. Vučkova in dr. Sodja. Dejavnosti so morali preseliti iz Pirana, ker je, kljub dragi investiciji ob prenovitvi zgradbe Zdravstvenega doma v Piranu, stanje pritličja zaradi vdora vlage že nekaj let oporečno in neuporabno. Naložba 2,5 miljena SIT ni tako visoka, zato je ne obešajo na veliki zvon. Uredili so tudi že prostor za delavce v administraciji, preventivni kabinet in prostore za zdravstveno vzgojo, opremili zobno ordinacijo in odprli zobno ambulanto v OŠ Cirila Kosmača v Piranu, uredili centralni zbiralnik za infektivne odpadke, popravljajo streho in podobno. Čaka jih še kar nekaj pomembnih investicij; ureditev nove urgentne in dežurne ambulante na vhodu v zdravstveni dom s pomožnimi ambulantnimi prostori - ambulanta za turiste, ureditev prostorrov za patronažno dejavnost Rtg kabinet, funkcionalna ureditev ambulantnih prostorov v Sečovljah in podobno. “Čeprav se že dve ali tri leta širijo govorice o propadanju Zdravstvenega doma Piran zaradi pojavljanje zasebništva, naši načrti razvoja in nove organizacijske oblike osnovnega zdravstva, niso utopija”, je dejal dr. Matjaž Krajnc. Povedal je, da se že 3/4 zdravstvenega programa izvaja v zasebnih ambulantah. Večina zdravnikov je pod streho zdravstvenega doma, vsi imajo sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju.
Tatjana Detoni, višja medicinska sestra: “Veseli smo pridobitve stalnih prostorov in novega medicinskega stola za pregled in nego diabetičnega stopala. Ena izmed komplikacij, ki se pojavijo zaradi sladkorne bolezni je namreč tudi diabetično stopalo. Noge so najbolj ogrožene, predvsem zaradi okvare ožilja, ali pa zaradi okvare perifernega živčevja. Pri okvari ožilja spon-
tano nastajajo ulkusi (razjede). Pri okvari perifernega živčevja bolnik “ne čuti svojih nog”, zaradi tega mu lahko že nepravilna obutev ali kakšen kamenček poškoduje stopalo , kar je lahko zanj katastrofalno. Razjeda se namreč slabše celi ali pa sploh ne. Nabira se trda koža, zato bolniki prihajajo k nam, da jim to hiperkeratozo odstranjujemo. Da pride do hitrejšega celjenja in da ne bi prišlo do infekcije.
Če je sladkorni bolnik urejen in skrbi za svoj sladkor, se drži pravilne prehrane, komplikacije nastopijo zelo pozno. V našem dispanzerju vršimo tudi zdravstveno vzgojo. Bolniku povemo vse potrebno, o primerni obutvi, pravilni higieni nog, opazovanju nog. Ob vsaki najmanjši spremembi na nogi se mora oglasiti pri nas, da posledice ne bi bile tako hude. Skrajni zdravniški ukrep, ko ni več pomoči je amputacija nog.
V	ambulanti ZD Lucija delajo dr.Gorazd Staut, specialist interne medicine iz Zdravstvenega doma Koper, srednja medicinska sestra Nadija Tomazin, in višja medicinska sestra Tatjana Detoni.
V	Piranski občini je registriranih okoli 650 diabetikov. Sladkornih bolnikov z diabetičnim stopalom je trenutno 10.
Dr. Gorazd Staut: “ Sladkorna bolezen je kronična neozdravljiva bolezen, ki traje vse življenje.”
Najprej smo leta 1980 oprli posvetovalnico za diabetike, po nekajkratnih selitvah pa smo tukaj v ZD Lucija le dobili prostore in boljše razmere za delo. V naši specialistični ambulanti opravljamo kompletno oskrbo diabetika kot bolnika in spremljamo vse komplikacije, ki se pojavljajo pri tej bolezni.
Bolniki s sladkorno boleznijo prihajajo k nam z napotnico svojega izbranega zdravnika, nam je povedal dr. Gorazd Staut.
zavarovalnica triglavdd.
POSLOVNA ENOTA KOPER
6000 koper, Pristaniška 8-Slovenija tel.: (066) 454-100, fax: (066) 37-788
Pomislite na lepo prihodnost
Uresničite svoje želje
Sklenite rentno ali prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav.
Potovanja, trenutke sprostitve in vaše priljubljene konjičke za prosti čas in morda še veliko drugih želja, lahko uresničite z eno samo premišljeno potezo - s sklenitvijo rentnega ali prostovoljnega zavarovanja pri Zavarovalnici
Triglav.
V mesecu februarju še poseben popust!
Za sklenjeno zavarovanje v mesecu februarju 1988 priznavamo 20 - odstotni popust na vsa premoženjska zavarovanja, razen avtomobilskih.
Šavrinkam plaketa Občine Piran
Župan Občine Piran je Šavrinkam za 15 - letno uspešno delovanje na področju oživljanja in ohranjanja kulturnega izročila, na slavnostni prireditvi, ki je bila 6. 2. 1998 v Sv. Petru, izročil plaketo Občine Piran.
Kulturno društvo Sloga, pevska skupina Šavrinkc, mešani pevski zbor “Sv. Peter”, folklorna skupina - Malčki, pevska skupina Pergola, folklorna skupina Šaltin, nastop domačih harmonikarjev in enodejanka v priredbi Šavrink “Moja hči sc pu-ruči”, so v petek, 6. februarja v nabito polnem Kulturnem domu v Sv. Petru razveselili vse udeležence, ki so prišli na praznovanje Slovenskega kulturnega praznika in podelitev plakete Občine Piran Šavrinkam ob njihovi 15. obletnici zelo uspešnega delovanja na področju oživljanja in ohranjanja kulturnega izročila Savrinijc v slovenskem Primorju. Slavnostni govornik župan Franko Fičur je Šavrinkam in vsem tamkajšnjim krajanom zaželel še veliko lepih kulturnih utrinkov, takšnih, kot jih znajo pripraviti samo v Sv. Petru.
Od skupine sc je poslovila najstarejša Šavrinka Ivana Bažcc.
Pevsko skupino sestavljajo: Ivana Bažcc, Ana Bažcc, Ana Marinac, Norina Špeh, Ana Vuk, Ana Prodan, Daniela Prodan, Anamarija Grižon, Vittoria Grižon, Ana Grižon Jelka Grižon in vodja pevske skupine Nadja Grbac.
Šavrinkc pojejo v značilnem krajevnem narečju, ki vsebuje mešanico slovesnko -italijanskega narečja. Za uspehe jim je čestitala tudi predsednica Sveta Krajevne skupnosti Sv. Ptcr Marjetka Česnik. FOTO: FK- INFORMA
&
Razvijanje barvnih fotografij v eni uri Express izdelava fotografij za dokumente Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok Prodaja filmov, fotoaparatov, albumov
Barvno fotokopiranje Prodaja ročnih ur priznanih znamk
POSLOVALNICA TPC LUCIJA
Obala 114 Tel.: 066/ 773-296
POSLOVALNICA
KOPER
Pristaniška 2 Tel.: 066/ 24-654
RADIO OPČINE^
Žt 15 let z vam/
Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja v Italiji. Objavljamo zanimive oddaje, kijih povezuje najlepša izbrana glasba za vse okuse.
Radio Opčine lahko poslušate 24 ur dnevno na UKWfrekvencah 90,6 in 100,5 MHz.
Tel. (091) 21-26-58 . Telefaks (091) 21-32-95 j
r


I. ai k Tartini Piran©
© 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
0.1O2.8MHZ-241J
J
I w
primorski utp
Trojna sreča družine Kocjan iz Portoroža
Manca, Blaž in Matjaž rastejo da je kaj!
Takšno je življenje. Nekega lepega dne človeku povedo, naj se pripravi na trojčke. Osupel zajame sapo in ne ve, kaj bi si mislil. Počasi pa se le privadi resnice. Ko otroci priveka-jo na dan, so kot plačilo.
Najbrž je nemogoče opisati občutke družine Kocjan iz Belokriške ceste v Portorožu in njihovih sorodnikov ob tem, da so se prav njim zgodili trojčki.
Blaž, Matjaž in Manca, ki jih je svetloba tega čudovitega sveta prvič oblila lanskega 4. julija v Ljubljani, so danes krepki in zdravi in prav nič ni videti, da je bilo njihovo rojstvo nekaj zelo izrednega.
“ Kot medicinska sestra sem vajena zares vsega, zato sem pri sebi misel na trojčke razmeroma hitro sprejela. Samega poroda se nisem bala, bolj se gaje ginekolog in drugi okrog mene. Sele proti koncu nosečnosti sem postala nekoliko bolj vznemerjcna. Najtežje pa je bilo prvi teden po vrnitvi iz porodnišnice domov, ko se ob treh štručkah nisem vedela prav obrniti. Potem je ob nesebični pomoči sorodnikov in drugih ljudi le nekako steklo,” pripoveduje Nataša Kocjan.
