LJUBLJANSKI ČASNIK.
S t. 69.
Vpetih 29. Veihi&a serpana«
18&I.
. J.julijanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku G gM-,™ P°1 3 gold., za četert leta 1 »old. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski posti znese 7 gold., za pol leta četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti._
3 gold. 30 kraje., za
Vradiii del.
Poziv
Da ho cena na Dunaju izhajočega deržavnega zakonika kolikor mogoče nizka, je vodstvo c. k. dvorne in deržavne tiskarnice po višjem dovoljenju vredbo storilo, ga vsacemu knjigoteržcu, in kjer ni knjigoterštva, vsacemu kupcu, ki z enacimi rečmi kupčuje, v zalogo dati in sicer v vse kronovin«tin vse kraje.
Tisti tedaj , ki so pripravljeni deržavni zakonik v komisio prevzeti, naj se obernejo ti namen na c. k. podpisano vodstvo in
1.	poslal se jim bo brez poštnine po pošti, in
2.	desetpercentno plačilo se jim zagotovi.
Nasproti pa imajo oni na Dunaju opravnika
naznaniti, ki prejeto število iztisov deržavnega zakonika razun desetpercentnega dobička koj v gotovini plača, pa tudi vse nazaj poslane iztise prejme čez pol leta imenovano vodstvo, se ve da le takrat, če so dobro ohranjeni in s tem pogojem, da desetpercentnega dobička ne plača.
Na vse pisma in poslatve na vodstvo, da
XVIII. dela tečaja 1850 občnega deržavnega zakonika in vladnega lista izdano in razposlano.
20. augusta 1851 je bilo ravno tu LXXXIII. del tečaja 1850 občnega deržavnega zakonika in vladnega lista v češko-, taliansko-, poljsko- , slovensko - in liorvaško-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
9. augusta 1851 je bilo madjarsko-nemško dvojno izdanje XLII. dela občnega deržavnega zakonika in vladnega lista od tečaja 1850 izdano in razposlano.
Pregled zapopada je bil že pri razglašenju edino-nemškega izdanja naznanjen.
Dunaj 22. augusta 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Danes bo XL1. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko tronovino izdan in razposlan. Ljubljana 29. augusta 1851. Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
poštnine proste, se mora zaznamovati: ,,. zadevali deržavnega zakonika."
so „V
Od c. k. vodstva deržavne tiskarnice.
16. augusta 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LI. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 185. Ukaz ministerstvo v notrajnih zadev in pravosodja od 28. julija 1851, s kterim se glede izpeljave odločb 92 organske žandarmerijske postave (št. 19. tečaja 1850 deržavnega zakonika in vladnega lista) v za devi odmerjenja plače in darila natanjčniša odločba izda.
Št. 186. llazpis ministerstva pravosodja od
12.	augusta 1851, s kterim se najvišej dovoljena prenašba deželne sodnije iz Jaslova 1 Tarnovo naznani.
Št. 187. Razpis ministerstva pravosodja od
13.	augusta 1851, s kterim se vstanovi, da se ima moč notariatnega reda v češki kronovini s 1. oktobra začeti.
Št. 188. Razpis ministerstva denarstva od 13. augusta 1851 glede vstanovitne denar stvenih prokuratur.
Št. 189. Ukaz ministerstva pravosodja od 16. augusta 1851, po kterem so za vpeljavo postavnih predpisov glede odrajtvil prič, umetnikov, tolmačev, zagovornikov in porotnikov v kaznovanskem ravnanju, bolj natanjke odločbe v dobi naznanenje, kakor tudi o razpro-stnerju teh odrajtvil.
Št. 190. Ukaz ministra notrajnih oprav od 19. augusta 1851, zadevajoč v Rerclinu iz-dajanega časopisa „Constitutionelle Zeltung".
Tudi danes 23. augusta 1851 bo ravno tu rusinsko- in serbsko - nemško dvojno izdanje
24. augusta 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju Lil. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih dvojnih izdanjih izdan in razposlan. Zapopade pod
Št. 191. Cesarski patent od 22. augusta 1851, po kterem se narodna straža dvigne in deržavljanska in streliška bramba napravi Dunaj 23. augusta 1851. Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Včeraj 26. augusta 1851 je bil v c. k dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LIII. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer za zdaj v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan. Vse dvojne izdanja se tega dela se bodo 28. augusta izdale in razposlale.
Zapopade pod
Št. 192. Ukaz ministra notrajnih oprav od 17. augusta 1851, po kterem se po naj višjem sklepu poterjena vravnava politiške vlade serbski vojvodini in temeškem Ranatu razglasi.
Št. 193. Ukaz ministerstvo pravosodja od 17. augusta 1851 po najvišjem sklepu od 17. augusta 1851 z občnimi in posebnimi odločbami o sodniškem razredu in vpeljavi v serbski vojvodini in v temeškem Banatu.
S tem delom se je trinajsti dokladni del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, od leta 1851 izdal in razposlal, ki zapopade naj najponižniše prenašanje ministra pravoso dja k prejšnjemu pod št. 193. zapopadenemu ukazu.
Dunaj 25. augusta 1851.
Od c. k. vredništva občnega deržavnika zakonika in vladniga lista.
