INFORMATICA 19-7-7 UNIVERZA v LJUBLJANI •• INSTITUT "JOŽEF ŠTEFAN " ov. 31 iugo.l.vlj. :31-2M yu Journal of Computing and Informatics Published by INFORMATIKA, Slovene Society for Informatics, 61000 Ljubljana, Jamova Jugoslavija EDITORIAL BOARD: T. Aleksić, Beograd, D. Bitrakov, Skopje, P. Dra-gojlovtć. Reka, S. Hodžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandžić, Sarajevo, S. Mihalić, Varaždin, S. Turk, Zagreb. Editor-in-Chief! A.P. Železnikar TECHNICAL DEPARTMENTS EDITORS: V. Batagelj - Programming I. Bratko - Artificial Intelligence D. Ćećez-Kecmanović - Information Systems M. Exel - Operating Systems A. Jerman-Blažič - Publishers News B. Jerman-Blažič-Džonova - Literature and Meetings L. Lenart - Process Informatics D. Novak - Microcomputers N. Paplć - Student Matters L, Pipan - Terminology B, Popovič - News V. Rajkovič - Education M . Špegel, M . Vukobratović - Robotics P. Tancig - Computing In Humanities and Social Sciences S. Turk - Hardware Exsecutlve Editor: R. Murn PUBLISHING COUNCIL T. Banovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A. Jerman-Blažič, Slovensko društvo informatika Ljubljana B. Klemenčlč, ISKRA, Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Institut za sociologijo In filozofijo pri Univerzi v Ljubljani I. Vlrant, Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v LJubljani Headquarters: 61000 Ljubljana, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, Phone: (061) 63 261, Cablo: JOSTIN LJubljana, Telex: 31 296 YU JOSTIN Annual subscription rate for abroad Is US $ 18 fof companies, and US fi 6 for individuals. Opinions expressed in the contrlbutlona are not necessarily shared by the Editorial Board. Printed by: Tiskarna Kresija, Ljubljana Design: T, Slmončlč volume 1 .1077 - NO 1 A .P. Železnikar R. Falesklnl S. Alagić R. JovIĆ Dž. Rldjanović C . Trampuž A. Ferllgoj B. Ponebšek D, Ćečez-Kecmanović S. Muftić J. Vlrant M. Exel O. Kodek D. Davčev V. Batagelj CONTENTS 3 A Few Notes About Informatica 7 The Computer Center of the University of Ljubljana 10 Hierarchical Data Hase Management 17 Some As[>ects of Coliiputor Application in Social and Political Sciences 21 The Microcomputer Families 8ÜHO, 6800, F 8, Z BO 25 A Framework for Information System Research 33 A Model of Secure Computer System 38 Computer and informatics Personnel iSolution of Problems in SR Slovenia 41 Communications Among Sequential Processes- a Survey (Part I ) 46 An Example of a Simple Microcomputer Based on Motorola 6800 80 Virtual Memory and the Optimization Technique for the APL Mitra 15 Interpreter 56 Internal sorting Methods 02 How to get up-to-Date Information on Microcomputers 62 Students Matters 63 News 64 Literature and Meetings 67 Addresses 68 Contributors INFORMATICA časopis Izdaja Slovensko drwkvo INFORMATIKA, 61000 Ljubljana, Jamova 39, Jugoslavija UREDNIŠKI ODBOR: Člani: T.Aleksić, Deograd, D. Bitrakov, Skopje, P. Dro-gojlovlć, Reka, S. Hodžar, Ljubljana, D. Horvat, Maribor, A. Mandzié, Sarajevo, S. Mihallć, Varaždin, S.Turk, Zagreb. Glavni in odgovorni urednik A.P. Železnlkar TI2HNIČNI ODBOR; Uredniki področij: V . Batagelj - programiranje I. Bratko - umetna Inteligenca D. Ćećez-Kecmanovlć - Informacijski sistemi M . Kxel - operacijski sistemi A. Jerman-Blažlč - novice založništva B. Jorman-BlažiC-Džonova - literatura in srečanja L. I^nort - procesna informatika I). Novak - mlkro računalniki N. Pnpić - študentska vprašanja L. Pipan - terminologija B. Popovič - novice in zanimivosti V. Rojkovlč - vzgoja In izobraževanje M. Špegol, M. Vukobratović - robotika P. Tancig - računalništvo v iiumanističnlh in družbenih vedah S, Turk - materialna oprema Tehnični urednik: R. Murn ZALOŽNIŠKI SVET T. Danovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A. Jermon-BlaZlč, Slovensko društvo INFORMA- TIKA, Ljubljana B. Klemenčič, ISKRA, Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Institut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani I. Vlrant, Fakulteta za elektrotehniko. Univerze v Ljubljani Uredništvo in uprava: 61000 Ljubljana, Institut Jožef Stefan, Jamova 39, telefon (061) 63 261, telegram: JOSTIN, telex: 31 296 VU JOSTIN. Letna naročnina za delovne organizacije 300,00 din, za posameznika 100,00 din, prodaja posamezne Številke SO,00 din Žiro račun: 50101-678-51841 Stališče uredništva se lahko razlikuje od mnenja avtorjev. Na podlagi mnenja Republlškeslovne funkcije txxlo morale biti načrtane tako, da bo na večino možen permanenten vpliv ustanoviteljev. Zlasti je to pomembno za plansko, razvojno, finančno in samoupravno funkcijo, oziroma lahko bi rekli samoupravno funkcijo v širšem smislu. Funkcija samoupravljanja ima med drugim nalogo, da predvideva obnašanje sistema in da usmerja sistem k ciljein. Kvaliteta sannoupravljanja zavisi od stopnje organiziranosti oziroma entropije upravljalnega podsistema. Upravljalni podsistem ima minimalno entropijo in je zato najbolj efektiven, kadar ima adekvatne Informacije, kadar daje adekvatne upravljalne inpulze in ko je njihova kasnitev sinhronizirana. Neadekvatne odločitve lahko zelo zmanjšajo efekte sistema. Zamude pri informacijah, pri sprejemanju odločitev in pri realizaciji ravno tako poslabšajo efekte organizacijskega sistema. Neorganiziranost povzroča lahko tudi samo informacijski podsistem ali podsistem sprejemanja odločitev. V teh primerih govorimo o dezorganizaciji organizacijskega sistema. Drugi primer možne dozorganizacije je identifikacija ciljev organizacijskega sistema s cilji nosilcev samoupravnih funkcij. V tem primeru lahko pride tudi samo do faktične tmtropije, ne pa tudi formalne. Sistem v tem primeru efektivno deluje pri realizaciji ciljev nosilcev samoupravnih funkcij, pri realizaciji formalno postavljenih ciljev pa je neefektlven. Zato je pomembno, da so formalno postavljeni cilji raxdelani, zapisani in splošno samoupravno sprejeti. Literatura Kukoleča, Teorija organizacionih sistema; Fakultet organizacionih nauka, Beograd, 1972. Muiej M., Teorija sistemov-skripU; Visoka ekonomsko-komercialna šola, Maribor, 1973. manipulisanje hijerarhijskom bazom podataka suad alagić redovan jović dženan ridjanović UDK 681.3.06 E1eJ. omogućava pronrameru da dobije obavještenje o nekoj izuzetnoj situaciji,i to u polje radne zone navedeno ovim iskazom.Ovo polje se mora sastojati od četiri alfanumerička karaktera. Izbor karaktera Je proizvoljan. Na primjer: WORKING-STORAGE SECTION. 77 PORUKA PIC X(1). procedure division. početak. 1) Svi JMBP-lskazi počinju sa ^ 1 pISu se u odvojenom redu.Ostala sintaksička pravila data su u /?/. #INVOKE. ÄERROR FIELD IS PORUKA. #ENO. Nakon pojave izuzetne situacije zabranjena Je upotreba nekih JMBP-lskaza,a ako se oni ipak upotrijebe program će biti zaustavljen 1 poruka o greJci će se pojaviti na konzoli (kažnjavanje pooreSnih postupaka programera zaustavljanjem proorama 1 Štampanjem koda greSke na konzoli vrSi se kod oreSaka koje bi mogle dovesti do poremećaja strukture baze podataka 111 do gubljenja kontrole nad programom).Prema tome .informaci ja o izuzetnoj situaciji omogućava programeru da.poduzimanjem dozvoljenih koraka,a dozvoljeni koraci su oni koji imaju smisla u odredjenoj situaciji .izbjegne neželjeni prekid programa.Preporučljivo Je da se ovaj Iskaz pUe u svakom programu za manipullsanje bazom podataka,i to odmah iza INVOKE.