Zanimiveje, da so otroci zagledali luč sveta v ljubljanski porodnišnici. Takšna je doktrina, vse, kar je več kot dva, potuje v Ljubljano.
“Malo mi je žal, da nisem mogla roditi v Kopru, kjer vse dobro poznam, a tako pač je. Otroci so bili s carskim rezom rojeni šest tednov pred rokom, tehtali so okrog dva kilograma, vendar je porod za otroke potekal brez večjih posledic. Punčko so morali ogreti, ker je bila prehladna. To je bila edina omembe vredna težava. Odtlej otroci pridno rastejo. Danes imata fantiča po 7,5 kilograma, punčka pa 6 kilogramov. V začetku leta jih je v portoroški cerkvi krstil oče Franc.
Zares ne vem, kako bi se zahvalila vsem za pomoč med nosečnostjo in po porodu: zahvaljujem se zdravnikom, sestram in drugemu osebju v Kopru, Ljubljani in Luciji, DR. Vesni Daneu Lazar iz Lucije za strokovno in finančno pomoč, prof. Nives Vogrič, direktorice piranskega socialnega , za pomoč pri likanju, Kolinski za popust pri hrani, piranskemu županu za 100 tisočakov, ter razumljivo
Bojka Regent
Bonsaj ni mnčeniško drevo
Poznam ljudi, ki kadar slišijo za besedo bonsaj radi pomislijo, da gre za mučenje rastlin. Sama vzgajam Bonsaje in lahko pojasnim, da je “mučenje” rastlin v obliko Bonsaja na veliko višjem nivoju in s precej večjo
zalogo znanja, kot je pri sadnem drevju ali trti. Bonsajisti in sadjarji imajo pa kljub temu imajo nekaj skupnega: nasilje nad rastlino. Lastnost posedovanja vsakršnih vrst živih bitij opravičujemo ljudje z ljubeznijo do njih. Torej zanje skrbimo in jih vzgajamo, na primer psa v stanovanju, ribico v posodi, a sc ne zavedamo, da jih mučimo. Če nam npr. trta obilno obrodi, smo jo spomladi pravilno oskrbeli (obrezali in pognojili) in niti pomislili nismo na to, da smo jo z obrezovanjem mučili. Jeseni nam je naklonila obilico grozdja. Pred nami je živ dokaz, da smo ji skozi vse leto nudili ugodne pogoje za rast in razvoj. Če pa imamo pred seboj rastlino, ki je zelo dobro oskrbovana z bleščečimi listi, morda tudi z zdravimi plodovi, ki je posajena v majhno posodo in ji rečemo Bonsaj, nekateri brez razmišljanja izrečejo: mučena rastlina. In najbrž boste nekateri med nami, ki imate na vrtu sadno drevje,
nasprotovali: “ ja, ampak sadno drevje je koristno ,kcr nam daje hrano.” Strinjam se: tudi govedo in perutnino gojimo za hrano. In bom še dodala: tudi Bonsaj sc goji za hrano - za duševno hrano. Nekateri potrebujemo pač oboje. Pred kakimi osmimi, morda devetimi leti, sem prvič videla Bonsaj. Pri znancu, priučenem vrtnarju, sem videla zbirko njegovih lastnih izdelkov. Prevzelo me je. Samo gledala sem jih, brez besed. Kaj tako lepega nisem videla poprej. Ves svoj prosti čas jim poklanja. Živi za svoje Bonsaje in to sc jim pozna: so prave majhne dragocenosti, zakladi.
Kaj je Bonsaj? Po naše prevedemo Bonsaj v rastlino v plitki posodi. Na Japonskem vzgajajo v plitkih posodah zelo različne rastline: drevje (okrasno in sadno), grmičevje, čebulnice, plezalke, trave in dišavnice. Tudi enoletnice. Tako rekoč vsaka rastlina je “dobra za Bonsaj”. Torej je vsaka rastlina v plitki posodi - Bonsaj. Pri nas na zahodu sc Bonsaj razvija po našem okusu, to je: po lepotnih merilih in vrednotah zahoda. Japonski je samo vzorec. Glavna pravila oblikovanja so v domovini Bonsaja zelo stroga - rigidna, saj sc v tisoč letih skoraj niso spremenila.
svojim ožjim sorodnikom, ki so za nas naredili vse , ampak zares vse. Če sem koga pozabila , naj mi, prosim oprosti,” pripoveduje srečna mamica.
Seveda je finančna plat zadeve bolj grenka. Čeravno Nataša in Nevio o tem nista želela govoriti, sta na naše vztrajane le priznala, da so se sami skupaj s starši, povsem “izčrpali”. Stanovanjsko hišo imajo na zelo nerodnem kraju, ob prometni cesti proti Belem križu. Ker forda ni mogoče priredit za to, da bi se v njem vozili trije dojenčki, lahko na sprehode v Portorož in drugod gredo le z vozičkom. To je neprijetno in zelo nevarno. Takorekoč prisiljeni so kupiti novo vozilo, radi pa bi si uredili tudi kopalnico. Vendar bo vse to, brez resnejše pomoči od zunaj, ostala le pobožna želja. Vendar bo vse to brez resnejše pomoči od zunaj ostalo le pobožna želja.
Druga stvar, ki Nataši visi nad glavo, je prekratek čas porodniške. Menda ima po zakonu možnost le do poldrugega leta porodniškega, 12 mesecev običajnega ter po tri mesece za drugega in tretjega otroka. To je, kot pravi, dosti prekratko. A čeprav ne ve, kaj bo tedaj storila, pravi, da bo o tem razmišljala pozneje, saj je skrbi za sproti preveč. Sama ne ve, kaj bi brez svoje sestre Petre, ki ji je v neprecnljivo pomoč pri delu z otroci. Želeli so ji urediti status negovalke ali kjj podobnega, vendar - čisto po birokratsko! - tega naša zakanodaja ne predvideva.
Zares neverjetno! Ženska rodi trojčke, kar je prava naravna znamenitost, potem pa je prepuščena dobrim ljudem (v tem primeru jih je bilo na srečo kar nekaj) in svoji iznajdljivosti. K sreči sta otroški smeh in jok veliko močnejša od otopelosti zakonov in predpisov (ki jih piše človek). Pa še to: Nataša pozdravlja kolegico s Celjskega, kije v istem času prav tako rodila trojčke.
Fotografija in besedilo: Andrej Žnidarčič
Cocktail in menu ljubezni a9 la ff S.Valentino
Na Valentinovo (14. februar) s imajo vsi radi. Celo ptički se ženijo Veselo pa bo kot kaže tudi restavraciji Barba Pino (14. febru arja od 19.00 ure dalje) v Grand ho telu Palače v Portorožu. Gostom želijo pričarati lep večer z za bavnim programom in s še lepšim melodijami.
Poglejmo kaj so vam pripravili z 3.500,00 SIT. Cocktail ljubezni Ki Royal, Carpaccio Sv. Valentin, Be luševa kremna juha Princess, Po! njeni jurčki s tartufi , za glavno jec pa File mignon v aromatiziran omaki. Kot prilogo zdrobove vilja movke in polnjene bučke. Na kon cu, da bo zares vse v stilu ljubezn še Valentinov srček.
Ponudili vam bdo tudi Menu II i sicer za isto ceno, a z nekolik drugačno, prav tako zanimivo i bogato vsebino.
Presenečenje bo popolno in vaš ci dosežen, če se boste s svojo ljub Ijeno partnerico oziroma partnerjem uspeli udeležeiti “Valentinove večerje. Ptički bodo prileteli sam vi pa lahko prej pokličete tel. št 066/ 747-314 in si rezevrirate naj lepšo mizo.
Franjo Oreškovič, najstarejši občan piranske občine je dopolnil 98 let
Župan Občine Piran Franko Fičufje v ponedeljek, 2. februarja 1998 v Domu upokojencev v Izoli čestital najstarejšemu občanu piranske občine Franju Oreškoviču ob njegovem visokem življenskem jubileju.
I Najstarejši občan piranske občine Franjo Oreškovič zadnja leta živi v Domu upokojencev v Izoli. Za njegov rojstni dan mu je najprej čestital župan Franko Fičur in mu ob tej priložnosti izročil darilo. K dobrim željam so se nato pridružili še drugi. Prišli so mu čestitat njegovi najdražji iz Zagreba, vnukinja Ana Oreškovič in dva vnuka. Dobro \ v	v )	počutje v Domu in veliko zdravja mu je
-.i, ^	zaželel tudi direktor Doma upokojencev
Izola Ljubo Klajnšček in mu izročil priložnostno darilo. Franjo Oreškovič |K.	kjub svojim 98 letom izgleda čil in
zdrav. Rodil seje 1.februarja 1900 v Široki kuli pri Gospiču na Hrvaškem. Leta 1958 se je z ženo Ireno preselil v Piran kjer je živel 30 let. Izhaja iz plemiške družine (predniki). Precej časa je delal v goznem gospodarstvu.
Zadnje čase ne sliši več tako dobro, drugih težav pa nima. Pevski zbor iz Doma upokojencev Izola mu je zapel nekaj pesmi, nato pa so vsi zbrani skupaj še enkrat nazdravili in mu zaželeli, da bil še dolgo bil med njimi.