En vseslovanski kniževni jezik. #)
Človeka veseli vondar enkrat določeno besedo slišati, kam de ladija slovanske knižev-nosti jadra; zakaj do zdaj nas je veter sem tertje gonil, tukej med Serbe in Ilire, tamkej med Čehe, in zopet ne vem med koga. In še zdaj naši slovenski pisatelji nočejo z odperto besedo na dan; v Novicah je nekdo svoj večni „dalje" napregel, ko Čehi in Iliri v Zagrebu že zbor o zadevah eniga slovanskiga knižev-niga jezika napravljajo; ubogi Ljubljanski časnik pa le od „Avstrije prihodnosti ve, ktero le Bog zna. Nemški Ljubljanski časnik nam po avstrijanskim dopisniku (Oesterreichische Correspondenz) pove na ravnost, de zdaj med Ruse jadrati ali raji veslati hočemo; truda bo namreč treba, in pri samih jadrih nas kmalo spet sapa kam drugam zanese. Pa šalo in pušice na stran; resno je govoriti. Ali je dobro, de na kose nazdrobljeni Slovani en sam kniževni jezik imamo — se razume za učene, ne za ljudstvo — ali ne? Učenim, in za slovansko slovstvo vnetim možem tega ni potreba dokazovati, ne vedo tega samo, ampak v živo čutijo. Pa tudi za ljudstvo je to od prida; zakaj na eni strani se mu potem domači jezik ne bo na vse strani blodil, ali pa če se mu bo kaj ponarejal, se mu bo le naeno stran. Zdaj na primero smo Slovenci z Iliri in Rusi začeli pisati rakom, ne pa z Iliri Rusom bolj podobno svetoga; raji smo jo izhoda in od juga na severno zahodno stran potegnili, in pisali Čeham in Poljakam bolj podobno svetega, med tem ko nam češko rakom ni bilo všeč; samo svoje slovensko že po dolgim pisanji uterjeno sklanjanje smo čisto zavreči hotli. Čudo je bilo, da nismo z Iliri vred še bio, pio, vio namesti bil, pil, vil ali pa rakah namesti rakov, ženah namesti »en pisati začeli, zakaj po tem bi bili bolj od vsih drugih Slovanov ločeni; nekdo je vonder že poslednje dni hotel pisati biv, piv, viv, ker ni bil slišal druziga govorjenja kakor golo besedo svoje matere.
Tedaj en vsej slovanski kniževne jezik hočemo. Kateriga pa bomo izbrali? Mi Slovenci pač tukej ne bomo s svojim glasam prevagali, ker nas je premalo; dasiravno Abecedo brez nehanja za celi svet kujemo. Vonder kako besedo reči znamo zraven, ali nam bo prav ali ne. Ako se ima en jezik iz vsih slovanskih izvoliti, jena ponudbo ali staro slovenski jezik, ali pa češki ali rusovski. Starosloven-ski jezik je znan med Slovani, izhodne ali greške cerkve po tem, ker je že od kdaj cerkjveni jezik; vedo pa zanj tudi drugi Slovani, kolikor jim je mar več poznati kakor
#) Natisnemo tukaj sostavk učeniga in po vsih slovenskih krajih spoštovanima rodoljuba z tim pri-stavkam, de bi vtegnili enimu vseslovanskimu kni-ževnimu jeziku na tej poti v bran stati clo nepremagljivi zaderžki. Nekatere oznani Časopis „Oesterr. Correspondenz" poglej Ljubljanski nemški časnik br. 191 leta 1851. Naj bi se oglasili v tej vsim Slovanam važni reči naši dragi rojaki. Kdo bi ne vošil vsim sinovam matere Slave en kniževni jezik? —
Vrednietvo.
jezik svoje zibelke; pri vsim tem je vonder mertev jezik, in težje bi ga bilo tistim Slova nam vsiliti, kteri imajo že obilno slovstvo dasiravno bi nemogoče ne bilo; in zraven von-der potrebuje obilniga izobraževanja, da bi za sedanjo visoko stopinjo vednost in umetnost zadostil. Češki jezik je med slovanskimi narečji nar bolj izobražen za učene reči, zakaj ilirski še le vstaja, poljski je na učeni poti slovenšino pozabil in le ptujšino rabi, ruski se tudi brez potrebe večkrat ptujšini bliža pa Ceh je premalo mogočin, da bi drugim Slovanam svoje posiliti mogel; drugi smo pa na svoje narečje preveč prevzetni, da bi se prostovoljno ne podvergli lahko. Ostane tedaj ruski jesik; ta ima že obilno slovstvo, gospoduje v šoli, in verh tega na prestolu; staro slovenskimu je bližje v rodu kakor češki, izobraženji zraven vedno napredva; tudiptujc bi se ga popred znali prijeti, kakor kteriga druziga slovanskiga narečja. To so morebiti premišljevanja, ktere so, kakor je slišati, v Praži in v Zagrebu ta predlog na dan prinesle, da bi se ruski jesik v vseslovanski kniževni jezik izvolil. Samo tega ne vemo, ali ga hočejo samo po ruski Cirilici, ali tudi po ilirski ali češki Iatinšici pisati; pa mislimo, da latinskih čerknebodo zavergli, ako hočejo vsim tistim Slovanam služiti, kteri do zdaj te čerke rabijo, in tudi ptujim narodam bolj vstreči. Rusko