-lskaza. PRETRAŽIVANJE BAZE Jezik za manipullsanje bazom podataka ima Sest iskaza za pretraživanje,od kojih se pet odnosi na Interno ure-djenje skupova,a Sesti na veze izmedju skupova.Svi ovi iskazi postavljaju radni pokazivač ne pronadjeni slog. Slonovi članovi pritnjeraka skupova uredjeni su po rastućem nizu ključeva.Pri likom sekvencljalne obrade često se polazi od prvog 111 posljednjeg člana "^za.Iskazom: #FINO FIRST. se na najbrži način pronalazi prvi član niza,odnosno slog član primjerka skupa sa najmanjim ključem.a iskazom: #FIND LAST, slog član primjerka skupa sa najvećim ključem. U sekvencijalnoj obradi efikasan Je i koristan Iskaz: #FIND NEXT. koji pronalazi slijedeći slog u nizu.U stvari,on pronalazi slijedeći slog u odnosu na slog odredjen radnim pokazivačem.Prilikom upotrebe ovog iskaza može se pojaviti jedna izuzetna sltuaclJa.To je slučaj kada se traži slijedeći slon u odnosu na sloa sa najvećim ključem 12 u primjerku skupa.Takav slog naravno ne postoji i to se saopštava programeru upisivanjem koda NESL [nema slijedećeg) u poije r«dne zone zadato ERROR-iskazom.U ovakvoj situaciji nije dozvoljena upotreba slijedećih JMBP-iskaza: FIND NEXT.FIND PRIOR,FIND SET , SAVE - ,GET <ÌTiie-slona> , PUT .INSERT INTO SET .DELETE ALL BASE.DELETE RECORD. DELETE SET .DETACH . DETACH USING SET . ATTACH USING SET . Ovi iskazi nisu dozvoljeni jer rade sa slogom na koga radni pokazivač trenutno pokazuje,a u navedenom slučaju radni pokazivač ne pokazuje ni na jt Jan slog.PoSto ćemo se na ovu grupu JMBP-iskaza pozivati nekoliko puta.nazovimo je grupa JMBP-iskaza koji rade sa trenutnim slogom. Ako se ovi iskazi ipak upotrijebe.program će se zaustaviti a na konzoli će se pojaviti poruka o grešci. To se neće desiti ukoliko se upotrijebe slijedeći JMBP--Ì5kaz1,(1 na njih ćemo $e nekoliko puta pozivati pa ih nazovimo grupa OMBP-iskaza koji rade na trenutnom pri-rvjerk'u skupa): FIND FIRST,FIND LAST,FIND <1dent1f1kator> , FIND .ATTACH . UNSAVE <1iiB-pokazivača> . Ovi Iskazi Imaju smisla dokle god ima članova u primjerku skupa.Zbog svega ovog.preporučljivo je iskaz FIND NEXT pisati u sprezi sa rečenicom: ^S^FIND NEXT. IF PORUKA " "NESl" THtn imperativni iskaz. Iskaz: #FIND PRIOR. Ima sličnu funkciju kao FIND NEXT.s tom razlikom Sto se traži prethodni slog u odnosu na s>og odredjen radnim pokazivačem.Izuzetna situacija se iavlja kada se traži prethodni slog,na osnovu uredjenja članova primjerka skupa,u odnosu na slog član sa najmanjim ključem u prl-tnjerku skupa.Kod ovakve s1tuaciJe,kĐ\ #FIND <11 ter»» omogućava da se.na osnovu zadanog kljuCa,pronadje slon član u primjerku skupa,ođredjenom radnim pokazivačem. Ključ se zadaje kao literal ill se zadaje lokacija u radnoj zoni u kojoj se nalazi ključ.U slučaju da se slog ne pronadje upisuje se kod "SLNN" (slog nije nadjen) u polje odredjeno ERROR-lskazom (nazovimo oa u ovom radu PORUKA),U tom slučaju nije dozvoljena upotreba grupe JMBP-iskaza koji rade sa trenutnim slogom, a može se upotrijebiti grupa JMBP-iskaza koji rade na trenutnom pr1(i\Jerku süupa.Zbog toga preporučujemo da se nakon ovog iskaza koristi 1_f rečenica,kojom bi se provjerilo da 11 je slog nadjen. Iskaz: #FIND SET <1me-skupa> . u slogu vlasniku,odredjenom radnim pokazivačem,traži pokazivač na članove primjerka skupa,zadatog identifi-katorom ime-skupa.Ako ga nadje,postaviJa radni pokazivač na korijen stranicu (i to na prvi slon član te stranice) članova primjerka skupa.Rezultat ovon pretraživanja može biti negativan iz dva raziona.Prvi je, ako programer ne vodi računa o hijerarhijskom uredjenju skupova,tj. ako u Iskazu nije naveo odgovarajuće ime skupa.U tom slučaju program bi se zaustavio,a na konzoli bi se pojavila poruka o greSci.Druni razlon je,»ko Je primjerak skupa,označen identifikatorom ime-skupa, prazan.Tada će se u polje radne zone PORUKA smjestiti kod "PSJP" (primjerak skupa je prazan).U ovoj situaciji jedino je dozvoljena upotreba UNSAVE-iskaza.Ako se upotrijebi bilo koji druoi JMBP-iskaz.program će se zaustaviti,a na konzoli će se pojaviti poruka o grešci. Zbog toga Je,u situacijama kada programer nije siguran dfl li je traženi primjerak skupa prazan (diletta je da 11 nema ili ima slonova članova u tom primjerku skupa), preporučljivo ovaj iskaz pisati u sekvenci: ÄINVOKE. ÄERROR FIELD IS PORUKA. #SAVE POKAZIVAČ. #FIND SET STUDENTI. IF PORUKA = "PSJP" THEN ^^UNSAVE POKAZIVAČ Imperativni iskaz. Iskaz: #END. #SAVE . omonućava programeru da.u toku izvršavanja svog progra-ma.zapamti neke tačke u bazi,na koje se i . U stvari.SAVE-iskaz sačuva trenutnu vrijednost radnog pokazivača,a UNSAVE-iskaz postavi radni pokazivač na neku,prethodno sačuvanu,vrijednost,koja Je poznata sistemu pod imenom navedenim u ovim Iskazima.U Jednom programu može se upotrijebiti maksimalno deset različitih imena pokazivača (za veći broj potrebno je 1i viSe me-morijskog prostora).Pod jednim Irenom može se sačuvati proizvoljno mnogo tačaka baze,s tim da se nova tačka pamti preko stare,pa se u tom slučaju UNSAVE-Iskazom može pristupiti samo posljednjoj zapamćenoj tačcI.Ako se slop izbaci sa nekon mjesta Iz baze .njegov pokazivač prethodno sačuvan SAVE-iskazom,b1će postavljen na nulu. Ukoliko programer pokuša UNSAVE-lskazom pristupiti takvom pokazivaču,program će se zaustaviti 1 n» konzoli će se pojaviti poruka o orešci.Iskazima SAVE t UNSAVE se može realizovati traženje sloga vlasnika 61'anova nekog primjerka skupa.Ovo se radi tako da se pjrije prelaska na niži hijerarhijski nivo zapamti pokazivač na slona vlasnika,« kasnije,kada Je za vrijeme rada sa članovima primjerka skupa potrebno pronaći vliasnlka.Jednostavno se UNSAVE-lskazom vrati prethodno zapamćeni pokazivač. AŽURIRANJE SLOGOVA I ŠTAMPANJE IZVJEŠTAJA Ako programer želi dobiti u svojoj radnoj zoni sadržaj nekog sloga iz baze .on prvo mora pronaći taj sic onvarajućim Iskazima postaviti radni pokazivač na tej sloo).a zatim upotrijebiti Iskaz: #fiET . Ovaj iskaz prenosi slog odredjen radnim pokazivačem u lokaciju radne zone zadatu identifikatorom 1me-$loga. Ažurirani slon se vraća na svoje mjesto u bazi Iskazom: #PUT <1me-slooa> . Pri tome,ovaj iskaz provjerava da li je ključ sloga u programerpvoj radnoj zoni identičan ključu sloga u bazi. Ako to nije slučaj.zaustavija se izvršavanje programa i na konzoli se štampa poruka o nrešci. Podatke studenta SRNA AZRE korisnik može ažurirati na slijedeći način: WRKINfi-STORrnc SECTION. 77 POPUKA PIC X(1). ni STUDENT. 