Praktična oblika komuniciranja
Nedko je pustil sporočilo svojim znancem ali prijateljem kar na deblu najdebelejše pinije pri avtobusnem postajališču v Strunjanu. “Šli smo v FREE SHOP. Se dobimo gor! MKT
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ
I	Koper, Vojkovo nabrežje 27	|
|	tel./fax: 066/24 676, mobitel: 041 638 967	1
Zobozdravstva storite brez čakalne dobe
I *Brezplačni preventivni pregled in	I
svetovanje
J *Uporabljamo najsodobnejše materiale po J konkurenčnih cenah I *Pri večjih delih še dodatni popust j *Nujne primere sprejemamo takoj!
j	Urnik	j
|	Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00	I
| OHRANITE ZDRAVE ZOBE IN LEP NASMEH I
I________________________________________I
■ ^
primorski uTr'p

OVEN: Ljubezen: Disociacija s preteklostjo ob srečanju z mlado osebo nasprotnega spola vam bo dala nov čustven navdih, ekspanzija vaših čustev pa bo povod za vašo dobro voljo. Vezane ovne čaka prijetno presenečenje s strani partnerja. Za realizacijo vseh vaših čustvenih želja pa boste morali nekaj naredii tudi sami. Delo: V začetku meseca boste z dinamičnostjo in izjemnimi intelektualnimi sposobnostimi, kos vsakemu problemu; nadrejeni in poslovni partnerji bodo z vami zelo zadovoljni. Previdnejši bodite po 19.2, ko bi vam lahko prevelika brezskrbnost nekoliko ponagajala pi nekem odprtem finančnem vprašanju.
Zdravje: odlično.
BIK: Ljubezen: Ljubosumnostjo ji lahko včasih tudi breme, 1 ki ga vedno težje nosi-j mo. Ugoden položaj Venere vam v samem začetku meseca obljublja uspeh pri daljšem pogovoru z vašim partnerjem. Obojestranska erotična privlačnost in strast bosta utrdila vajin odnos. Samskim bikom se obeta nova čustveno znanstvo, ki bo v naslednjem mesecu dobilo značaj resne veze.
Delo: Z vašimi realnimi ambicijami in marljivostjo lahko pričakujete večje uspehe, povezane z trgovino, komercialo in v poslih, ki so na določen način povezani s tujino. Nekdo vam bo izdal poslovno skrivnost, s katero boste proti koncu meseca napredovali. Izboljšanje finančnega stanja.
Zdravje: Poskrbite za bolj naraven in zdrav način prehrane.
DVOJČKA: Ljubezen: V času od .	4. do 8.2. vam bo Venera
podarila čudovito pre-m MHfl senečenje, ki bo samske dvojčke lahko odpeljalo mSmv zakonski stan. Tudi vezani dvojčki bodo od partnerja imeli veliko, tako v čustvenem kot v materialnem smislu. Pravi čustveni izliv lahko pričakujete tudi v drugi polovici meseca in to od osebe, od katere ste to najmanj pričakovali. Delo: Vaša želja po samostojnosti se bo odražala v odnosu do vaših nadrejenih, zato bodite previdnješi in kritike ali nezadovoljstvo v tem mesecu raje zamolčite. Tudi za vas velja večja previdnost po 19.2 predvsem v trenutkih, ki bodo od vas zahtevali hitre finančne odločitve. Konec meseca vam prinaša tudi hitro izboljšanje vašega finančnega stanja. Zdravje: Obstaja možnot odrgnin ali manjših ureznin - previdno pri fizičnih delih.
RAK: Ljubezen: Mesec, ko bodo do izraza prišle vse vaše rakovske lastnosti. Vaša čustvena nihanja, ki bodo imel razpon od blaženosti pa do depresivnosti, lahko ublažite z avtosugestijo. Včasih kar preveč razmišljate o vašem partnerju in preveč žrvujete za njegovo zadovoljstvo. Veliko oseb je, ki vas ljubi, razmislite o vaših čustvenih potrebah. Odločnost bo pri samskih rakih tokrat njihov najboljši korak.
Delo: Umirjeno obdobje, ko se boste lahko spočili od pretekih naporov. Zadovoljnost z vašim delom bodo znali pokazati tudi vaši nadrejeni, z pohvalo in obljubljenim napredovanjem. Po 21.2 vas bodo nekoliko razjezile neke uradne ali pravne novice, ki pa jih boste sami, do konca meseca uspešno razrešili. Vaše fi-nančo stanje bo zelo dobro. Zdravje: Glavoboli in občasna utrujenost bosta psihičnega izvora.
LEV: Ljubezen: Očarljivi kot ste, se boste z vašo romanti-čnosjo, nežnostjo in predanostjo partnerju močno približali idealu, v odnosu do nasprotnega spola. Partner bo lastno zadovoljnost izražal na različne načine, s katerimi se vam bo še globlje vsedel v vaše srce. Samski levi bodo zaželjeni v vsaki družbi, številni pogledi občudovanja pa bodo vzrok za njihovo neodločnost.
Delo: Manjše začetne težave bi se lahko pojavile v začetku meseca, ob razmišljanju o samostojnem ali honorarnem delu. V odnosu do poslovnih partnerjev, delodajalcev ne bodite preveč zaupljivi in preverite vsako pomembnejšo informacijo. K izboljšanju vašega finančnega stanja bo tokrat pripomogla oseba v sorodstvu, ki živi dlje stran - lahko v tujini. Zdravje: Odlično.
mJ Ej ▼ 1. / V •
lil
DEVICA: Ljubezen: V prvi polovici meseca bosta s partnerjem težje našla skupni jezik, kar bo delno tudi vaša krivda, saj boste vse preveč kritični do sebe predvsem pa do vašega partnerja. Poskusite biti nekoliko bolj sproščeni tako pri komunikaciji, kot na vajinem intimnejšem področju.
Samske device bodo sanjarile o veliki ljubezni in romantične ter šarmantne kot so, se jim bodo želje tudi izpolnile.
Delo: Z veliko delovno vnemo boste odlično opravljali vse naloge, ki vam jih bo nadrejeni zaupal in z vašo dobro voljo dvignili delovno raven celega kolektiva. Nekdo vam bo ponujal dobro plačano delo, ob tem pa bodite zelo previdni ker vam je nekdo nastavil zanko. Odlične uspehe boste dosegli tudi na področju izobraževanja.
Zdravje: Manjše težave s hrbtenico so posledica psihičnih obremenitev.
TEHTNICA: Ljubezen: Z močnim jerotičim nabojem boste izredno privlačni za nasprotni spol, kar vam bo Jzagotovilo uspeh v vseh ‘ vaših namerah. Samskim tehtnicam prinaša že prva polovica meseca obdobje čustvenega blagostanja medtem ko bodo vezane tehtnice postajale z vezo nezadovoljne. Lahko jih bo spremljal občutek razdvojenosti.
Delo: Zaradi močne koncentracije bo februar za vas poslovno zelo uspešne mesec, predvsem za tiste, ki so že več časa pri istem delodajalcu. Sredina meseca vam prinaša uspeh povezan z vašim finančnim stanjem. Nekoliko previdnejši bodite po 23.2, predvsem v službah, ki so na določen način povezane z davkarijo ali bančništvom. Manjši izdatek se vam obeta za potovanje.
Zdravje: zelo dobro; možne so manjše težave z nogami.
ŠKORPIJON: V odnosu z partner-
ir9ia'em boste dosegli osebno “H zmago, ob tem pa bodite previdni da ne bi tudi v bodoče od partnerja samo zahtevali, tudi sami pokažite nekaj čustev. Ker vajina veza temelji na iskreni ljubezni, bo vajin odnos sicer zelo razgiban in zanimiv, istočasno pa poln dokazov partnerjeve ljubezni. Samskim škorpijonom se obeta hitra veza, ki pa ni nujno, da bo tudi trajna.
Delo: Februar vam prinaša uspeh povezan z trgovino, posredništvom ali prodajo nepremičn, pri tem pa lahko pričakujete korist od starejšega znanca. Po 21.2 se vam obetajo pozitivne spremembe pri samem načinu dela, kar vas bo razbremenilo, nepotrebnih skrbi. Zaradi preteklih investicij bo vaše finančno stanje srednje dobro.
Zdravje:možne manjše težave z glasom (hripavost).
STRELEC: Ljubezen: Čudoviti popoldnevi v družbi vašega partnerja bodo dokončmo vtisnili žig vajini vezi, ki bo veliko bolj harmonična, prijetna in tudi manj naporna, saj so vas dvomi včasih prikrajšali za vaš notranji mir. Samskim strelcem se v začetku druge polovice meseca obeta veza z nekoliko mlajšo osebo, čeprav vam bo na dušo pihal tudi nekdo, ki je nekoliko starejši od vas.