se da že po novim pravopisu z latinskimi čcrkami pisati; za ruski „hjer" se zna kar rabiti h; za „vedi" v, ne w; za „zeinlja" z; za „živite" ž; za „ša" š; za „šča" šč; za „jat" e; za Ja" in „ju" se zna enaka kljukica na a in u narediti; za „jeuy" pride y; „jer" ni potreba zaznamovati; „jerj" namesti j ali vejica (') verhi. To bi pa tudi veljati moglo, da glas čerkbise ne imel tako spreminjevati, kakor moskvičansko narečje dela. Takimu sprejmenju ruskiga v vseslovanski kniževni jezik znajo eni nasprot bili, rekoč: „to je ruski panslavizem." Njim se lahko odgovori, da Avstrijani, Ravarci, Prusi zato še niso pansaksonci, ker so tisto narečje v slovstvo povzeli, ktero je nekako v Saksonii doma. Drugi znajo oponašati: „la reč diši po ruski pravoslavni cerkvi." Odgovor je tudi lahak, ker tudi Avstrijani, Ravarci, in Porenani še niso evangeljci, desiravno je po besedi avstri-janskiga dopisnika verska prenaredba (reformacija) nemški kniževni jezik stvarila. Avstrijanski dopisnik pa meni, da Slovanam ne bo eniga kniževniga jezika vsiliti, ker vsakimu narodu je lastno narečje preveč v živo pri-rašeno. Odgovori se lahko da, ta velja tudi Nemcam , Italjanam in drugim, vonder pa so se v bukvah v eno soedinili; kar Slovane tiče, je veliko važno pa to , da Čehi in Iliri spoznajo, kako da s svojim narečjem ne zmagajo. Misli dalje, da se kniževni jezik lepo velikih znamenitih dogodbah stvari. Odgovori se mu, da zato je le Nemcam mogel Luter vero mešati; v Italii, Francii, Anglii tega ni bilo; pa tudi Nemci so popred dosti knig imeli, in kmalo bi bila že pred visoko nemšino dolejna nemšina prevagala v pisanji. Misli tisti dopisnik v zadnje, da ruski jezik je nar manj primerjen avstrijanskim Slovanam. Odgovori se mu, da ni toliko razločen od druzih narečij, da bi se učeni v njem soediniti ne mogli, zraven je pa tudi pomniti, da se še veliko izobraziti, s tem pa tudi nekaj dragim narečjem bližje pripeljali da; in ložje bo Rusa vsak drugi Slovan razumel, kakor gorejni Nemec dolejniga, ali pa tudi včasih oba visoko nemšino. Kar tukej rečemo, rečemo le v to, nekaj omenjeno govorjenje o enim kniževnim jeziku pojasniti; naj nas zato nihče med kake prekucneže, ali pa med zaničevavce ljube Slovenije ne šteje.
V zadnje bi se znalo prašati; kako bi nam Slovencam ruski kniževni jezik služil. Da
svojiga novoslovenskiga vsim drugim nebomolgia in Turčija sklepate pogodbo o društvu pa-v bukve vrinili, je gotovo. Staroslovenski robrodarstvenem. Kmalo bodo začeli parobrodi
jezik bi se nam prilegel, ker je prednik na šiga sedanjiga, ako bi ga le tudi drugi Slo vani sprejeti hotli; in res bi staroslovenskiga nar raji priporočili, saj za avstrijanske Slo vane, sej je ravno na Avstrijanskim doma avstrijanski Slovani so večjidel v tem jeziku kristijanstvo sprejeli, in ne majhin del ga še v cerkvi rabi. In še enkrat rečemo: staro slovenski jezik je že posvečen vseslovansk kniževni jezik. Ako se bodo pa drugi Slovani raji živiga, kakor pamertviga jezika po prijeli, bomo Slovenci tudi za njimi potegniti mogli, dasiravno zna tudi ruski biti. Vonder menimo, da nam Slovencam bi ruski jezik manj teže delal kakor češki, in ne posebniga več kakor ilirski. Sploh se korenine besedi v Ruskim ložje spoznajo, kakor v češkim, more biti večkrat tudi kakor v ilirskim; in ravno to stori, da se jezik ložje razume. Rusje so sicer še malo med Slovence prišli; vonder ve mo še iz maternih ust, da so Rusa, ki je ne kaj časa v naši domačii stanoval, kmalo razumeli; na Čehi pa, kteri so večkrat na vojaških potih skozi hodili, se tega niso hvalili Pregibanje besedi v ruskim ni toliko spremenjeno memo slovenskiga, kakor je v češkim v časih se slovenskimu bolj bliža kakor ilirsko; to velja od imen in od glagolov. Posebnih zgledov tukej dajali ni za ta pot mesta učenim jezikoslovcam je vse to dobro znano, drugim se zna več pojasniti, ako bi iz gole besede na resnico priti imelo. Kar pa izobra-ženje slovenskiga jezika zadene, bi nam ga ruski, ako bi se v vseslovanskiga za knige izvolil, gotovo toliko ne spremenil, kakor češki, morebiti manj kakor ilirski; saj naša misel bi bila taka, za drugih spoznanje ne vemo. Samo se ve, da bo o tako važni reči malo več pretresovanja potreba, kakor so te besede, nekako muhasto pisane.
Podlipski.
Austrijansko cesarstvo.