02 PODACI-S-A PIC X(11). OZ KLJtIC-S PIC XÌ?")). n? PODACI-S-B PIC X(i2n). #INVOKE. #ERROR FIELD IS PORUKA. ÄFIND "INFORMATIKA #F IN D SET STUDENTI. MOVE "SRNA AZRA" TO KLOUC-S. ÄFIND KLJUC-S. ÄtGET STUDENT, ažuriranje podataka. #PUT STUDENT. CLOSE ŠTAMPANJE. STOP RUN. ' STAMPANJE-STUDENTA. #r,ET STUDENT. IF RODINA-STUDIJA = 4 THEN MOVE IME-STUDENTA TO IMENA WRITE SLOG-S AFTER 2. #F1N0 NEXT. **** Ažuriranje podataka o svim studentima ETF-a monio bi se izvesti na slijedeći način: #END. Ako programer želi imati u svojoj radnoj zoni istovremeno dva sloga iz baze,onda on mora rezervisati dvije odgovarajuće lokacije,i ako vrši ažuriranje tih slonova, iskazima SAVE i UNSAVE mora obezbjediti njihovo vraćanje u bazu: #INV0KE. #ERR0R FIELD IS PORUKA. #FIND FIRST. PERFORM AZURIRANJE-STUDENATA UNTIL PORUKA = "NESL". #END. WORKING-STORAGE SECTION. 77 PORUKA PIC X(4). 01 ODSJEK. 02 PODACI-O-A 02 KLJUC-0 02 PODACI-0-B 01 STUDENT. 02 PODACI-S-A 02 KLJUC-S 02 PODACI-S-B PROCEDURE DIVISION. PIC X(4). PIC X(16). PIC X(108). PIC X{11). PIC X{29). PIC X(120). #INVOKE. «ERROR FIELD IS PORUKA. ;ÖFIND "INFORMATIKA #SAVE INFORMATIKA. #GET ODSJEK. #FIMO SET STUDENTI. MOVE "MANDICf PETAR" TO KLJUC-S. #FIND KLJUC-S. #GET STUDENT. ažuriranje učitanih slonova. #PUT STUDENT. #UNSAVE INFORMATIKA. #PUT ODSJEK. #END. iOćigledno je da je i za vISe slogova postupak analogan. Ako bi iz baze podataka prikazane na slici (1.2) bilo potrebno izlistati imena svih studenata četvrte godine Odsjeka za informatiku,,program bi izgledao ovako: DATA DIVISION. FILE SECTION. FD ŠTAMPANJE. Ol SLOG-S. 02 FILLER PIC,X(11). 02 IMENA PIC X{29). 02 FILLER PIC X(80). WORKING-STORAGE SECTION. 77 PORUKA PIC X(4). : 01 STUDENT. 02 PODACI-A . PIC X(10). 02 GODINA-STUDIJA PIC 9. 02 IME-STUDENTA PIC X(29). 02 PODACI-B PIC X( 120). , PROCEDURE DIVISION.. POČETAK. OPEN OUTPUT ŠTAMPANJE. MOVE ALL SPACES TO SLOfi-S. #INVOKE. #ERROR FIELD IS PORUKA. :#FÌNO "INFORMATIKA #FIND SET STUDENTI . : ÄFIND FIRST. : : ' PERFORM STAMPANJE-STUDENTA UNTIL PORUKA = "NESL". • #end; AZURIRANJE-STUDENATA. #SAVE ODSJEK. #FIND SET STUDENTI. #FIND FIRST. PERFORM AZURIRAJ-STUDENTA UNTIL PORUKA « "NESL". MOVE ALL ZEROS TO PORUKA. #UNSAVE ODSJEK. #:FIND NEXT. AZURIRAJ-STUOENTA. #GET STUDENT. ažuriranje podataka o studentu. #PUT STUDENT. #FIND NEXT. UMETANJE SLOGOVA Umetanje sloga člana u primjerak skupa vr5i se iskazom: #INSERT INTO SET . U iskazu je potrebno navesti lokaciju u kojoj sé nalazi slog koji se umeče i ime skupa u Ciji primjerak treba umetnuti slog.Slog član se umećs u primjerak skupa na kojeg radni pokazivač trenutno pokazuje.Ovo umetanje se vrši na bazi ključa,i to na mjesto koje na osnovu ure-djenja članova primjerka skup« pripada spomenutom slogu., Ukoliko utvrdi da slon član sa takvim ključem već postoji u primjerku skupa,sistem gà ne uireće,već štampa njegov ključ na konzoli (bez zaustavljanja programa) i sa-opStava programeru poruku "DPSL" (dupli slog) u lokaciju odredjenu ERROR-iskazom.Ovo se radi zbog toga,Sto me-dju članovima primjerka skupa ne smiju postojati dva sloga sa istim ključem.U slučaju da programer ne poštu- " je hijerarhijske odnose,program će biti zaustavljen 1 na konzoli će se pojaviti poruka o grešci. Članovi primjerka skupa ODSJECI,ETF-a (pogledati sliku , (1.2)),mogli bi se kreirati ovako; #INV0KE. «ERROR FIELD IS PORUKA. PERFORM UMETANJE-ODSJEKA VARYING I FROM 1 BY 1 UNTIL I>5. «END. STOP RUN. UMETAHJE-ODSJEKA. . READ KARTICE AT END imperativni iskaz. ItnVE PODACI TO ODSJEK. • «INSERT ODSJEK INTO SET ODSJECI. U jednom pronramu bi se mogli umetnuti studenti svih ndsjeka ETF-a: DATA DIVISION. FD KARTICE. . ni PODACI. 02 TERMINATOR PIC X(4). 02 FILLER PIC.X(76). WORKING-STORAGE SECTION. 77 PORUKA PIC X(4), Ot STUDENT. 02 POOACI-S-A PIC X(11). 02 KLJUC-S PIC X(29). 02 PODACI-S-B PIC X(120). PROCEDURE DIVISION. POČETAK. OPEN INPUT KARTICE. »INVOKE. TERROR FIELD Ii, PORUKA. #FIND FIRST. PERFORM UMETANJE-STUDENATA UNTIL PORUKA » "NESL". #END. CLOSE KARTICE. STOP RUN. UMETANJE-STUDENATA. #SAVE ODSJEK. . PERFORM UMETNI-STUDENTA UNTIL TERMINATOR - "////". Jl^UNSAVE ODSJEK. #FIND NEXT. UMETNI-STUDENTA. READ KARTICE AT END Imperativni Iskaz. IF TERMINATOR f "////" THEN MOVE PODACI TO STUDENT #INSERT STUDENT INTO SET STUDENTI. Prilikom unetanja članova primjerka skupa kartice sa podaciina ne moraju biti sortirane po klJuCu.Cak je 1 poželjno da ne budu (zbog bolje popunjenosti stranice). Napomenimo da ovaj iskaz postavlja radni pokazivaC na umetnuti slog. IZBACIVANJE SLOGOVA Da bi se Izbacio slon Iz baze potrebno je upotrijebiti Iskaz: #^DELETE RECORD. Ovaj iskaz,u stvari.izbacuje slog na kopa radni pokazi-vae trenutno pokazuje,kao i Čitavu podstrukturu za koju je ovaj slog vlasnik.Nakon toga,radni pokazIvaC se postavlja na slijedeći slog,Sto omogučava vrlo efikasno brisanje sekvence slogova: Rrisanje sekvence slonova počevSi od slona sa ključem "PERIf PERO ■ " pa do sloga sa najvećim ključerr vrfti se ovako: #riND "PERIC PERO PERFORM BRISANJE UNTIL PORUKA = "NESL". BRISANJE. #OELETE RECORD. PARAr.RAF. Primijetimo da se,ako Je potrebno brisati prvi,zadnji 111 slon sa zadatim kljuiem,DELETE RECORD koristi u sprezi sa odnovarajućim FIND-iskazom. Druna izuzetna situacija je kada se izbaci i posljednji slon elan primjerka skupa.Tada će se programeru saop5t1-t1 poruka "IZSC" (izbačen zadnji slog član) i u slijedećem koraku dozvoljava se samo upotreba UNSAVE-iskaza. Upotreba bilo kojeo drunoo JMBP-iskaza izazvaće zaustavljanje proorama uz štampanje poruke o greSci na konzoli.Ukoliko želimo da briSemo (Izbacimo) sve članove ne-kon primjerka skupa,preporučijivo je to uraditi iskazom DELETE SET <;ime-skupa>' ,koji to mnogo brže radi nego iskaz DELETE RECORD. Treća izuzetna situacija se javlja prilikom Izbacivanja posljednjeo slona iz baze.Poruka proorameru Je "IZSB" (javlja se u lokaciji odredjenoj ERROR-iskazom).Hedju-tim.efikasniji iskaz za brisanje cijele baze je DELETE ALL BASE. Svi članovi primjerka skupa mogu se efikasno izbrisati iskazom: #DELETE SET . .Prethodno radni pokazivač mora biti postavljen na sloga vlasnika članova primjerka skupa.Na primjer studenti Odsjeka za enernetiku monli bi se izbrisati na slijedeći način (takodje bi se izbrisali 1 njihovi ispiti): #FIND "ENERGETIKA #DELETE SET STUDENTI. iiFIND "INFORMATIKA #FIND SET STUDENTI. IF PORUKA ^ "PSJP" THEN «FIND FIRST PERFORM GRISI-STUDENTA VARYING I FROM 1 BY 1 UNTIL I>5. Ukoliko pronrnmer ne vodi računa o hijersrhijskopi ure-djenju baze,kan na primjer: «FIND "ENERr.ETIKA Jt^DELETE SET ISPITI. BRISI-STUDENTA. #DELETE RECORD. PARAGRAF. Prilikom upotrebe ovog iskaza mogu se pojaviti tri izuzetne situacije.Prva je,kada se izbriSe slog član sa najvećim ključem u primjerku skupa.U tom slučaju se u lokaciju zadanu ERROR-iskazom smiJeSta kod "NESL" i u slijedećem koraku dozvoljena je upotreba jedino orupe JMBP-iskaza koji rade na trenutnom primjerku skupa.Pretpostavlja se da brisanjem sloga primjerak skuna nije postao prazan.Upotreba drugih JMBP-iskaza biće kažnjena zaustavljanjem programa i Štampanjem poruke o nre'.ci na konzoli.Zbog toga Je preporučljivo koristiti ovaj DELETE-iskaz u sprezi sa if rečenicom: #DELETE RECORD. IF PORUKA = "NESL" THEN imperativni iskaz. izvršavanje pronrama će se zaustaviti,a na konzoli će se pojaviti poruka o greSci.Ako je,pak.primjerak skupa prazan ,prekinuće se dalje izvršavanje ovon iskaza (prekinu-će se u smislu prelaska na slijedeći iskaz pronrama), a pronrameru će se saopStiti poruka "PSJP" u lokaciju odredjenu ERROR-iskazom.U ovom slučaju efekat Je isti kao da je DELETE SET do kraja izvrSen.Ne postoji nikakvo onraničenje na upotrebu slijedećeg JMBP--iskaza.Jer se radni pokazivač ne mijenja (i dalje ostaje na slonu vlasniku). Cijela baza se može efikasno izbrisati iskazom: #DELETE ALL BASE. ODVAJANJE I PRIPAJANJE PODSTRUKTURA Ako programer želi premjestiti neki slon i.