Delo: Nov način dela bo od vas zahteval osebno potrditev in prilagodljivost, kar bi vam lahko v začetku meseca povzročalo manjše težave. Ne pod-cenujte vaših sposobnosti, pa tudi sposobnosti vaših sodelavcev ne, sicer se lahko zgodi, da vas nekdo prehiti. Odlično finančno stanje vam bo v oporo pri vaših finančnih načrtih, istočasno vam bo dajalo potrebno samozavest in sigurnost.
Zdravje: možnost manjših težavav s prebavo.
a
KOZOROG: Ljubezen: Poskusite partnerju včasih njegovo pozornost tudi vrniti, sicer bi se lahko nekoliko £aprl vase. Previdnejši bodite 21. ter 22.2., ker bi lahko neugoden vpliv Marsa spodbudil vaše trenutne odločitve in izjave, ki bi jih kasneje lahko obžalovali. Konec meseca vam prinaša
prijetno sožitje in dobro razumevanje s partnerjem. Samskim kozorogom bo novo poslovno sodelovanje prineslo tudi novo ljubezen.
Delo: Odličnemu začetku meseca bi lahko sledil nekoliko slabši konec, zato nikar ne obtičite na doseženih uspehih. Pri neki pomembnejši nalogi vam bo priskočil na pomoč prijatelj na vplivnejšem položaju, ki se bo z lahkoto dokopal do potrebnih informacij. V vseh finančnih vprašanjih bodite odločni, vas intuicija le redkokdaj vara.
Zdravje: občutljvost živčnega sistema bi lahko povzročila manjše težave z želodcem.
m
VODNAR: Ljubezen: Začetek meseca bi za vas predstavljal pravi čustveni kaos; saj boste všeč več osebam istočasno. Vaša nedoločnost je posledica razočaranja v preteklosti, vendar boste v sredii meseca le zbrali pogum in podarili srce tistemu, ki je tudi vam najbližje. Samski vodnarji bodo v drugi polovici meseca dosegli prav vse, kar si bodo zaželeli in bodo dosegli najvišjo točko sreče.
Delo: Ne odlašajte na jutri, kar lahko naredite še danes, sicer se vam utegne delo v sredini meseca nakopičiti, kar bo za posledico imelo večjo živčno napetost. Odlično finančno stanje vam bo omogočilo tudi nekaj večjih finančnih izdatkov, povezanih z vašim domom, estetiko, pa tudi osebno garderobo. Zadnje dneve v mesecu bodite previdnejši pri vožnji.
Zdravje: občutljivost sklepov na vremenske spremembe.
RIBI: Ljubezen: Z vašim izrednim J čustvenim izražanjem in ■	osebnim magnetizmom bo-
» ^jste lahko omrežili prav vsa-kogar, ki se bo znašel v vaši bližini. Vezane ribice bodite previdne, da ne bi partnerju dajale povod za ljubosumnost, sicer bi se manjši nesporazumi lahko prelevili v veliko večje. Samskim ribicam bo nova veza vzela veliko prostega časa, bodo pa več kot zadovolnje, saj bodo partnerja dobesedno obsedle. Delo: Novo, kreativno, predvsem pa samostojno delo vam ne bo nudilo le dobrega finančnega stanja, ampak bo za posledico imelo tudi odlično počutje. Previdnejši bodite le pri nudenju pomoči
drugim, ker s tem ko se stalno zavzemate za druge, občutno zmanjšujete lastno energijo. Poslovna pot v drugi polovici meseca vam prinaša tudi večji, dolgoročni, finančni dobiček.
Zdravje: odlično psihično in fizično počutje.________________________
LAURA 090 44 81
Spoštovani bralci !
Ker je vedno več ljudi, ki se zanima za duhovnost in ostala okultna in ezoterična področja, vam tokrat predstavljamo astrologinjo Lauro, ki se sicer že vrsto let ukvarja tudi z ostalimi okultnimi področji: vedeževanjem, bioenergijo, radiestezijo, numerologijo, razlago sanj,....
Kdaj ste se začeli ukvarjati s temi področji ?
Privatno se s temi področji ukvarjam že vrsto let, uradno pa 8 let. Prva me je pritegnila astrologija, nato pa še vsa ostala področja, predvsem pa skrivnostni pojavi nadnaravne sile, pa tudi zdravljenje ljudi. Globoko v sebi čutim veliko željo pomagati ljudem in mislim, da so ta področja, glede na to, da smo že prešli v dobo Vodnarja, zelo primerna.
Ali vidite v tem delu tudi globlji življenjski smisel ?
Vsekakor. Najbolj srečna sem, ko so drugi srečni. V današnjem času je vedno manj srečnih ljudi, saj vsakogar tarejo takšne ali drugačne težave. Mislim, da ljudje preprosto pozabjlamo biti srečni ali pa nam okoliščine to ne dovoljujejo. Verjamem v ljubezen in njeno moč in drugim privoščim tisto, kar bi tudi sebi. Vaše delovne izkušnje ?
Moje delovne izkušnje ? Temelji segajo v davno preteklost, s tem da sem se skozi leta dograjevala in dopolnjevala. Pri delu se vedno zanašam na pričevanja ljudi, ki so zame tudi najboljše merilo za kvaliteto mojega dela.
S kakšnimi vprašanji se lahko na vas obrnejo naši bralci ? Lahko rečem da z vsemi; s tistim kar jih čaka v bodočnosti, nasvetov za zdravo življenje, odpravljanje raznih zdravstvenih težav, nato z vsemi vprašanji s področja astrologije (natalni, partnerski horoskop,...), numero-loške analize, razlago sanj, pa tudi s področja radistezije: od lege postelje pa do primerno zaščito stanovanjskih objektov, vključno z vprašanji za zaščito obdelovalnih površin in hlevov. Vaše sporočilo bralcem ? Verjemite tudi sami v ljubezen in njeno moč. Ne obsojajte se zaradi preteklih dejanj in ne obsojajte drugih, kajti nekdo ki je sovražen, ima lahko težave s seboj in je potreben ljubezni in razumevanja.
Ker sem imela sama v preteklosti veliko zdravstvenih težav, ki sem jih sama odpravila, svetujem tudi vam - razmišljajte pozitivno in imejte sami sebe radi.
Na vprašanja bralcev bom poskušala odgovoriti čimprej, ob tem pa navedite vaše rojstne podatke in vprašanje, na katerega želite dobiti odgovor. Če želite, da bo odgovor objavljen pod šifro, jo navedite v pismu.
Laura
p—--------------
primorski u^p
ROJSTNI PODATKI
Vprašanja za Lauro pošljite v kuverti z oznako "ZA LAURO" najkasneje do 5. v mesecu na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, 116320 Portorož________________
Na prvenstvu Triveneta
Prvo mesto Svetlani Bajič
Na svečani podelitvi priznanj in nagrad za leto 1997, v nedeljo 25. januarja 1998 v mestu Vedelago Treviso - Italija, ki je štelo za prvenstvo Triveneta (11 tekem), so mladi tekači Športnega društva Piran dobili vrsto priznanj. Največji uspeh so dosegla dekleta, med njimi Svetlana Bajič.
V	absolutni konkurenci deklet do 17 let so mlade tekačice osvojile kar trojno zmago.
Prvo mesto je pripadlo Svetlani Bajič, ki je bila na vseh tekih skozi celoletno sezono prva in dosegla maksimalno število točk med vsemi tekmovalci.
Največji uspehi Svetlane Bajič so 12. mesto na Svetovnem prvenstvu v gorskem teku za mladinke v Svatovicah na Češkem, 3. mesto na Evropskem prvenstvu v Sasbachvvaldnu - Nemčija, dva naslova državne prvakinje v gorskem teku Gor in Dol, Km in Škofja Loka, državna prvakinja za osnovne šole na 1000 m - Ljubljana, drugo mesto na državnem prvenstvu v krosu za osnovne šole - Domžale , prvo mesto na jesenskem krosu za mlajše mladinke v Slovenski Bistrici in kot rečeno prvo mesto na prvenstvu Triveneta (11 tekem) in skupno za pokal C.P.T.
Mlado športnico, tekačico Svetlano Bajič je Primorski utrip na osnovi prejetih glasovnic v akciji Izbiramo športnika Občine Piran 1997, na skupni prireditvi 25. januarja 1998 v Športni dvorani Lucija, razglasil za najbolj priljubljneno športnico Občine Piran ’97.
Drugo mesto na prvenstvu Triveneta je osvojila Danijela Gidumovič. Tretje mesto pa Ljupka Stanimirovič
V	absolutni konkurenci dečkov do 17 let je drugo mesto osvojil Mišo Jovičič. V kategoriji do 11 let je kot najmljaši zmagovalec Miloš Bajič.
Vesel Isen in Ivo Šarič se nista udeležila vseh predpisanih tekem, zato nista bila točkovana, vendar sta dobila posebne nagrade.
Posebno priznanje je prejel tudi trener in vodja atletske secije Športnega društva Piran, prof. Ivo Lazar.