Iz Ljubljane 20. t. m. Konecletno šolske izpraševanje in pa god presvitliga cesarja je bilo letaš v opvarovavnici malih otrok Ljubljani združeno praznovano. Po sv. masi pri sv. Florianu, pri kteri je bila zraven druzih varhinj omenjene šole tudi gospa grofinja Chorinski pričijoča, so se podali otročiči v šolo nazaj in začno slovesni dan s pesmijo Slava Francu Jožefu" v slovenskim in nemškim jeziku. Za tem se je začelo spraševanje keršanskiga nauka, na ktero so fantiči in de-lice prav lepo odgovarjali. Zdaj pride spet milo petje na versto v obeh jezikih; v slo
venskim so peli „veselja dom" in pa „tičica". Jo tem so prav gladko računili iz glave, po tem pa lepo deklamirali „zgubljeni sin", „an-geljčik", „die Amsel", „der Unschuldsengel", in „der Ungehorsam"; za tem je prišlo slo-ganje in branje po nemško in slovensko. V vsim so se dobro obnesli. Po spraševanju je gospa grolinja podarila nar pridnišim in ubož-nim 3 fantičem in 3 deklicam šolske darila v s vitlih dvajseticah. To je bilo veselje! Zdaj pelje g. učenik Jožef Pfeifer, kteriga lepo vedenje z otroci, prava učeniška vednost in is-reno rodoljubje očitno hvalo zasluži, svoje ljubljenčke na hišni vert, kjer je vsak svojo jelo štruco iz rok imenovane gospe prijel, in jo tem vesel domu skakljal. Pri tem izpraševanju nismo nič druziga pogreševali, kakor tistih zanikernih starišev, ki za izrejo otrok nič ne skerbe, in jih raji celi dan po ulicah se goniti puste, kakor da bi jih v to koristno obvarovavnico pošiljali!
(Novice).
Terst. Teržaški kupčii žuga nesreča. Bel-
iz jutrovih dežel v vra pristaniša Evrope zahajati.
* Iz Tersta se piše: Učenik slovenšine na gimnasii vsak teden uči v sredo dve uri in v saboto tudi dve,torej le 4 ure, pa s tem razločkom, da se učenci v dva razreda razdeljeni , ker so v enem samo Slovenci rojeni, učenci druzega razreda so pa Neslovenci; in pri Slovencih je treba le po slovensko govoriti in učiti, toraj se tudi slovnica po slovensko razlaga; v drugem razredu je pa nemški jezik učni jezik. Učencev je še dosti, toda dozdaj so še iz 7. 6. 5. do 1. šole skupej, kar napredovanje v uku kaj o vera, ker mali učenci nikoli ne morejo toliko in tako hitro razumeti ko večii.
20. t. m. je bilo spraševanje iz slovničine, kar je od 10— '/21 terpelo. Poslušavci, ki so učenika in učence ali sploh predmet izpraševanja — slovensčino — počastili, so bili kaj zadovoljni in gospod vodja gimnazja je očitno pohvalil napredek, ki so ga učenci v slovenskem jeziku storili. Sloje dobro, učenci so dosti dobro odgovarjali; posebno so se pa Slovenci dobro deržali, vse po slovensko — branje in izpraševanje, in tako se je letos tukaj to zgodilo, kar se še nikoli ni in morda se tudi pri vas v Ljubljani kaj taciga ne godi. Slovensko se sicer tudi pri vas uči, ali le po nemško se razlaga, glej! tukaj smo pa prav po slovensko ves čas govorili.
Slovensko društvo ima seje vsak četertik in gospod Vesel-Koseski, je zdaj predsednik. To društvo je zares lepo, udov ima veliko in prav bogatih; staniše njega je krasno, dvorana prezala in bravnica, v kteri je do 30 časnikov, slavjanskih vsih narečij in drugih. Veselje obide človeka, kedar se med prav serčnimi Slavjani znajde. Posebno pa naše veselice po Terstu slove. Dičnih in mičnih gospodičen je pri naših plesih na zbero.
Štajarska.
1. septembra se bojo zopet odperle v Celju vrata porotnic , kjer bodo prisežni možje ojstro pa pravično sodili o prostosti in življenju pred sodbo pripeljanih zatožencov. Posebno radovedno pričakujemo tek in izid teh porot, ki so glasovite zavolj hudodelstev, ki se bojo sodile, in zavolj oseb, ki bojo pred sodbo slale.
Poslednja in nar imenitniši sodba pa se bo začela 22. sept. zoper Jožefa Ludovika Haus-mana, vlastnika Novo-Celjske grajšine, obdolženiga hudodelstva goljufije, in zoper njegoviga služabnika dohodarnika Franca Pauliča, deležnika goljufije , uniga bo zagovarjal g. dr. Rechbauer, tega pa g. dr. Uranič. Ta poslednja sodba bo morebiti ena nar obširniših jorotnih sodb na Austrianskem, in če povemo, da se je v preiskavah okoli 4000 p61 popirja jopisalo, in da se bo 113 aktov in druzih rišem v poroti predbralo , bo vsak lahko za->opadel, da zna ta sodba 10—14 dni terpeti. J zid te sodbe, kakor izid sodbe zoper tisto mlado in zalo otrovnico Ano Ale.vander, kije obdolžena, da je svoje roditelje, ki so jo za svojiga otroka k sebi vzeli, z a vdala, kteri se nič kaj ne dozdeva, da meč pravice nad njeno glavo visi, pričakuje cela dežela z nar veči radovednostjo, in tolikanj bolj, ker si josta v ti poroti dva posebno izverstna in slavna pravoslovca nasproti stala, namrnč g. dr. Mullej, kot zastopnik postave; g. dr. For-regger pa kot zagovornik okrivičene. Terdno zaupanje, da bojo naši porotniki, ki sotabart večidel iz mestnjanov in teržanov izvoljeni rili, svojo visoko in imenitno nalogo resno jrevdarili in jo pravično spolnili, da jih nebo nobena reč premotila, ampak da jih bo v vsem
le resnica in pravica vodila, in da bojo s svojo pravično razsodbo tistim protivnikani, ki vedno zoper porote zabavljajo, vnovič usta zavezali, pokazavši, da je naše ljudstvo popolnama vgodno te naprave, ktera je nekterim staro-kopitnežem strašen tem v peti, tako da je spodjedajo na vso moč, da bi se porotne sodbe ljudstvu zopet vzele.	(„Nov.")