-; Jednog primjerka skupa u riruni primjerak iston skupa.onda on pi ■ ' mora odvojiti taj slon iskazom: ttDETACH i zatim qa pripojiti na željeno mjesto iskazor-: fltATTACH . U DETACH-iskazu se navodi ime pod kojim odvojeni slon postaje poznat sistemu i pod kojim mu se moJe pristupiti ATTACH-iskazom.Prilikom premiještanja slona premije',ta se i čitava podstruktura za koju je on vlasnik.DETACH--iskaz odvaja slon na kona radni pokazivač trenutno pokazuje 1 postavlja radni pokazivač na slijedeći slon član primjerka skupa.ATTACH-lskaz pripaja odvojeni slon članovima primjerka skupa na koje radni pokazivač trenutno pokazuje i postavlja radni pokazivač na pripojeni sloo.Naqlasimo da se premiještanje slonova može vrSiti samo unutar istih skupova.U jednom propramu mooui"e je Istovremeno odvojiti više slonova,a odvojeni slon se ne može pripojiti strukturi baze na vi5e od jednoo mjesta. Pretpostavlja se da nema smisla odvajati posljednji slon 1z baze,jer se on ne može nigdje ni pripojiti.Prilikom upotrebe ovoti DETACH-iskaza mopu se pojaviti dvije izuzetne situacije.Prva je,kada se odvoji slon član sa najvećim ključem u primjerku skupa,a primjerak skupa ne postane prazan.U tom slučaju se u lokaciju zadanu ERROR--Iskazom smiješta kod "NESL" 1 u slijedećem koraku je dozvoljena upotreba jedino nrupe JMBP-iskaza koji rade na trenutnom primjerku skupa.Upotreba druoih JMBP-iskaza b1će kažnjena zaustavljanjem pronrama i Štampanjem poruke 0 qre5ci na konzoli.Druga Izuzetna situacija je kada se odvoji posljednji slon član primjerka skupa.Tada će se programeru saopštiti poruka "IZSC" i u slijedećem koraku dozvoljava se samo upotreba UNSAVE-iskaza.Upotreba bilo kojeg drugog JMBP-iskaza izazvaće zaustavljanje pronrama uz Štampanje poruke o grešci na konzoli.Ukoliko se pri upotrebi opisanog ATTACH-iskaza pooriješi skup, program će se zaustaviti 1 na konzoli će se pojaviti poruka 0 grešci,a ukoliko se medju članovima primjerka skupa već nalazi slog sa istim ključem kao u slonu koji se žel1 pripojiti,na konzoli će se bez zaustavljanja programa štampati ključ sloga i pronrameru će se u lokaciju zadanu ERROR-iskazom saopštiti poruka "DPSL". Prebacivanje jednog studenta sa Odsjeka za eneroetiku na Odsjek za informatiku moglo bi se izvesti ovako: #FIND "ENERGETIKA #SAVE ODSJEK. #FIND SET STUDENTI. ÖFIND FIRST. #DETACH PRVOG-STUDENTA. #UNSAVE ODSJEK. #FIND "INFORMATIKA #FIND SET STUDENTI. #ATTACH PRVOG-STUDENTA. Zajedno sa studentom premješteni su i njegovi ispiti. Odvajanje članova primjerka skupa,na čijeo vlasnika radni pokazivač trenutno pokazuje,vrši se iskazom: ^^DETACH <1me-strukture> USING SET <1me-skupa> a pripajanje tih članova novom slonu vlasniku,koji je odredjen radnim pokazivačem,iskazom: #ATTACH <1me-strukture> USING SET <1me-skupa> . Ime skupa odredjuje skup unutar kojeg se vr'.i premi ještanje,a Ime strukture ukazuje sistemu na članove koji se odvajaju 1 pripajaju.Nanlasimo da se prilikom ovon premiještanja premljeSta 1 čitava podstruktura za koju su spomenuti članovi vlasnici.Ovi iskazi ne mijenjaju radni pokaživač.Kao 1 kod prethodno opisanon DETACH i ATTACH-iskaza 1 ovdje se premijef.tanje može vršiti sann unutar Istih skupova.U jednom prorramti se monu istovremeno odvojiti članovi vISe prinjeraka skupova,« odvojena struktura se ne može pripojiti strukturi baze na vi?.c od jednog n\jesta.Ukoliko se pri upotrebi ovih iskaza nc vodi računa o hijerarhiji skupova na konzoli će se javiti poruka o greScI 1 prooram će se zaustaviti.Ako je,pri upotrebi opisanog DETACH-iskaza,primjerak skupa',čije hi članove trebalo odvojiti .prazan,prnnrameru se s.ion'.tava poruka "PSJP" u lokaciju odredjenu ERROR-iskazom,a ako se,prilikom upotrebe opisanon ATTACH-iskaza,utvrdi da se članovi primjerka skupa ne monu pripojiti slogu vlasniku Jer odredjeni primjerak skupa nije prazan,tada se u spomenutu lokaciju smijeSta poruka "PSNP".U oba slučaja ne postoji nikakvo nnraničenje na upotrebu slijedećeg JMBP-iskaza.Takodje,ukoliko se pri upotrebi ovon ATTACH--iskaza pooriješi skup,na konzoli će se pojaviti poruka o nreSci 1 pronram će se zaustaviti. Premiještanje svih studenata Odsjeka za energetiku na Odsjek za informatiku moglo bi se obaviti na slijedeći način; #FIND "ENERGETIKA ÄDETACH STUDENTE USING SET STUDENTI. #FINO "INFORMATIKA #ATTACH STUDENTE USING SET STUDENTI. ZAKLJUČCI Realizacija čitavoo sistema Izvedena je metodom od vrha na dolje.Prvo je,u narativnoj formi ,razradjena osnovna koncepcija,a zatim su,u nešto modifikovanom jeziku visokog nivoa PASCAL-u,def1nisane strukture podataka i apstraktni algoritmi.Nakon toga su ovi algoritmi razradji-vanl do detalja,da bi na kraju bili realizovani u asem-blerskom jeziku PLAN fakultetskog računara ICL 1902A. Metoda od vrha na dolje pokazala se veoma korisnom,omogućivši podjednako dobar uvid u opSte kao i u pojedinačne probleme realizacije sistema.Takodje je omogućila uspostavljanje vrlo dobre kontrole nad Izuzetno složenim 1 dunim asemblerskim programi ma.Sve ovo je dozvoljavalo da se,u toku rada na realizaciji sistema,uočavaju nedostaci i monuća poboljšanja,kao i da se,odgovarajuće izmjene,veoma efikasno i bezbolno unose u sistem.Pored tona ovakav način rada omogućava matematičko dokazivanje korektnosti asemblerskih pronrama (posredno preko pronrama narisanih u PASCAL-u) ,Sto je od Izuzetnog značaja s obzirom na dužinu,kompleksnost 1 namjenu ovih pronrama. Ovaj sistem proširuje monućnostl struktuiranja podataka koje pruža COBOL i Istovremeno oslobadja COBOL program od niza Iskaza kojima je,Inače,potrebno odrediti fizičku ornanizaciju podataka (dovoljno Je u prooramu sa JMBP-iskazIma navesti u odjeljku WORKING-STORAGE SECTION opise tipova looičkih slogova).Korisnik,poznavajući dobro hijerarhijske odnose u svojoj bazi 1 poznavajući naravno COBOL,može vrlo brzo savladati Jezik za ma-nipulisanje bazom podataka.Na taj način on može pisati jednostavne 1 eleoantne programe za najkomplikovanije manipulacije sa podacima u bazi. Struktura B-drveta,koja je uvedena kao fizička predstava članova pojedinih primjeraka skupova,pokazala se veoma ponodna za dvonivoovsku memoriju,omogućivši podjednako dobar direktni pristup slonu na osnovu zadatog ključa,kao i sekvencijalnu obradu članova prin\jerka skupa u odnosu na uredjenje tih članova. U sistem je unradjena vrlo Jednostavna i efikasna zaštita koja onemonućava narušavanje strukture baze 1 ne dozvoljava pronrameru da iznubi kontrolu nad svojim pro-nramnm.MedJutim.pnvećanJem kompleksnosti jezičkog pret-procosora i proširenjem sintakse nekih JMBP-iskaza,zaštita