FK
Rokomet
V Športni dvorani Lucija bo 25. marca rokometna tekma za Pokal Republike Slovenije
Kaj bo piranskim rokometašicam prinesel spomladanski del tekmovanja? Rokometni klub M-DEGRO Piran je zelo uspešno zaključil jesenski del prvenstva, saj je ženska rokometna ekipa skupaj z ŽRK Juteks iz Žalca osvojila 3. mesto na državni lestvici. Mladinke, letnik 1979 in mlajše pa so osvojile v ligi mladink prvo mesto in s tem postale jesenske državne mladinske prvakinje. Rokometna ekipa M-DEGRO Piran pa je bila v skupni akciji Primorskega utripa in Športnega centra Piran proglašena za Športno ekipo leta 1997.
Začel se je spomladanski del tekmo-val-ne sezone 1997/1998 v I. državni rokometni ligi. Mlade rokometašice, kapetanka Vladoša Nižetič, soigralke, trener Aleš Filipčič ter vodstvo kluba Anton Dominik in Franc Bergant, vabijo vse ljubitelje rokometa, da si ogledajo rokometne prvenstvene tekme, ki so na sporedu v Športni dvorani Lucija.
Dve tekmi sta bili že v januarju in sicer 17. 1. z RK Mlinotest Ajdovščina in RK Kočevje. V februarju in marcu pa se bodo tekme razvrstile takole:
Sobota, 21.2. 1998 ob 19.30 tekma z RK Krim Electa iz Ljubljane.
Sobota, 28. 2. 1998 ob 19.30 tekma z RK Robit Olimpija Ljubljana Sobota, 7. 3. 1998 ob 19.30 tekma z RK Bella Viola Branik Maribor Sreda, 25. 3. 1998 ob 19.30 tekma za POKAL REPUBLIKE SLOVENIJE z ŽRK JUTEKS ŽALEC Sobota, 28. 3. 1998 ob 19. 30 prvenstvena tekma z ŽRK JUTEKS ŽALEC.
Po končanem rednem delu spomladanskega dela prvenstva se igra tudi končnica (play off, play out) mini liga po dvokrožnem ligaškem tekmovanju - 6 krogov.
Najboljši športniki občine Piran 1997
Na skupni prireditvi v Športni dvorani Lucija v nedeljo, 25. januarja 1998, so se zbrali športnice in športniki, zaslužni športni delavci, nagrajenci in ljubitelji športa, starši mladih športnikov, sponzorji in skupaj proslavili pomemben dogodek ob zaključku športnega leta 1997. Po izboru strokovne komisije in na podlagi glasovnic sta Športni center Piran in Primorski utrip razglasila najboljše športnike v občini Piran za leto 1997.
športnik občine Piran J]
Športnika leta Čopi in Margon prejemata čestitke od podžupana in direktorja Športnega centra Piran. FOTO QUICKLAB BERNARDIN
•' tL' 1
tl :.C|
> > ‘F
Na sliki Robert Rakar, ki je povezoval prireditev in predstavnica Primorskega utripa Adrijana Krajnc
Športnik občine Piran 1997
Športnik leta Tomaž Čopi in Mitja Margon.
Za zlato medaljo na Sredozemskih igrah v Bariju in za 6. mesto na Svetovnem prvenstvu v Izraelu v jadranju v razredu 470.
Športnica leta Renata Oražem
Za dosežene športne rezulatate v strelskem športu; za 2. in 3. mesto na Evropskem pokalu s samostrelom, za osvojeno 1. mesto in državni rekord z MK 3X20, MK 60 in s samostrelom in 3. mesto na državnem prvenstvu z zračno puško ter za vrsto odličnih rezultatov na mednarodnih tekmovanjih. Renata je bila proglašena tudi za najboljšo strelko z zračno puško v Sloveniji.
Ekipa leta Članska rokometna ekipa M-Dcgro Piran
Članska ekipa RK M-DEGRO Piran za doseženo 5. mesto v prvi državni ligi v tekmovalni sezoni 1996/97 in seje tako kvalificirala za tekmovanja v Evropi -evropski pokal mest ter za 3. mesto v prvi državni ligi v jesenskem delu sezone 1997/98
Zaslužni športni delavci Mojca Slapernik in Dušan Černe
Mojca Slapernik je članica Izvršnega odbora Plavalne zveze Slovenije in dolgoletna predsednica Plavalnega kluba BISER Piran.
Od leta 1966 je zaposlena v Banki Koper. Kot špportni organizator in funkcionar je aktivna že od ustanovitve plavalnega kluba Biser Piran, t. j. od leta 1984. Bila je predsednica kluba 13 let, do leta 1997 - in je kot glavni organizator
zaslužna za obstoj in razvoj plavalnega športa v Piranu. Mojca Slapernik sc kot članica 10 Plavalne zveze Slovenije zavzema za izgradnjo plavalnega centra v občini Piran.
Dušan Čeme je dolgoletni vodja modelarske sekcije pri JADRALNEM KLUBU PIRAT Portorož in hkrati uspešen organizator različnih tekmovanj v tej dejavnosti. Že v otroških letih se je preselil iz Kranja v Piran. Tu gaje pritegnilo morje in začel se je zanimati za modelarstvo. Kasneje, kot 13-lctni deček, je začel jadrati v takrat ustanovljenem Jadralnem klubu Pirat. Z jadranjem sc je aktivno ukvarjal do tridesetega leta. Veliko truda je vložil v izdelovanje modelov, predvsem modelov jadrnic. Na področju športnega jadranja seje med šolanje na Gimnaziji Piran in študijem na Strojni fakulteti udeleževal mnogih mednarodnih tekmovanj. Najboljše rezultate je dosegel v razredu leteči holandec - FD. Dosegel je 2. mesto na odprtem Balkanskem in Sredozemskem prvenstvu. Pred 10 leti je prevzel modelarsko dejavnost v Piranu in jo vsa ta leta uspešno vodil. Mnogo otrok je naučil osnov modelarstva.
Nagrade za osvojitev naslova državnega prvaka so prejeli:
Strelka Renata Oražem Jadralca Branko Brčin in Matej Pegan
Hitrostni kotalkar Miha Rehberger Ekipa v hokeju In Line Rosetour Pira-nha.
Posebne nagrade za športne rezultate in promocijo kraja
Športni ribič Jernej Zelič za doseženo 2. mesto (ekipno) na Svetovnem prvenstvu.
Športno društvo Pirano za odmevne rezulatate mladih športnikov v jadranju, hitrostnem kotalkanju in tekih:Dc Lucija Robert (2. mesto na EP v razredu Optimist), Aljaž Struna, Andraž Struna, Timotej Plahuta in Jernej Lctica ( državni prvaki v hitrostnem kotalkanju).
Svetlana Bajič, pokalna prvakinja Slovenije v gorskem teku, 12. Svetovnem prvenstvu ter tretja na Evropskem prvenstvu.
Društvo FLIP za 1. mesto na državnem prvenstvu in za 1. mesto na Evropskem prvenstvu Chccrlcading skupin v Stuttgartu. Plesno - akrobatska skupina FLIP.
Svetlana Bajič
Najbolj popularna športnica občine Piran v letu 1997
Mlada perspektivna športnica, atletinja -tekačica Svetlana Bajič je ta laskavi naslov osvojila na podlagi največjega števila prispelih glasovnic, ki sojih v uredništvo poslali bralci Primorskega utripa.
Druga priznanja mladim perspektivnim športnicam in športnikom Maja Pahor - državna prvakinja v plavanju v kategoriji na 100 m delfin. Uršula Koren - četrto mesto na EP v razredu optimist (deklice)
Ivo Čarman - šesto mesto na EP v razredu optimist (dečki)
Martin Ivančič - državni prvak z MK 3x10 in najboljši strelec v Sloveniji med pionitji
Vsem nagrajencem , športnicam in športnikom ter zaslužnim športnim delavcem iskreno čestitamo!
*
", .V,
t* '
v,

■P
C* 1
Priznanje Primorskega utripa Svetlani Bajič je prevzela njena mama, ki se je zahvalila tudi daritelju Intermarketu in Športni trgovini Anguinus iz Pirana
T
N

\
x
Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran
(povzetek njegovega pozdravnega govora na sklepni prireditvi Športnik občine Piran ’97, ki je bila v Športni dvorani v Luciji 25. januarja 1998)
Prireditev je bila pripravljena v čast najuspešnejšim športnicam in športnikom v naši Občini Piran. To čast si zaslužijo tudi športni delavci, ki so nedvomno gonilna sila v posameznih športnih zvrsteh.
‘Nagrajujemo športne dosežke v preteklem letu 1997, vendar to ni rezultat le enega leta. V ta rezultat je vloženih veliko let treningov, tekmovanj, potovanj, odrekanj, dokazovanj, tudi porazov in obupavanj. Tam kjer je strokovno delo dovolj kakovostno, lastna športnikova volja in sposobnost dovolj velika, motiviranost prav usmetjena - in če je še poleg tega kaj športne sreče, dober rezultat ponavadi ne izostane. Je pa še kar nekaj dejavnikov, ki močno vplivajo na formulo uspeha - socialna sredina, okolje in možnosti za treninig, pa tudi materialne možnosti in v majnem odstotku tudi talent.