Horvaška.
Kakor dunajske novine naznanujejo, se bo tudi granici vladni list na noge spravil, po kterem se ne bodo le vse za granico veljavne naredbe, ampak tudi druge od ministerstva izdane odločbe razglasovale.
Avstrijanska.
„Preus. Wehrzt." piše: Ako bi se evropej-ska vojska unela , bi zamogla vojakov v vojsko poslati': Rusia 412,000, Francoska 459,000 Avstria ^08,000, če Laško ostane posedeno, če se pa iz Laškega vojaki zvameino 308,000. Prusija tudi 308,000.
*	Pogorelci v Novim mestu poleg Dunaja so prejeli od cesarja 2000 gold.
*	Ptujih asekuracij zoper škodo ognja ne bo več vlada v našim cesarstvu pooblastila, da se bo domačim bolj na noge pomagalo.
*	Celo v zunajnih deželah, kakor piše „Oesterr. Volksfreund", se pertožijo, kako slabo se na Austrianskim nedelja praznuje, in de taki, ki bi imeli lep izgled dajati, s svojo nejevero in zamerzo do božje službe veliko druzih pohujšajo in spridijo. Torej ne bo ni-kolj nikakor boljši, dokler ne bo šol prav v keršanskim duhu, iz kterih bi izhajali ne le vredni duhovni, ampak tudi vredni uradniki, kteri bi ljudem po vsih straneh dober zgled dajali in hudobijo in razujzdanost z vsimi močmi zaterali.	(Dan.)
*	Po novej učiliščnej osnovi, se imajo v realni šoli sledeči predmeti učili: 1. Vero-znanstvo, v vsakem letnem tečajo na tednu 2 uri. 2. jeziki, in sicer: a) Učni jezik, b) jeziki dežele, ki se razun učnega, še v zadevajoči deželi govore; c) nemški jezik, če že v a) in b) ni zastopljen d) drugi živi jeziki , in sicer: talijanski, francoski in angleški. 3 Zemljoznanstvo in dogodivščina s posebnim ogledom na dogodivščino zadevajoče kronovine 4) Nižje in višje llačunoznanstvo 5) Zemljomerstvo, 6) Prirodoslovje, 7) Fi-sika, 8) Kemija, 9) Architektura in risanje. 10) uk o mašinah, 11) uk o kalupih, 12) Lepopis, 13) Petje in telesovaja in 14) Na-glopis. Francoski in angleški jezik, petje in gimnastika in naglopis se imajo le toliko učiti, kolikor dovole učiliščne razmere.
Češka.
C. k. poglavarstvo na Češkim je zvedilo, de se v veliko šolah čeških krajev keršanski nauk rabi za sredstvo se nemšine naučiti. Vsled tega je škofijstvu od rečeniga poglavarstva preporočeno, na to dognati, de se bodo otroci keršanskiga nauka skoz in skoz v maternim jeziku učili, in v maternim jeziku pred šolo in po šoli molili ali peli.
Moravska.
V Landshulu na Moravskem je kolera vstala in več ljudi pomorila.
Ogerska.
Vlada je začela namene starokonservativcev z vso močjo overati,ker so ji zlo škodljivi.
*	Stanje naselnikov na Ogersko je silno žalostno , vse se spet domu vrača, potem ko so vse zgubili, kar so popred imeli. Nek mož, oče sedmero otrok, je obupal, kako bo v prihodnje živel in se je obesel, od enakih nesreč se mnogo sliši.
*	V Pesti so skoz eno leto osebujni pro-
dajavci pisemskih mark za 31,379 gold. prodali, kar jim je 627 gold. dobička prineslo.
Slovaška.
Ivan Kadary, nekdaj učitelj v Pešti, ki je v letu 1848 zavolj puntarske vojske na Češko pobegnul, je dobil službo učitelja v S. Mikloszu na Slovaškem, kjer meni svoj časopis „Pritel lidu" (prijatelj ljudstva) spet začeti izdajati.
Sedinograško.
Na Sedmograškem se je prepovedalo smodnik na Valaško voziti.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Iz lombardo-beneškega kraljestva se piše, da zunajni časopisi ondašnjo mnenje krivo sodijo. Samo v zgornjej Italii je sovraštvo zoper Avstrijo, namreč v Brešcii, Como, Ber-gamo in v kraju, ki leži na meji Tirolskega je mnenje zoper Avstrio sovražno. Na Padu pa je ljudstvu malo mar politike, v Cremi, Pavii, Cremoni nobeden ne porajta naMazzi-nia in njegove tovarše. V Milanu so stranke razdeljene, je ena, ki s Piemonton vleče, druga pa se za Mazzinia poteguje. Velik del kupcu se nič bolj ne boji, kakor namenov Mazzinia. Oni terdijo, da mnenje ljudstva v Milanu ni tako slabo, kakor se sploh misli. Menijo tudi da se Milančani nalašč bolj čemijo. Kadecki ljudstvo miri in tolaži.
Tuje dežele. Bosna.