hi postala efi kasni ja ,a mnnućnost pojave greške u toku izvršavanja pronrama znatno bi se smanjila.Korisno hi bilo uvosti slijedeća proSirenJa: #FINn NEXT AT END imperativni iskaz. #FINn PRIOR AT END imperativni iskaz. #FINri «fidenti fikator> INVALID KEY imperativni iskaz. ttniSERT <ÌTO-s1onn> IHTO SET DOUBLE KEY imperativni iskaz. #ÜfLETE RECORD AT END imperativni Iskaz. itd. l'o'ljutir.ov.T nrn'.irenj,i,l(ol ikn nod u nekim situ-icijdrü.i (ionrino'^.n ''.inumosti u prnnramiranju.isto toliko (jreti- stavljaju nepotrebna ocjraniCenja u nekim drupim situacijama.Zbog toga nam se Čini da bi najbolje bilo ova proširenja uvesti kao opcionalna.Tako bi pojedini iskazi zadržali oba oblika (skraćeni i prošireni),a prooramer bi morao voditi računa o tome da upotrijebi odoovaraju-ći oblik. Postojeći sistem bi se takodje mooao proširiti uvodje-njem makro Instrukcija za operacije na čitavim skupovima.Prema potrebi.mogao bi se ugraditi i poseban mehanizam za obezbjedjenje tajnosti i privatnosti podataka. Na kraju.naglasićemo da bi se ovaj sistem,Inače predvl-djen samo za ugradnju hijerarhije skupova,mogao proširiti i na jedan opštiji mrežni sistem. LITERATURA 1. ICL-ovi priručnici 1900 serije (1971): 1.1 PLAN REFERENCE MANUAL. 1.2 DIRECT ACCESS. 1.3 UNIFEO DIRECT ACCESS STANDARD UTILITES. 1.4 COMPILING SYSTEMS. 1.5 COBOL. 1.6 COBOL PROGRAMMING. 2. Vojislav Maksimović (1976): REALIZACIJA HIJERARHIJSKOG SISTEMA ZA MANIPULISANJE BAZOM PODATAKA ZASNOVANOG NA B-DRVECU: JEZIČKI PRETPROCESOR. Diplomski rad.ETF Sarajevo. 3. Dženan Ridjanović (1976): REALIZACIJA HIJERARHIJSKOG SISTEMA ZA MANIPULISANJE BAZOM PODATAKA ZASNOVANOG NA B-DRVECU: ALGORITMI ZA PRETRAŽIVANJE I AŽURIRANJE. Diplomski rad.ETF Sarajevo. 4. Radovan Jovlć (1976): REALIZACIJA HIJERARHIJSKOG SISTEMA ZA MANIPULISANJE BAZOM PODATAKA ZASNOVANOG NA B-DRVECU: ALGORITMI ZA UMETANJE I IZBACIVANJE. Diplomski rad.ETF Sarajevo. 5. S.Alagić,R.Jović,Dž.Ridjanović (1976): IMPLEMENTING HIERARCHIES OF SETS USING P-TREES. Simpozljum Informatica 76 - Bled. 6. S.Alaoić,A.Kulenov1ć,M.Sarajlić (1976): STRUCTURED EXTENSION OF COBOL FOR HANDLING DATA BASES. International Journal of Information Systems, Vol. 2, No. 1.---- 7. R.Bayer,E.McCrelnht (1972): ORGANIZATION AND MAINTENANCE OF LARGE ORDERED INDEXES. Acta Informatica 1 , 173-189. 8. R.W.Taylor.R.L.Frank (1976): CODASYL DATA-BASE MANAGEMENT SYSTEMS. ACM Computino Surveys (Special Issue: Data-Base Management Systems K 8. No. 1. 9. D.C.Tsichrltizis.F.H.Lochovsky (1976): HIERARCHICAL DATA-BASE MANAGEMENT. ACM Computing Surveys (Special Issue: Data-Base Management Systems) Vol. 8, No. 1. 10. CODASYL DATA BASE TASK GROUP REPORT .April 1971 report,ACM. New York. 11. C.J.Date (1976): AN INTRODUCTION TO DATABASE SYSTEMS (The System Prooramming Series). Addi son-Wesley Publishing Company. Kead1nn(Massachusetts ).Menlo Park(Callfomla). London.Amsterdam,Don Mllls(Ontarlo),Sydney. 12. N.WIrth (1976): ALGORITHMS+DATA STRUCTURES=PRORRAMS. Prentice-Hall,Inc. tnglewood Cl1ffs(New Jersey). 13. 0.-J.Dahl,E.W.D1jkstra,C.A.R.Hoare (1972): STRUCTURED PROGRAMMING. Academic Press. London,New York. 17 Informatica št. 1 letnik 1977 nekateri vidiki uporabe računalnikov v sociolo -giji in politologiji C. trampuž a. ferligoj UDK 681.3:(301 + 32) Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani Podan je kratek pregled problemov pri uporabi računjilnlkov v sociologiji in politologiji. Opisane so smeri razvoja bank podatkov in metod. SOME ASPECTS OF COMPUTER APPLICATION IN SOCIAL SCIENCES, A short survey of the problems involved in the application of computers in social sciences is given and some perspectives in the concepts of data archives and methods are described. Ena izmed karakterističnih posebnosti sedanje znan-stveno-tehnične revolucije je rastoča uporaba matematičnih metod na različnih področjih znanosti in tehnike. Ta proces, ki je upravičeno dobil naziv matematizacija znanstveno tehničnega znanja, obsega sedaj tudi taka področja znanosti, za katera je veljalo, da zaradi težavnosti in kompleksnosti problematike, raziskave z matematičnimi metodami niso možne (biologija, lingvistika, ekonomija,...). Dejansko pa težavnost proučevanja pojavov v takih znanostih ne le, da ne izključuje, temveč nasprotno, zahteva oziroma predpostavlja uporabo točnih in abstraktnih matematičnih metod (Ruzavin, 1977). V zadnjem času je tudi v družboslovju vedno bolj čutiti potrebo po kvantitativnem preverjanju predpostavk o družbenih zakonitostih. Še do nedavnega je bilo empirično raziskovanje v sociologiji in politologiji omejeno le na zelo preproste statistične obdelave na maloštevilnih podatkih, saj bi kompleksne analize večjega Števila informacij zahtevale ogromno naporov in časa. UgodnejSe pogoje za kvantitativno proučevanje pojavov v družbenih znanostih nudi Sele sodobna račuhalniSka tehnologija, ki omogoča; a. sistematično urejanje in izmenjavo velikega Števila informacij, ki se pojavi^jo vzporedno z vsakdanjim delom ljudi in se lahko zbirajo več let ali celo deseüetij; b. uporabo ustreznih računalniško orientiranih matematičnih metod. Problemi pri uporabi računalnikov Družbene znanosti se ukvarjajo z realnimi vsakdanjimi pojavi, ki jih je težko prevesü iz vsakdanjega nedoločenega jezika v natančni jezik znanosti. "Meritve", v kolikor so sploh mogoče, so obremenjene z vrsto slučajnosti in mnogimi napakami, ki jih je potrebno oceniti. To je zelo težka naloga, saj naletimo na vrsto omejitev pri izvedbi eksperimentov in jih v večini primerov ne moremo ponoviti pod enakimi pogoji. Poleg tega se družbeni pojavi spreminjajo s časom in so v svoji medsebojni povezanosti in raznovrstnosti manifestiranja "neskončni". Neposredno je pri raziskovanju določenih pojavov mogoče opazovati le majhne izseke, za kar pa je največkrat potrebno zbrati veliko Število podatkov (od katerih se nekateri izkažejo kot nepomembni), da dobimo relevantne informacije v največji možni meri. Obilje računalnikov, različnih matematičnih metod za statistično obdelavo podatkov in podatkov samihi lahko pripelje do formalne uporabe matematičnih metod in do situacij, ko raziskovalec izgubi iz vida osnovni namen numeričnih manipulacij. Obdelava empiričnega gradiva ne more nadomestiti globokega poznavanja raziskovanih družbenih pojavov. Predstavlja le dopolnilo k premišljeno postavljeni nalogi o proučevanem pojavu in Izboru ustreznih metod. Žal so te teze v družboslovnih raziskavah včasih neupravičeno pozabljene (Ajvazjan, 1974). vanje skupine sorodnih problemov iz določenega področja. Za statistične analize v družboslovju je v svetu in pri nas že vrsta "programskih paketov" kot so na primer: SPSS, STATJOB, P-STAT, SS, OSIRIS itd. Večina naštetih programov omogoča raznovrstne transformacije in izbiro podatkov; pogojno, brezpogojno in slučajno, izbiro enot in vrsto statističnih in drugih analiz, ki so natančnejše naštete v naslednjem poglavju. Natančen pregled drugih programov, primernih za družboslovne raziskave je podan v reviji; Social Science Information 13(1974)3 na straneh 105-146. 