Družba kot celota ustvarja boljše in slabše pogoje za razvoj športa. Sistemsko se zagotavlja nujni delež sredstev, tako za financiranje šolskega športa, kot deloma tudi klubskega. Klubske potrebe so nekajkrat večje in razliko poskušajo klubi pridobiti z lastnim marketingom. Ob tem pa moramo povedati, daje neprecenljivo velik tudi delež staršev in njim gre posebna zahvala, ne le za denar, ki ga za to namenjajo, temveč tudi za vsa prizadevanja, ki jih vlagajo v to, da njihovi otroci lahko trenirajo in tekmujejo.
V povezavi s klubskimi funkcionarji jim v veliki meri to tudi uspeva. Funkcionarji v klubskih vodstvih delajo v pretežni meri volontersko, žrtvujejo svoje znanje in sposobnosti za to, da so maldi lahko aktivni, od občine do države, pa tudi zunaj naše domovine. Brez njihovega trdega dela ni perspektive niti za športnike. Zato je prav, da se jim za dolgoletno uspešno delo, ob takšni svečani priložnosti kot je danes, zahvalimo.
Mi, ki posredno delamo v športu in za šport, skušamo športu ustvarjati čim boljše pogoje za delovanje. Skušamo tudi zasnovati tiste objekte, ki bi jih šport še potreboval. Naše predloge naložb v športne objekte smo posredovali lokalni samoupravi. Uspeli smo, da se je odobrilo nekaj sredstev za pripravo projektne tehnične dokumentacije za olimpijski bazen na osrednji plaži v Portorožu in Dom vodnih športov na območju jadralnega kluba Pirat. O naših načrtih in investicijskih načrtih za šport, pa smo prav sedaj tudi pričeli dialog z novim Turističnim združenjem Portorož, g.i.z občine Piran. Verjamemo v to, da bo letošnje leto turizma pod sloganom Šport v turizmu, dalo tudi našemu občinskemu športu kakšen oprijemljiv rezultat. Mi smo trdno prepričani, daje gospodarnost prav v tem, da vse kar uporabljamo; šole, klubi, občani, lahko ponudimo tudi gostom.
Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali za naš šport, sponzotjem, katerih panoje vidite v dvorani in Turističnemu združenju Portorož. Hkrati bi izrazil željo in pričakovanja naših klubov, da bi njihovo prizadevno delo z mladimi podpiralo več gospodark-ih subjektov kot doslej, saj jih je v občini skoraj tisoč, na vseh naših prireditvah pa ne naštejemo več kot 30 domačih firm pri 27 klubih in več starostnih selekcijah. Turističnega gospodarstva skorajda ni videti.
Vam spoštovana publika hvala za današ nji obisk in številne navijaške ure. Brez vas bi šport izgubil veliko lepega. Hvala tudi mojim sodelavcem za številne volonterske ure, hvala tudi vsem danajšn-jim nastopajočim in iskrene čestitke nagrajencem!”
■ w
primorski utp
Piranske akrobatke ponovno ilate
Učenke osnovne šole Cirila Kosmača Piran državne prvakinje na Državnem prvenstvu v akrobatiki v Ljubljani
kar po tri “čiste” desetice. Tako visoke ocene so nedvomno plod vz-: trajnega dela tako v 4 šolski skupini pod vodstvom prof. Mojke Me-
Sošolke, prijateljice, Flipite Dijana zlata, Urina srebrna in A ja na 6. mesni
i	{ stvom prot. Mojke Me-
\ '['Z-’*'". \ hora, kot tudi pri Ples-'S	no akrobatski skupini
Pred polno dvorano Gimnastičnega centra v Šiški, se je tudi letos predstavilo veliko število šolskih ekip v akrobatiki. V težki konkurenci, saj se v zadnjem času akrobatika v Sloveniji izredno razvija, so prvo mesto ponovno osvojile akrobatke iz Pirana, ki so se tekmovanja udeležile z dvemi ekipami. Mlajše deklice so, v okrnjeni sestavi (vodene koze so nastop onemogočile tudi najboljši Urši Jakin) vseeno zasedle dobro peto mesto in s ponosom vsem lahko pokazale ocenjevalni list, kjer so Sanela Bilič, Nina Fabe, Brina Šuligoj, Iva Sobota, Sara Herceg in Hana Muminovič za brezhibno izvedene akrobatske elemente dobile nekatere
akrobatski skupini Flip pod vodstvom trenerja Mitje Mehora. Starejša skupina pa je ponovno navdušila gledalce in seveda sodnike z najtežjimi akrobatskimi prvinami-salte z obrati, ki so pirančankam prinesle zasluženo zlato.
Pa ne samo ekipno, tudi posamezno so piranska dekleta - vse se ponašajo tudi z lanskoletnim evropskim prvim mestom s skupino Flip-posegle v sam vrh slovenske šolske akrobatike. Zlato odličje je letos pripadalo Dijani Stanišič, srebrna je bila Brina Klemenčič, šesto mesto je pripadalo Aji Golja, sedmo Jerici Zeljk-ovič, deveto Vesni Iveljič in deseto Sandri Belle.
Piranske akrobatke so torej ponovno dokazale, da resno in vztrajno treniranje vedno obrodi sadove. Tokrat je bil to zlat pokal ter kopica medalj in priznanj.
(nadaljevanje s prve strani)
Oboki pod udarom različnih mnenj
Ministrstvo za okolje in prostorje za sanacijo odobrilo 17 milijonov SIT, 4 milijone pa za začetek primakne tudi piranska občina. Pravi, da denar na računu stoji in čaka. Večina sredstev naj bi bila porabljena neracionalno. Gradbeni lobije po njihovem izrabil zakonodajo, ki omogoča zasipavanje morja z do 100 tisoč kubičnimi metri materiala. Pravi da je možen tudi drugačen način dostavljanja potrebnega materiala za sanacijo prvega in preostalih obokov. Na primer skozi nekakšno večjo cev z vrha pri cerkvi. Njihov poglavitni cilj je zavarovanje morja, morskega življa in morskega obrežja. S takšnim načinom sanacije pa naj bi bilo vse to ogroženo.
S težkimi tovornjaki naj bi uničili cestišče in poškodovali kanalizacijo. Pritožili so se tudi na računsko sodišče, ki naj bi zadevo že prevzelo v precep. Na tiskovni konferenci je bil tudi oče Bojan, ki si močno želi sanacije. Od tehničnih vprašanj, ki zadevajo strokovno oceno pa se je ogradil. Dejal je, da jih ne pozna popolnoma.
Sindikalisti predlagajo vladi naj imenuje novega državnega sekretarja za morski ribolov, ki bo vse kar se tiče slovenskega morja koordiniral in uravnaval.
Občina Piran očitno nima sreče prav pri nobeni stvari, ki seje loteva, pa če je na prvi pogled tako odlična in čista.
(nadaljevanje s prve strani)
Kdo je kriv za počasno umiranje Pirana?
Kdo lahko reši mesto Piran, so se spraševali. Nimajo gledališča, kina, kulturne zabave, utrip mesta je žalosten. Propadajo gostinstvo, hoteli,.trgovine, lokali, podjetništvo. “Še sreča, da imamo v Piranu dva župnika, ki skrbita za cerkve”, je dejala znana Pirančanka.
Očitno, da je največ jeze med stanovalci v ožjem delu mesta, ki jim je, kot so rekli, nov prometni režim z zloglasno rampo prinesel veliko skrbi ter jih postavil v podrejeni slabši položaj. “Pustite nam naše mesto, da sami odločamo, ne pa da o Piranu odločajo ljudje, ki tam ne živijo”. “Vesel sem, da lahko javno povem: Za uspešnim podjetjem ponavadi stoji uspešno vodstvo. Piran pa očitno v to kategorijo ne sodi. Oglasil se je direktor JP Okolje Robert Časar, občinski svetnik: “Mi izvajamo predpise, ki jih je sprejela država in odloke, ki jih sprejema lokalna skupnost. Če je parkirnih mest premalo je težko kaj storiti. Sami financiramo projekt za izgradnjo garaže na For-načah”.
Nekdo je menil, da bi lahko denar, ki so ga porabili za tlakovanje ulic, porabili za gradjo prepotrebne garaže. V Piran bi lahko vozil vlak in problem prometa bi bil rešen, je menila neka gospa. Ne, jaz pa že ne bom hodil peš v mesto. Do svojega doma se hočem pripeljati z avtom in tega mi ne morete preprečiti, je spet dejal nekdo tretji. “Spustite v Piran sveži kapital”, je dodal nekdo.
Pogrešali so župana Franka Fičurja, ki bi lahko naštel nekaj svojih uspe-
hov na področju prometnega režima in pomirjujoče vplival jezne Pirančane.
“Nisem hotel motiti razprave, pa vendar, razumeti morate, da nas turizem bogati, združuje”, je dejal dekan Visoke šole za hotelirstvo.