Nadžupana Mostarskega so zaperli in v Travnik v preiskovanje odgnali. V Mostaru so začeli vojaške novince naberati.
Turška Serbska.
14. augusta se piše od oslja Save: Včeraj sta ste dva, nek Turk in nek serbski konjik spcrla. Poslednji razdražen Turka poseka in nato se sam naznani. Bali so se, da bi se Turki v mestu ne dvignuli, in zavolj tega je minister zunajnih zadev pašatu v Belgradu naznanil, da dober stoji, da se terdnjavi ne bo nič zgodilo in prosi, da naj se mir med Turki ohrani, ker bi se sicer vre Turki spodili. Paša je postavil na okopil proti mestu, kjer Turki stanujo, topove in je žugal, da ga bo razsul, ako bi se nemir unel, nato tirja, da se mu v 24 urah vse orožje izroči, kar se je tudi zgodilo tako, da jih je dva dvor-nišča polno. Mir se je ohranil.
Nemška.
Pruska in avstrijanska vlada ste v zveznem zboru predložile vse sklenuti, da se vsi tisti časopisi prepovedo, ki se potegujejo za ko-munisliške namene.
*	Zvezni zbor se bo z vseučilišču pečal in do leta 1819 nazaj segel. Kar se je namreč takrat zgodilo, da bo pri vsakem vseučilišču opolnomočnik, da bo vsacega učitelja, ki ni z vlado zastopljen, proč sognal, da bo vse tako imenovane „ Burschenschaften" prepovedal, se ima tudi zdaj zgoditi.
*	Krog Munakovega je začel zlo krompir gnjiti.
Francoska,
Na Francoskem je 12 let star fant svojo 6 tednov staro sestrico s strupom umoril. Ko je bila namreč sestrica rojena, mu rečejo: „Zdaj pa ne bo vse tvoje, kar imajo starši, polovico bo dobila sestrica. Fant si strupa nek dobi in sestrici zavda. Ko ga pred sodbo vprašajo, zakaj da je to storil, odgovori: „Kaj pa je na taki mali stvarci ležeče." To so pač žalostne znamnja!
*	Glasovitni francoski oznanovavec ali pridigar opat Kambalot je v preroškim duhu v
nekim govoru zglasoval, de v 25 letih pro-testantštva ne bo več (ako imamo na njegov početik ozir, je tudi zdaj ravno komaj še), de se bo v 30 letih v Carjigraški Sofijni cerkvi nekervavi Dar daroval, de bo v 50 letih vsa Evropa katoliška." Bog daj!	(Dan.)
Angleško,
Angleška razstava se bo 11. oktobra zaperla.
Iz Pariza se piše, da seAngličani Nemcem zlo čudijo, ker tako zlo pijejo. Zavolj tega se je društvo napravilo, ki se hoče poskusiti o tem žlahtnem delu z Nemci. Kdor bo naj več naenkrat spil, dobi 200 funtov šterlingov. Zares lepo darilo! Gotovo marsi-kak pijanček obžaluje, da ni v Londonu.
#	Goreč in bogat katoličan na Angleškim je bil nekdaj od „Ijudomilih" protestantov obsojen 500 cekinov kazni plačati, za to ker je bil pri sv. maši pričujoč. Katoličan poiše, kjer koli more, nar lepših portugalskih ceki-vov, na kterih je bil križ vpodobljen, in per-nese vso kazin pred sodbo. Protestanški uradnik se je smejal, ko mu jih je na mizo štel, in rekel, de ne zapopade, kako de on kazin s tako lepimi dnarji plača. Katoličan mu pa odgovori: „V greh bi si štel, ako bi drug slabši denar za tako veliko milost dal, de sim se smel svojimu Gospodu in Zveličarju v nar svetejšim zakramentu prebližati. Pemislite gospod, de med križem, kteriga podobo na cekinih viditi, in med sv. rešnjim Telesam je tesna zveza; ker oboje je spomin neskončne ljubezni božje".	(Dan.)
Laška.
V Ankoni se pripoveduje, da so po kosar-nih avstrijanskih vojakov revolucijske proglase našli.
#	Na Sardinskem se bolezen grozdja bolj in bolj razšira; minister kmetijstva je vse posestnike na to bolezen opomnil in pokazal, da je pred 500 letmi huda kuga med ljudmi ostala, ker so tako grozdje za vino rabili.
*	De se novo hudodelstvo v Rimu ni pripetilo, je le srečno prigodok overi. Nekdo je hotel s pravdosrednikom Pasqualoni-om govoriti, s pristavkom, da mu ima pismo izročiti. Ko ga preiščejo, najdejo pod njegovo obleko smertno orodje.
Rusovska.
Od leta 1852 bo mogla cerkev vse svoje posestva deržavi zročiti in duhovni bodo od deržave dobivali plačo. Za katoliško cerkev na Rusovskim je že zdaj slabo, potlej bo pa še slabši, ker bodo duhovni še bolj na deržavo in uradnijstvo navezani.
*	Carsko povelje je prišla, da se imajo na vseučilišče v Petrograd učenci iz Besarabie jemati, da bodo potem prestavljavci moldav-skega jezika pri besarabskih sodnijah. Prišel je tudi ukaz, da se dobri učitelji za Varšavsko učno okrožje dobe, zmed 40 padago-giških milodarov le 12 pri vseučiliščih vMo-skri in Petrogradu pustiti, in druge učiliščnim pripravnikom za rusko slovstvo in zgodovino podeliti, ki so pa zavezani, se poljskega jezika popolnoma naučiti, in v ti namen se je poseben učitelj zvolil.