2. Metode in programi za obdelavo podatkov v družboslovju Analiza podatkov brez uporabe razvitejših matematičnih metod, omejena le na tabele in grafične ponazoritve, največkrat ne izčrpa vse informacije v podatkih o proučevanih družbenih pojavih. Zato si vedno več družboslovcev prizadeva poiskati primernejše tehnike za kvantitativno analizo podatkov. Računalnik omogoča uporabo postopkov z zahtevnejšimi numeričnimi prijemi (določitev lastnih vrednosti, reševanje enačb, ... ) pa tudi uporabo postopkov, ki so osnovani na heuristiCnih metodah, kjer je potrebno pregledati veliko možnih izidov. Statistične metode, ki so primerne za analizo podatkov v družboslovju, je mogoče urediti v skupine podobnih metod. Tak izčrpen pregled metod primernih za analizo podatkov v političnih vedah je podal Alker (1975). Podobna klasifikacija je bila izdelana v letu 1976 na Mednarodnem delovnem seminarju SOECO v Ljubljani in na Simpoziju računalniške statistike COMP STA T v Berlinu, Na grobo lahko metode empiričnega proučevanja v družboslovju razdelimo na dve skupini: metode za merljive spremenljivke In metode za kvalitativne značilnosti. a. Metode za analizo merljivih spremenljivk Statistična analiza ene ali dveh merljivih spremenljivk je poznana iz klasičnih učbenikov statistike (Blejec, 1973, Janinik, 1976). Vse pogosteje se v družboslovju za preverjanje zapletenejSih trditev o povezanostih večih merljivih spremenljivk uporabljajo multivariatne metode kot parcialna in multipla korelacija, multipla linearna regresija, analiza va- riance, faktorska analiza, kancnska korelacijska analiza In diskriminacijska analiza (Anderson, 1958, Cooley in Lohnes, 1971, ... ), Za omenjene analize imamo na voljo v Računskem centru na FSPN nekaj računalniških programov kot SPSS, SS, STATJOB, P-STAT,BMD, .. . Testiranje razlik faktorskih struktur in podobnih zapletenejSili hipotez (JOreskog, 1970) omogočata programa SIFASP in ACOVS. Pomemben dosežek za empirično proučevanje v družboslovju so vzročni linearni modeli (Blalock, 1964, 1971, Golderfeer in Duncan, 1973,,.i), s katerimi je mogoče preverjati zapletenejSe vzročne zakonitosti v družboslovju. Tak, dokaj splošen vzročni model, ki vključuje kot posebne primere rekurzivni, ne-rekurzivnl in faktorski model, je vgrajen v program LISREL. b. ftfetode.za analizo kvalitativnih lastnosti Empirično proučevanje družboslovnih zakonitosti je za razUko od naravoslovnih težavnejše predvsem zato, ker so ponavadi proučevane lastnosti le kvalitativnega značaja (ordinalne ali nominalne lestvice) in zanje povečini še niso izdelani primerni matematični pristopi. Nekaj klasičnih neparametričnih testov za take lastnosti je vključenih v paketih' SPSS, STATJOB in P-STAT. V zadnjem času pa je tudi na tem področju predlaganih nekaj pomembnih rešitev. Psihologi Togerson (1958), Coombs (1964) in drugi so izdelali metode lestvičenja (SPSS, SCALE). Tem so sledile metode večrazsežnostnega lestvičenja (Torgerson, 1958, Shepard, 1962. Kruskal, 1964), ki iz danih podobnosti med enotami določijo lego teh enot v Evklidskem prostoru s čim manj razsežnostmi tako, da je napetost med njiir.'. - j' manjSa. Za te metode sta dostopna programa MDSCAL in MINISSA. Za družboslovne raziskave je še posebej zanimiva splošnejša metoda večrazsežnostnega lestvičenja CaroUa in Changa (1970), ki analizira spremembe v zaporedju matrik podobnosti (INDSCAL). Za proučevanje kvalitativnih značilnosti se vse bolj uveljavljajo tudi metode določanja skupin (Cluster metode). Programi zanje so ponavadi hitri in jih lahko uporabljamo za večje količine podatkov, Najpogosteje se uporabljajo postopki hierarhičnega določanja skupin, pri katerih je mogoče proces združevanja enot v skupine grafično predstaviti z drevesom - dendrogramom. Za te postopke so dostopni trije programi: HICLA, HCAJOHN in CLUSE. Slednji temelji na Lance-WilliamsovetM pregled in perspektive razvoja banke podatkov In metod Izkušnje kažejo, da se razvija uporaba računalnikov v družbenih vedah med drugim tudi v naslednjih smereh: 1. Formiranje računalniško vodenih bank podatkov Dosedanja praksa v svetu in posebno pri nas kaže, da so podatki Iz večine raziskav neurejeni, neustrezno arhivirani in niso na razpolago vsem uporabnikom na tem področju. Ker ostajajo tako podatki kot rezultati (pri tem zlasti številni materiali, ki niso vključeni oz. upoštevani v tekstovnih interpretacijah) raztreseni med številnimi posamezniki, institucijami In disciplinami, prihaja do ponavljanja istovrstnih vprašanj v raznih anketah in do medsebojno nepovezanega proučevanja teh vprašanj, kar vodi do nesmiselnega trošenja energije raziskovalcev. Sistematizacija podatkov vodi k večji selektivnosti tako, da se jasneje nakazujejo predvsem tista vprašanja, ki so Se nepojasnjena in tista področja, pri katerih bi ponovno zbiranje informacij pomenilo dodatno trošenje finančnih sredstev. Urejeni arhivi naj bi napravili korak naprej k temu, da bi tudi empirične ugotovitve lahko privedle do pomembnejših teoretičnih posplošitev tj. do sinteze empiričnega in teoretičnega obravnavanja posameznih vprašanj. Sedanja razpršenost in Izredno težka dostopnost rezultatov in podatkov iz že opravljenih raziskav obenem določa meje možnega teoretičnega posploševanja. Vpogled v rezultate dosedanjega dela je odvisen povsem od Številnosti osebnih stikov in poznanstev, ne naslanja pa se na kakršen koli sistematično organiziran in preverjen fond podatkov. Posamezen raziskovalec mor« torej nesorazmerno veliko količino časa posvetiti povsem slučajnostne-mu neorganiziranemu iskanju in preverjanju relevantnih virov. Poseben vidik, ki zaostruje potrebo po standardizaciji podatkov in njihovem sistemizlranju predstavlja proučevanje dinamičnih sistemov, ugotavljanje različnih trendov oz, zakonitosti glede povezemosti med pojavi oz, procesi v času in prostoru. Dinamičnih sistemov ni mogoče obravnavati brez kontinuitete virov informacij oz. načinov konceptualizaclje v posameznih časovnih toCktó. Tudi s tega vidika in zlasti z vidika marksističnega metodološkega pris- topa se pojavlja upravičena kritika sedanje raziskovalne prakse, ki se predvsem omejuje na statične preseke družbenega dogajanja In s tem vodi do enostranskih interpretacij. Sistematično urejeni in dosegljivi podatki predstavljajo skupaj z računalniško vodeno dokumentacijo tudi študijsko gradivo pri pouku sociologije in političnih ved ter informacijsko bazo za druge uporabnike. Nadaljnja naloga arhivov podatkov je standardizacija informacij na področju sociologije, politologije in komunikologlje. Za razliko od sedanjega stanja, bo vsak raziskovalec po svoje opredeljuje pojme in spremenljivke, ki jih uporablja, naj bi v prihodnje poiskušall vsaj do neke mere standardizirati tiste spremenljivke, ki se najpogosteje pojavljajo v empirično raziskovalnem delu. Le v tej meri lahko iščemo možnosti zagotavljanja širših teoretičnih posploševanj na osnovi pri nas ugotovljenih empiričnih podatkov. Urejeni arhivi bodo prispevali k zmanjšanju količine potrebnih informacij tudi glede na