Je turizem v piranski občini, bolje rečeno v Portorožu, zares ustvaril globok prepad med njim in domačini?. Dušan Puh: “ 48 krajanov mi je podpisalo pooblastilo, da jih lahko zastopam v primerih, ko je treba zaščititi njihove pravice”. “Vi pa ga že 20 let lomite” mu je odgovoril Rajmond Humar, edini zanesenjak, ki ima še odprt nastanitveni objekt v Piranu.
“Sem Portorožanka in od turizma nimam nič. Moje potrpljenje se konča ob 4. uri zjutraj”, je rekla neka Portorožanka in očitno mislila na nočni nemir.
Da bi vsi skupaj malce potrpeli in se podredili interesom turizma? Oh, to pa že ne. Le kaj si lahko mislijo gostje o kraju v katerem jih domačini, pa čeprav gre za peščico, ne sprejemajo z odprtim srcem, ker zaradi njih ne morejo spati, čakati morajo v trgovini, z njimi si morajo deliti plažo...., skratka kratijo jim pravice!
Ampak ta ubogi turizem, od katerega neposredno in posredno živi mnogo Pirančanov in Portorožanov, je neuničljiv. Včasih, pa čeprav morda nekoliko vsiljivo, prinaša tudi lepe denarce in prav v letu, ki je za nami, je potolkel nekatere rekorde.
FOTO: FK- INFORMA
Bilo jeveseloNi poučno
išr*
Na pobudo športnih pedagogov OŠ Cirila Kosmača in Plesno akrobatske skupine Flip se je v decembru gimnastična telovadnica v OŠ Cirila Kosmača v Piranu spremenila v pravcati pravljični svet, poln veselja in brezskrbnosti. Učenci in Flipice so počeli vrsto prijaznih stvari, še najbolj obiskan pa je bil frizerski salon, kjer so učitelji športne vzgoje, trenerji flipa, pa tudi sami otroci, naredili ogromno število kitk in čopkov. “Na veliko veselje mamic” je vsek otrok dobil še pisan pramen v svojo barvo las. Vrsta je bila tudi pred “Zdravstvenim domom Kosmačko”, ki so ga pripravili skupno z bolniškimi sestrami iz Splošne bolnišnice Izola in Zdravstvenega doma Lucija:
Gordano Bezjak, Julko Križman,
Marjeto Krastič in Duško Šeško.
Otroci so se učili povezovanja rok, dajanja injekcij in marsikateremu otroku je bil tako dokončno pregnan strah pred obiskom pri zdravniku.
Otroke, mlajše Flipice in Flipke je obdaril dedek Mraz, deklice pa so takrat pričarale prevljični svet z gledališko predstavo Mavrična hišica.
Na sliki: Medicinska sestra Gordana Bezjak povija roko učenki Saški.
O meji predvsem znanstveno in strokovno
Dr.Duša Kmel-Umck iz Portoroža, ki sode- y prvem dopoldanskem delu bodo nasto-luje na okrogli mizi je zapisala, da bodo pni prof. Samo Pahor, dr . Vinko Reišp, strokovnjaki predstavili tudi nove ugoto- dr. Duša Krnel-Umek (Razvoj etnične vitve s področja historiografije, etnologije, podobe Istre), dr. Mojca Ravnik in mag. geodezije in prava. Poudarjeni bodo vidiki pavcl Zupančič (Kataster Istre), slovenstva v Istri, ki se do sedaj niso siste- Okrogla miza se bo nadaljevala popoldne matično raziskovali in pomen morja za 0b 15. uri.
državo Slovenijo, kar je postalo še zlasti Nastopili bodo Mag. Leon Marin, pomembno po osamosvojitvi leta 1991. Danijel Straman (Pravna ureditev Istre po Prikazani bodo zgodovinski in pravni vidiki ietu 1954), mag. Gregor Velkavrh (Meja razdelitve Istre v preteklosti, zlasti po drugi med Slovenijo in Hrvaško v Istri - na ko-svetovni vojni, jezikovna in etnična pripad- pncm in na morju) ter mag. Gordana La-nost prebivalstva, vprašanje katastra in dose- hč „a temo: Ozemeljski spori na mednar-danja praksa pri reševanju ozemeljskih 0dnih sodiščih.
sporov na mednarodnih sodiščih.	Okroglo mizo oziroma posvet je omog-
Udeležcnce bosta pozdravila Marjan Podob- očilo Ministrstvo za znanost in tehnik in dr. Lojze Marinček, ki bo imel otvori- nologijo Republike Slovenije. Vstopnine tveni nagovor.	nj
Piše
Jovanka Hrastič, direktorica agencije VENERA Poreč
Ljubiš drugo, mar ne?
To je izgovorila s takšnim prepričanjem, da sem ostal brez besed.
Utihnil sem. Ni res, sem jo začel prepričevati v obupu. “Ne vem več, kaj je resnica”, je odgovorila.
Sicer to niti ni pomembno. Nisva za skupaj. Boljše bi bilo, da grem čim prej... Poslušaj me. Ljubim te, sem ji dejal! Ti mi pomeniš več kot vse drugo v življenju. Le s teboj sem lahko to, kar sem.
Ne, ti nisi zame in ne vem, kako to, da ti tega že nisem prej povedala, je dejala in odšla.
Počutil sem se užaljenega, jeznega. Začel me je boleti želodec. Le zakaj je tako iznenada odšla? Tudi drugi ljudje se zaljubijo, zaidejo v težave, a vendar se stvari končajo lepše. Razmišljal sem, hotel sem pozabiti. Odprl sem si steklenico viskija, natočil kozarec in ga izpil do dna.
Jutranja zatja je naznanila nov dan, a ni mogla izbrisati bolečine v moji duši. Kolesa življenja ne morem več obrniti nazaj. Čutil sem globoko ogorčenje in se ločil. Otroci so že odrasli, a jaz sem ostal sam. Ostal brez obeh, ki sem jih imel tako rad. Letel sem na krilih ljubezni in zanosa, lepote in mladosti. Toda, spoznal sem, da tako ne gre. Na dveh stolih se ne da sedeti. Dolgo sem razmišljal...Moja bivša ljubica se je poročila z drugim moškim. Tudi moja žena si je našla drugega. Pri svojem prijatelju je odkrila vse to, česar ji jaz nisem uspel dati.
Imel sem ženo, ki je skrbela za hišo, gospodinjstvo, jaz pa sem ozahajal v družbo, pohajkoval... Ostal sem sam.
Nekega dne sem zasledil v časopisu ponudbo VENERE. Naj se včlanim? Odločil sem se. Z njeno pomočjo sem spoznal drago žensko, žensko mojih sanj. O zakonski zvezi ne razmišljava, kajti oba sva bila že poročena in imava podobne izkušnje. Živiva v ljubezni in svobodno.
Prevedel Šime Sučič
REZULTATI ŽREBANJA
Križanka št. 48: SOČA & COOP Koper
Vrednostni bon za 3.000,00 SIT prejmejo po pošti:
Milka Male, Klaričeva 14D Koper Gorazd Gorjup, Beblerjeva 14, Koper Alenka Vojakovič, Obala 107, Portorož ČESTITAMO!
Primorski tisk dokončno v stečaju
Nekoč znano in uspešno podjetje z najboljšimi lokacijami papirnic na obali, pod znanim imenom Lipa, je zaradi prevelikih dolgov iziroma zahtev upnikov moralo v stečaj. Stečajni upraviteljici Janji Luin ni preostalo nič drugega kot, da pošlje 69 razočaranih in žalostnih delavcev (delavki v Luciji so potočile solze) na zavod za zaposlovanje. Stečajna bilanca bo pokazala resnično stanje, ki ne more biti dobro. Nekateri spretni upniki so se že pravočasno “usedli” na premoženje s hipoteko na prodajo, nekateri pa so odnašali blago kar iz trgovin. Najboljše lokacije v piranski občini (Lucija, Portorož, Tartinijev trg) so zaprte. V lasti Primorskega tiskajo le prodajalna v Luciji, ostali dve pa so imeli v najemu.
Darilo Banke Koper Tini Pisnik
Predsednik uprave banke Koper d.d. Vojko Čok je na slovesnosti ob otvoritvi poslovnih prostorov Predstavništva Banke Koper v Mariboru, 4. 2. 1998, podaril svetovni mladinski prvakinji v tenisu Tini Pisnik ček za 300.000 tolarjev.
Tina Pisnik igra tenis že od svojega sedmega leta. Je članica Železničarskega teniškega kluba Maribor. Konec lanskega leta je z zmago v konkurenci do 18 let na
Orange Bowlu v Miami Beachu na Floridi postala neuradna svetovna mladinska prvakinja v tenisu. Na istem turnirju se je med dvojicami uvrstila v polfinale, s šestim januar-
jem letošnjega leta pa je tudi prevzela vodilno mesto na svetovni mladinski računalniški lastvici.
Športna kariera Pisnikove v svetovni mladinski konkurenci je polna uspehov. Tina Pisnik je bila evropska prvakinja posamezno in v ekipi naše države do 14 let. V konkurenci do 16 let je postala z uspešno slovensko ekipo prvakinja Evrope in sveta, v lanskem lem pa je dobila tudi turnir prve mladinske serije v Milanu.