Švedska.
Na Švedskim v Stockholmu je izdajavec časnika „Demokracie" na šest meseov v temnico in na pregnanje iz dežele obsojen, ker je v nekim spisu svojiga časnika v dvom stavil vnebohod Gospodov.
Ljubljanski novicar.
* Naš slavni rojak in misjonar na zamorskim g. Dr. Ignaci Knobleher je bil svojo domačijo
še za malo časa obiskal. V nedeljo jutro, to je, 24. tega mesca, je peršel iz Tersta v Ljubljano, precej v pondeljik zjutraj ob šeslib pa je nas zapustil. Vzel je seboj iz Krajnskiga tri mašnike, namreč: g. Matevža Milbarčiča kaplana na Dobrovi, g. Martina Dovjaka kaplana v Sostrim in g. Janeza Kocjančiča, novoposvečeniga mašnika. Vsi trije imajo živo gorečnost za božjo čast in razširjanje svete vere. Bog jih spremljaj po njih potih, in daj dobre in obiln vspeli njih prizadevanju! Pri drugi priložnosti bo Danica obširniši o tem govorila. — V sredo 27. t. m. so se iz Tersta na parobrodu odpeljali proti Aleksandru. Vsih skupaj je imelo iti z gospodam namestnim vikarjem 6 duhovnov, ako so se uni drugi v Terstu zbrali, kakor jim je bilo pisano, in pa trije neduhovni.	(Dan.)
*	Ravno je izdal L. A. Franki serbske pesme pod naslovom: ^Gusle." — Ni še davno, kar je Vogl pesme „Marka Kraljeviča ponemčil in izdal.
*	Drugi volitni red se je volitve mestnih odbornikov veliko bolj vdeležil, kakor tretji; ali glasovi so bili tako razcepljeni, da ni nihče predpisane čezpolovičnice glasov dosegel; v drugi volitvi, kjer število glasov ni predpisan, so svetovavec deželne sodije g. Schmalz, ključarski mojster g. Černy, in pa c. k. poštar g. Smole nar več glasov dobili; so tedaj izvoljen odborniki 2. reda. Vtorek je volil 1. volitni red; izvoljen je bil o pervi volitvi le g. Malič; štirje še se bojo volili o petek.
*	Pervi, ki je pred porotno sodbo stal, Jožef Oman, po domače Markočnik je bil za krivega spoznan hudodelstva očetomora in obsojem k smerti na vislice. Zagovarjat gaje dr. Rudolf. Za posebno bistroumnega spraševavca se je skazal gosp. asesor Guselli. 28. t. m. je prišel Janez Hlebajne, po domače Skumovc, iz Mostranj, pred sodbo, obdolžen uboja, 4 priče, zagovornik g. dr. Napret; — 29. in 30. t. m. pride na versto Simon Nastran, po domače Kajsovc, zavolj uboja; prič 12, zagovornik g. dr. Ovijač; — 1. in 2. kimovca Jožef Jakel, po domače Križnikov Jože, iz Krajnske Gore, zavolj hudodelstva tatvine; prič 6, zagovornik g. dr. Kari Wurzbach,— 3. kimovca Engelbert Eder iz Razdertiga, zavolj hododelstva tatvine; priči 2, zagovornik g. dr. Ahačič; — 4. kimovca Andrej Juhan, po domače Juhart iz Žale, zavolj ponareje denarjev in tatvine, priče 4, zagovornik g. dr. Ahačič; — 5. in 6. kimovca Henrik Čeme,
Matija Smerajc, Janez Pavčič in Vojsk iz Sostriga, zavolj ranjenja, prič 12, zagovornik g. dr. Kari Wurzbach; — 9. in 10. kimovca Jakob Golob, po domače Švebovc, zavolj uboja, prič 10, zagovornik g. dr. Zvveier; — 11. kimovca Jakob Švidel iz Košljeka, zavolj ropa, priči 2, zagovornik g. dr. Burger,
Slovo zamorskih misjonarjev.
Ostani z Bogam, draga domačija! Dežela ljuba nam brez konca in brez mere, Obvar' te srečno Jazus in Maria, O pcrstan božji! zlati steber svete vere! Oliran' tud tvoja se Bogu zvestoba, Kakor do/.daj, do hladne sence groba.
Oko se s eilo hoče nam zaliti, Ko vidi zadnjič tvoje ljubljene doline, Serce nam s silo hoče kervaviti, Ko milo lice tvojih hribov spred nas zgine: Poglej, Slovenja! še enkrat svoje sine, Ki gredo deleč deleč u ptujine!
Za morjem begajo zgubljene ovčice,
Ker ni pastirja, de b1 jih gnal na dobro pašo,
Čez morje sužnji stegajo ročice,
Serce ganiti nam, sprositi pomoč, našo:
Za to o starš', nikar se ne žalite!
1'erjatli, žlahta, z Bogam ostanite!
O z Bogam, z Bogam vi duhovni brati!
Ljubeziu naša tud' čez morje do vas seze;
Slovenci serčui! vsim roko podati
Žel'mo, •— nas tud čez hribe rod in vera veže;
Se eno reč bi serčno vas prosili:
Molite, de se Bog Zamorcov usmilil
Zdaj pa zročimo se Bogu Očetu, Naj srečno spremlja nas u Afrike širjave, Tam čaka delavce široka žetev, O etor' nas močne oznanvavce svoje slave, De tvojih čud se bo krepost in hvala Pod solnčnim pašam černeov razglasvala.