to, ker bodo evidentirali uporabljena kompleksna in sia-tetlčna merila posameznih sklopov medsebojno povezanih pojavov in pomembnost posameznih indikatorjev 02. spremenljivk. Selektivnost v tej smeri bo torej pomenila, da bi z manjšim Btevilom podatkov dosegli enako ali celo pomembnejše znanje in lažjo možnost obravnave dinamičnih sistemov oz. predvidevanja sprememb v prihodnosti. Nadaljnji razvoj naj bi šel v smeri tesnejšega povezovanja številnih podatkov iz anketnih raziskav (predvsem informacij o različnih percepcijah in dispozicijah posameznikov) z obsežnim gradivom, ki ga nudi bodisi redna statistična služba v posameznih sektorjih, bodisi občasne statistične akcije in drugi arhivi pri nas in v Inozemstvu. V razširjeni koncept arhivov podatkov spadajo tudi priprave in razvoj sistemov za shranjevanje in izkazovanje podatkov. Posebno važna nadaljna naloga arhivov Je zbiranje in razvoj programov za računalnike, tako za manipulacije s podatki, kot tudi za reševanje statističnih in drugih obdelav podatkov. Programi morajo biti pripravljeni tako, da so na najenostavnejši način dostopni vsem Interesentom kot so npr. učitelji in raziskovalci, študentje in drugi. V zadnjem času teži razvoj k izdelavi in.izpopolnjevanju že obstoječih programov, ki omogočajo reSe- (1967) obrazcu in vsebuje zmožnosti prvih dveh programov (Johnson, 1967) kot poseben primer. Obetajoči so postopki, ki temeljijo na razpoznavanju vzorcev (Žuravljov, Kamilov in Tuljaganov, 1974), za katere je v pripravi precej sploSen računalniški program, katerega del je dostopen tudi pri nas (PARE). Ti postopki rešujejo za kvalitativne podatke podobne probleme kot znani multivariatni postopki za merljive spremenljivke. Z obema skupinama metod se delno prepletajo Se druge metode, kot na primer slučajni procesi (Coleman, 1964, Kemeney in Sneli, 1962, Bartholomew, 1967, Fararo, 1973), simulacije (Dutton in Starbuck, 1971), . . . Li teratura; Ajvazjan C.A., Bežaeva Z.I., Staroverov O.V. : Klasifikacija mnogomernih nabljudenij. Statistika, Moskva 1974 Alker Jr. H.R.: An overview of polimetrics. Handbook of political science. Volume 7, 1975 Anderson T.W.: Ah Introduction to Multivariate Statistical Analysis, John Wiley, New York. 1958 Blalock H.M. : Causal Inferences in Non-experlmen-tal Research, Chapel Hill: University of North Carolina Press, 1964 Blalock, H.M. : Causal Models in the Social Sciences, Aldine Publishing Company, Chicago, 1971 Blejec M. : Statistične metode za ekonomiste. Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1973 Caroli, J.D., Chang, J, J. : Analysis of Individual differences in multidimensional scaling via a N-way generalization of "Eckart-Young" decomposition, Psychometrika, 1970 Coleman, J. S. : An Introduction to Mathematical Sociology, The Free Press, New York, 1964 Cooley W.W., Lohnes P.R.: Multivariate Data Analysis, John Wiley, New York, 1971 COMPSTAT 1976 Proceedings in Computational Statistics, Physica-Verlag, Wien 1976 Coombs, C.H.: A Theory of Data, John Wiley, New York, 1964 Dutton, J, M., Starbuck, W.H.: Computer simula- tion of human behaviour. New York, Jflhn Wiley, 1971 Fararo, T.J.: Mathematical Sociology, John WUey, New York, 1973 Goldberger, A.S., Duncan, O.D. : Structural Equation Models in the Social Sciences, Seminar Press, New York, 1973 Jamnlk R. : Uvod v matematično statistiko, DMFA, Ljubljana, 1976 Johnson, S,C.: Hierarchical Clustering Schemes, Psychometrika, 1967 Lance, G.N., WiUiams, W.T. : A general theory of classlflcatory sorting strategies, 1. Hierarchical systems. The Computer Journal, 9 (1967) 4, 373 -380 Kemeney, J. G., Snell, J. L. : Mathematical Models in the Social Sciences, Ginn, Boston, 1962 Kruskal, J.B.: Multidimensional scaling by optimizing goodness of fit to a nonmetric hypothesis, Psychometrika (I in II), 1964 MUnar Z, : Dialektika, empirizem in spekulacija v socioloških in politoloških raziskavah. Referat na posvetovanju: "Teoretično-metodoloSke osnove raziskovanja v družbenih vedah", ki ga je organiziral Marksistični center CK ZK Srbije v Beogradu, decembra 1976 Ruzavln, G.I.: Matematizacija naučnogo znanlja, "Znanle" (Serije "Filozofija"), Moskva 1977 aiepard, R.N.: The Analysis of proximities: Multidimensional scaling with an unknown distance function. Psychometrika (I In 11). 1962 SOECO, Report of the methodological Group, FSPN, Ljubljana 19(f6 Torgereon, W.S. : Theory and Methods of Scaling, John Wiley, New York, 1958' ToS N.: Metode družboslovnega raziskovanja, FSPN, 1975 Žuravljov, Ju,I., ■ Kamllov, M.M., Tuljaganov, Š.E.: Algoritmi vičislenija ocenok 1 ih primenenle, "Fan" Tagkent,1974 Bartholomew, D.J. : Stochastic Models for Social Processes, John Wiley, New York, 1967 Jöreskog, K. G. : Simultaneous Factor Analysis in Several Populations, Research Bulletin 70-61, Princeton, N.J.: Educational Testing Service, 1970 21 Informatica št. 1 letnik 1977 the micnocomputer families SOBO, BBOO, FB, Z BO bojan ponebšek UDK 681.3-181.4 MOSTEK GmbH 70?a P.n.flerstadt - 1 West Germany MIKBOHAČUNALNIČKE DHUŽINE 8080, 6800, F 8, Z 80. Članek daje pregled mikroračunalniških družin, ki trenutno dominirajo na tržišču. Ocenjene so potrebe svetovnega tržišča, pri čemer je vklju-> _________ __ programska^ ^ _ _ _ _ . renčnost na tržišču. Članek je zaključen s primerjavo zmogljivosti mikroračunalnikov: 8080, 6800, P 8, Z 80. The article gives an overview over microcomputer families that dominate the market at the moment. Some estimations of world market demands and its growth until 1980 are given. These estimations are based on an overview of microcomputer application possibility. The necessary hardware architecture of microcomputer and its system software that will enable certain micfo-t computers a break trough and competition on the market, are describet. The article closes with the comparison of efficiency of following microcomputers: 8080, 6800, F 8, Z 80. The microcomputer market is growing very fast. Five years ago there was only one microprocessor on the market, delivered from a single supplier. Last year there were 55 different microprocessors delivered from 2o suppliers, and now there are 125 different microprocessors delivered from 65 semiconductor houses. It is a very hard job in the short time to give an overview over all microcomputer families which are on the market today. By analysing some popular microcomputer systems we will try to determine the direction in which the development will move in the near future. By near future we mean the time up to 198o. The development is always faster than we expect! For this reason, It is not interesting to look lo or 2o years in the future. All we can say for so long a time in the future is that it will be totally different as we know it today. Today are some hundreds of thousands of general purpose computers installed wordlwide. There are already more than a million microprocessors in different applications today. How many millions will be on the market in five years from now? And who can tell me how many will there be