Njeni načrti so napredovati in uspeti v profesionalnem tenisu. V letošnjem letu se namerava udeleževati članskih WTA turnirjev, ob tem pa tudi najmočnejših turnirjev v mladinski konkurenci. Ob izteku leta si želi biti uvrščena med 200 najboljših svetovnih igralk tenisa. Ček Banke Koper ji bo zfigotovo tudi materialna podlaga in spodbuda za doseganje še boljših rezultatov na področju športa.
Na sliki: Mladinska svetovna prvakinja v tenisu Tina Pisnik prejema v Mariboru ček od predsednika uprave Banke Koper d.d. Vojka Čoka.
d.o.o. KOPER
GRADBENIŠTVO, VISOKA IN NIZKA GRADNJA 6000 Koper, Ljubljanska c. S Tel./telefaks: 066/ 38 - 001 GSM: 041/ 687- 058
Gradbeno podjetje prevzame (v večjem in manjšem obsegu) gradbena dela - gradbeni inženiring -prjektiranje.
*	adaptacije, gradbene
*	gradbena in zaključna dela
*	gradnja na ključ
*	gradnja industrijskih objektov
*	sanacija objetov
*	spomeniki, kultumo-zgodovinski, sanacija in obnova
*	zidarstvo, tesarstvo, ometi, tlaki, fasade, keramika, kamnite škarpe
*	področje nizkih gradenj
NAROČILA SPREJEMAMO NON STOP Tel. 066/ 38-001 GSM: 041/ 687-058 od 7.00 do 20.00 ure
—_________________d°°____
Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
SVETOVANJE IN POSREDOVANJE
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623,770-624 M.tel.: 0609/631-438 Fax: 066/771-295
Prodajate ali kupujete vozilo?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
0
primorski u^p
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel7Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc s.p.
Ž.R. št: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož,
Tel7Fax: 066/770-185
Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož
Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje Št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife Št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Kdaj bo konec vandalizma?
Nekateri nepridipravi se izživljajo in uničujejo imetje okrog piranske stolnice Sv. Jurija
Občan iz Pirana nas je poklical in dejal naj si pridemo ogledat kaj vse so v zadnjem času počeli nočni obiskovalci. “Junaki” so izpred cerkve izruvali nekaj težkih kamnov in jih pometali čez obzidje v morje. Popolnoma so uničili ali deloma poškodovali razsvetljavo ob poti ki vodi do cerkve, lotili pa so se tudi dveh reflektorjev, ki ponoči osvetljujeta cerkev. En reflektor so že uspeli uničiti. Po stenah svetega hrama pišejo in rišejo vse mogoče in prav nič jim ni mar, da jih bo Bog, ki vse vidi, zaradi takšnega početja nekoč kaznoval. Policija jih očitno ne bo, ker jih mora zalotiti pri delu. Nekdo sije ob cerkvi celo zakuril ogenj.
Cerkvene oblasti in Občina Piran bi morali razmisliti na kak način se upreti vandalizmu in zaščititi neprecenljive kulturnozgodovinske vrednote.
Skoraj vsak turist, ki pride v Piran se povzpne tudi do znamenite cerkve in do obzidja. Od tam se mu ponuja čudovit pogled na okolico, na morje, vse tja do hrvaškega polotoka in do Italije. Njegovo oko pa opazi tudi uničenje, ki nam ne more biti v ponos.
FOTO:FK-INFORMA
Huda prometna nesreča v Kopru zahtevala dve mladi življenji
Zgodila seje 12. februarja ob 18.25 v koprskem križišču Ljubljanske in Ferrarske ceste, ko sta trčila yugo in mercedes. Na kraju dogodka sta umrla voznik y'uga, 18-letni Matej Kalšek iz Trseka pri Kopru in njegov sopotnik na prednjem sedežu, 19-lctni Gregor Pavšič iz Seče pri Portorožu. Tretji sopotnik v yugu, 16-letni Gašper Rustja iz Pirana in 32-Ietni voznik mercedesa Ncdžat Gutič, državljanu BiH, sta bila lažje ranjena. Vzroke nesreče še raziskujejo, zato je težko reči kaj je botrovalo tragediji. Izsiljevanje prednosti, prehitra vožnja skozi križišče ali vsakega nekaj. Mimoidoči so dolgo nemo opazovali razbitine yuga v katerem so bili dobesedno vkleščeni mladi nesrečniki.

Vlado Habjan
MEJNIKI SLOVENSKE ZGODOVINE
pod vplivom avstrijske ali drugih podobnih imperialistično tendencioznih šol. Na podlagi geostrateških izkušenj, avtor podaja tudi vodilo za ravnanje izpostavljene slovenske države v burni prihodnosti. Zgodovinar Vlado Habjan je predaval tudi na prvem aktualnem pogovoru o obrnjeno lastniških vprašanjih na križišču Evrope - o južni meji s Hrvaško, ki ga jc 25. aprila 1996 v portoroškem Avditoriju uspešno organiziral naš časnik Primorski utrip.
Knjigo Mejniki slovenske zgodvine namerava naš časnik bolj podrobno predstaviti tudi tukajšnjemu občinstvu, bralcem Primorskega utripa.
Revija 2000 vabi na predstavitev knjige Mejniki slovenske zgodovine avtorja, zgodovinarja Vlada Habjana, v sredo, 18. 2. ob 18. uri v dvorani E8 Cankarjevega doma v Ljubljani.
Ob avtorju in uredniku Petru Kovačiču Peršinu bosta knjigo predstavila tudi akademik univ. prof. dr. Matjaž Kmecl in univ. prof. dr. Janko Prunk.
Mejniki slovenske zgodovine so zgodovinski esej, ki želi pretehtati in prevrednotiti dosedanje historiografske poglede na slovensko zgodovino kot kavzalni nepovezan tok. To je hkrati prvo delo avtorja Vlada Habjana, ki ni napisno
Splošna bolnišnica Izola
Slovesna predaja ultrazvoka
Danes, v ponedeljek 16. februarja bo v Splošni bolnišnici Izola tiskovna konferenca ob zaključku akcije “Za mala srca velikih junakov”. Ob tej priložnosti bo odbor za nakup medicinske opreme osebju bolnišnice na oddelku pediatrije tudi uradno predal ultrazvok. Za nakup nujno potrebne medicinske opreme je darovalo denar več kot dva tisoč posameznikov, podjetij in institucij. Doslej se je na računu zbralo že okrog 30 milijonov tolarjev.	___________
Portorož - Lucija
DUašha in študentska srečanja Mladina poseda po kafičih, negoduje in pravi “da se nima kam dati”, da je vse predrago in brez zveze.
Peter Polič, organizator srečanj in Alex Poropat, organizator in predsednik študentske organizacije Fakulteet za pomorstvo in promet Portorož sta nam je poslala pismo v katerem pravita, da so pričeli z organizacijo DIJAŠKIH IN ŠTUDENTSKIH SREČANJ, za popestritev pa tudi vsak teden organizirajo koncert.
Študentska srečanja so vsak torek, koncerti pa vsak četrtek v disco pubu ZANZIBAR v obrtni coni v Luciji.
Za dijake in študente, ki med tednom študirajo v močvirnatih in goratih predelih Slovenije pa organizirajo srečanja vsak petek v disco clubu TIVOLI v Portorožu.
S tem člankom želijo seznaniti vse, ki o tem še niso nič slišali in pričakujejo še boljši odziv.
Dijaki so že poskrbeli za medrazredno tekmovanje obalnih srednjih šol, prav tako pa so tudi študentje poskrbeli za organizacijo velikega turnirja v kegljanju, ki bo 3. marca 1998 v Luciji. Sledil bo Bowtig party. Na večini teh srečanj je poleg animatorja prisoten tudi glasbeni gost ali glasbena skupina, pa tudi obilica praktičnih nagrad ne manjka.
Ker je vse to organizirano za mladino, so tudi cene pijače temu primerne. Lahko se pohvalijo, da sta oba lokala znižala cene za 50%, vstopnine pa tako ali tako ni.
Zahvaljujejo se dico clubu TIVOLI in discu pubu Zanzibar za pomoč pri organizaciji in za njihovo potrpežljivost, ter klubu študentov občine Piran in klubu Portoroških študentov, ki jim redno pomagata pri izpeljavi srečanj.
1C Banka Koper
POČITNIŠKA POSOJILA
Počitnice brez velikih finančnih bremen za Vas in Vaše družinske člane.
Bliža se čas pooočitniiiiic! Tudi za Vas.
Da ne bodo počitnice preveliko breme za Vas, smo pripravili posebno ponudbo počitniških posojil. Tako lahko po zelo ugodni fiksni mesečni obrestni meri 1,28 lahko pridobite gotovinsko kratkoročno posojilo z rokom vračila od 3 do 6 mesecev, ki ga lahko uporabite za različne namene po vaši volji in izbiri.
Pozor!
Ta posebna ponudba je časovno omejena, zato Vam svetujemo, da se čimprej oglasite v Vaši enoti Banke Koper.