(Danica.)
Ceslopis.
(Dalje.)
Še pred 50 letmi se je računalo, da med 8360 osebujnimi hišami so jih 6400 plemiči imeli. Takrat so ruski plemiči zvekšine, posebno čez zimo u Koskvi stanovali. Plemiči pa niso trpeli, da bi v njihovih dvorih bili drugi ljudje stanovali. Tudi so bili ti dvori tako pozidani, da u njih niso mogli trgovci prodajavnic, ne rokodelci, obrtniki delavnic
dobiti. U teh dvorili so tedaj stanovali plemiči, njihova rodbina i družina (domači rabi). Bila je smes iztočnoga in europejskoga razkošja! Naj veče razkošje ') se je opazivalo u številu konj i služabničtva. Kar utiče razkošje in številu konj, je vlada bila prisiljena ustanoviti, kdo se sme šestirjadjo, kdo štir— jadjo, kdo dvojadjo peljati itd. Kar utiče razkošje u številu služabničtva , zapadna Europa od toga nima nikakvoga zapopadka. U večih palačah je pre pa tudi še več služabnikov (domačih rabov) bilo. Še nižji, neprimočni plemiči so jih imeli barem 20 do 30. Vsim tem ljudem ni bilo mogoče potrebnoga dela dati. Zato pa ni bilo ljudi tako lenih, vnanjih, tako nerednih, kakor so bili ti služabniki plemičev! Clo smešno je, kar se mi je pripovedovalo, kako je bilo delo med nje razdeljeno: jeden celo svoje živlenje druga dela ni imel, kot je dno stopnjico (Staffel) pometati, drugi vode gospodi h kosilu, tretji vode k večerji prinašati itd. Stroški za njihov živež pa tudi niso bili znameniti. Živeli so ko ruski mužik ob kruhu, kaši, šči2), kvasu3); oblačila so imeli ko kmeti, stanovali so na dvorišču v izbah4), kterih na nobednem dvorišču manjkati ni smelo. Plemiči s družino so bili glavni del stanovnikov u Moskvi lahkič 250,000 duš! Od teh je jih po leti polovica ali še več iz mesta šlo na deželo, Moskva je ostala skoro prazna, zapuščena noter do zime.
(Dalje sledi.)
') luxus.
2)	šči, f. pl. Kohlsuppe.
3)	kvas-pivo kislato.
4)	izba, Bauernstube.
Naj novejše.
S vitli cesar je ministre le sebi samemu za odgovorne izrekel; ljudstvu niso odgovorni. Zapo-vedal je tudi knezu Schvvarzen-bergu vstavo 4. marca z baronom Kiibeckom pretresti in mu naznaniti, če je pri teh okoljšinah še mogoča. — Ker je bil list že skorej poln, ko smo to imenitno novico zvedili, ne moremo vsega danes natanjko popisati, toraj se bo to v prihodnjem listu zgodilo.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
V rati n i list št. 55.
št. 39i3. Razglas tJ52-;>s
Juri Fuk iz Famel je Andreja Fuk-a iz Famel in njegove neznane erbe alj pravne naslednike tožil in v donašni tožbi pod št. 3913 prosil, de naj podpisana sodia razsodi, de je vlastnik zemlje, ki je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 537./91/« in v Stranjskih zemljiških bukvah pod Urb. št. % 18. zapisana, in ta tožba se bo 16 dan Oktobra 1851 ob devetih dopoldne pri tej sodii obravnavala.
Za tožene je sodia in sicer za njih stroške kuratorja namreč gospoda Franca Boštjančič-a v Senožečah izvoljila, temu naj tedaj toženi svoje pravne pomočke izročijo ali naj druziga pooblastenca izvoljijo, in tej sodii imenovajo, ali pa naj sami k obravnavi pridejo, če ne se bo ta pravda samo s kuratorjem obravnavala.
C. k. sodnia v Senožečah 16. Julija 1851.
St. 39 96.
Razglas
(l 51.) 3
Anton Slivar iz Senožeč je dones pod št. 3996. Luketa Žužek-a in njegove neznane erbe alj pravne naslednike tožil in prosil, de se naj razsodi, de je vlastnik mlina, ki je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožečke grajšine pod Urb. št. 42/22 zapisan.
Toženci naj tedaj k obravnavi ki se bo vsled imenovane tožbe 23. dan oktobra 1851 ob devetih dopoldne pri podpisani sodii godila, sami pridejo, ali pooblastenca imenovajo, alj svoje pravne pomočke kuratorju namreč gospodu Francu Boštjančič-u v Senožečah izročijo, ki ga je sodia za njih stroške izvoljila, če ne se bo ta pravda samo s kuratorjem obravnavala.
C. k. sodnia v Senožečah 21. julija 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
St. 3765.
Razglas
(153.) 3
Jožef in Jernej Simončič iz št. Mihela, sta dones podpisano sodio pod št. 3765 prosila, de naj omolkjeniga Lukata Simončič-a iz Št. Mihela mertviga spozna, in sodnija je Janeza Promrou iz Št. Mihela za kuratorja izvoljila.
Luka Simončič naj tedaj v enim letu od dneva naprej, ki se bo ta tazglas pervikrat v časopise natisnil, sam k te sodii pride, ali nje ali kuratorju na znanje da, de še živi, če ne se bo, ako bo ta čas minul razsodilo, de je mertev.
C. k. sodniia v Senožečah 11. julija 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.