—    47    —
Ozir po svetu.
Donava.
Nar veči in zraven Volge nar daljši reka v Earopi je Donava. Od izvira svojega na nemški zemlji noter do iztočja v černo morja preteka ona lepe in mogočne dežele in mesta, ter nosi na valovih svojih majhne in velike ladje in brodove. Mnogo različnih narodov biva na njenem bresovju: Nemci, Slavjani, Mad-j ar i in T ar k i. Ona je priča njih marljivosti in njih bogočastja, njih junaštva in njih — okrutnosti; ravno zdaj pa gleda na dva silovita naroda, ki na njenih oba-lih z nebrojnimi trumami oborožena stojita, pripravljena za kervavi boj in razsodbo osode, ki se ne stoji razo-tJeta v nobeni pratiki.
Menimo torej, da bode bravcem „Novfc" ugodno, od te slavne reke, ki dan današnji tolikokrat se imenuje, kaj več brati.
Donava izvira na Cerni šumi v veliki Vojvodini Badenski pri majhni kapelici svetega Martina. Do nemškega mesta Donauešingen imenuje se Brege.Tu-kej pridružuje se njej rečica Briga h, ki tudi iz Cerne šume pride, in obe' skupej dobivate ime Donave. Tretji izvir je vrelec na dvorišču knezovega grada v Donau-ešingen-u, ki u ravnino se izteka in z imenovanima rečicama se zedinjuje. Teče zdaj Donava proti severo-izhodu skozi Virtemberško in Bavarsko memo krasnih mest in gradov, kakoršne so: Ulm, Ingolstadt, Ra-tisbona, Pasavia.
Ne dalječ odtod prihrumi reka Donava na Au-striansko. Tukej leže na bregovih njenih imenitnisi mesta: Line, Grein, Krema, Korneuburg, stolno mesto Beč (Dunaj) in mnogo druzih.
Od Beča vali se Donava bolj na južuo-izhodno, ter pride tako na Ogersko. Tam so na njenih obalih Pozno, Komamo, Ostrogon, Vac, Pest a in Budim. Od tega mesta teče ravno na južno, ter nareja mnogo krivin, otokov in terstovitih močirjev po svoji poti noter do Zemuna in Belega grada, kjer mogočna Sava va-njo se vliva.
OJtod gre Donava zopet proti izhodu z mnogimi krivinami, ter loči austriansko carstvo (posebno banaško krajino) od Turčije. Oršava je zadnje mesto na austrianski obali; odtod zapuša naše dežele, ter vali se proti juLU do turškega mesta Vi d in-a, od tega zopet proti izhodu do Raso ve, od tod proti severu, ter se vteka poslednjič po trojih poglavitnih in več manjših strugah v černo morje.
Dolga je Donava blizo 381 milj; prostora pa objema do 14.400 štirjaških milj. Premnogo druzih rek in rečic sprejema v svoje naročje, kakoršne so: Isara, Li-tava, Drava, Sava, Morava na desni obali; Grana, Tisa, Aluta, Pruta in mnogo druzih na levi obali njeni. Donava je polna žlahnih rib, posebno na Ogerskem; zlasti obiiuje karpov in v/z.
Brodarstvo in tergovina po Donavi jako slovite; veliko važniši bi pa bile, ako bi voda brodiva bila očist-jena in bolj pospravljena, ter bi bile nebrojne opovere odstranjene, ki sedaj ladjanje po Donavi zaverajo. Povzdignilo se je bilo še le brodarstvo donavsko takrat, ko so razne družtva se bile zjedinile (posebno tako imenovane paroplovstvene družtva), ter začele po Donavi gor in dol ladjati in tergovati.
Na obalih Donave, posebno pri Beču in na Ogerskem so ob času rimskega vladanja in v srednjem veku, kakor tudi v novejši dobi bile sila kervave bitve ; zopet v naših dnevih stojita si Rus in Tur k sovražnika nasproti — loči ju Donava — namerjajo se važne do-godhe na bregovih njenih, in Bog sam le ve: kaj za zagrinjalom prihodnosti se še dalje pripravlja.