in 2o years? Twenty years ago the typical computer application was the solution of numerical problems In the scientific laboratory. This would have been a pretty black future for the computer. The most optimistic people expected that worldwide only one or two thousand scientific labs could use a computer. Nobody anticipated the fact that the market would go in totally different directions. The hundreds of ' thousands of computers today do more data moving, controlling and searching as computing. The computer does today not the computing but the controlling. Where will the market for all millions of the microcomputers in the next four or five years be? A major semiconductor factory can today, without any problems, produce five hundred thousand microcomputers monthly. This gives you in total 6 million microcomputers yearly, "at à selling price in large quantities of 5 dollars each. This means for less than an average dinner for one person in a restaurant you can have one microcomputer. But you cannot eat the microcomputers. There are today not enough people who understand how to apply a microcomputer. The microcomputer is a complex tool. The development people must understand hardware and softwere. There is today a shortage in the market of people who can understand computer systems, and who are willing to work with microcomputers. Today all computer manufacturers together could use for their terminals, peripheral controllers and test equiiwients maybe one or two million microcomputers, but 60« of this market is not the free market. The total demand for these users together can be satisfied by one or two months at full production from one semiconductor producer. We need desperately to look for some new users of microcomputers. Marketing research people have discovered, or invented, more than 3o.ooo potential applications for the microcomputer. If we suppose the price for the microcomputer with a program of up to 2 K Byte and some input-output capabilities will cost In large quantities between 5 and lo dollars in next year, then we can very quickly see some big volume applications. First, the applications in which the microcomputers have already been used. Up to 5 million microcomputers will be used next year in TV game applications. Some millions will be in the sophisticated pocket calculators; Some other millions will be in the microwave ovens, sewing machines, other programmable kitchen equipment, air conditioning, and burglar alarms. The consumer market is already developing equipment with microcomputer, for example video recorders, movie and photo equipment, hi fi stereo tape recorders etc. Actual industrial applications are gas pump control, motor control, and information terminal equipment. This market includes avionics and similar,hiah reliability applications. With up to 2o million oars, production yearly,, the biggest market in, the i near fut^wria iwHi be the automotive market. There will be at least one microcomputer in each car. We can see the enormous demand this will create for the people to design, development and maintenance éystems'.; Of course,.ithe soft" ware for all these applications must lalsQ be written. In the comouter Applications you can, perhaps, use existing software, but in a market with entirely new applications the programs must be written from scratch. The foregoing is enough to give an Insight liitri thé' iiiarket' Wh'i'éh will be served by mii cómputélrs'i ih"'thé>''héaf'i future. micro We will now investigate the microcomputer, what it is and how it will look in the next years. Just to be sure that we all speak about the same items, we will now repeat some definitions : Under the term "microprocessor" we understand a monolithic piece of silicon produced by some large scale integration technology which is packaged in an appropriate housing (often dual in line package or DIP), with some pins for interfacing with additional circuits or equipment. If we speak about a microprocessor, the central processor unit must be in this DIP. As an example of a microprocessor we have the F 8 MK 385o CPU. The next bigger unit is the "microcomputer". Today, the microcomputer consists of a number of packages. In these Dip's we can find the CPU, some memory, and some input-output (I/O) circuits for the interface to the peripheral equipment. The minimum microcomputer today available on the market consists of two Dip's. These are the F 8 MK 385o CPU and the F 8 MK 3851 PSU (program storage unit). Both large scale integrated (LSI) circuits together have an 8 bit parallel CPU with 72 different powerful instructions, memory addressing capability up to 64 K byte (1 K is 1o24 bytes), and 256 I/O ports, with external and programmable timer interrupt, 64 Byte randran access memory (RAM) in the CPU, and 1 K Byte read only memory (ROM) program storage in PSU. In the very near future, there will be a one-chip F 8 microcomputer with all these features and program storage will be expanded to 3 K byte. There will be several one chip microcomputers delivered from different suppliers in the next few months. The next step which should be defined is the microcomputer system which consists of the microcomputer with some peripherals and, of course, there must be some software. The last step in our definition is the microcomputer systems family. The members of the family are a variety of microcomputer systems which can be in one compatible family if there is some kind of software compatibility. The progreuns written for one microcomputer system would, almost without any changes, run on another microcomputer system. For example, the programs which are written in machine language for the 8080 microcomputer can run on the Z 80 microcomputer system. Because, the 8080 Instruction set is a real subset of the;Z 80 instruction set, we speak about the compatibility on the machine language level in one directjion. We can speak about bidirectional compatibility of some high level language if, for example, there exist 1 interpreters or compilers for two,.different microcomputer Systems. The user can, for the execution of his application software written in BASIC, u»e different microcomputer systems with different speeds and at different costs. We can finish now with the basic definitions. We will here speak just about some 8 bit paralr lei microcomputer systems in the N-channel MOS (metal oxide semiconductor) LSI technology, On the market there are serial microcomputers, 4bit, 8 bit, and 16 bit parallel microcomputers in various MOS technologies and sliced 2 bit and 4 bit parallel microcomputers in bipolar techrology. All 8 bit microcomputers can, with these 16 bit address registers, address up to 64 K memory locations which usually have 1 byte (8 bits) organisation. Memory can be programmable read only memory (PROM), read only ,memory (ROM), random access mamory {'MIV -, if you wish, the core memory. The signals are bus oriented and memory and peripheral controllers can be connected on this CPU controlled bus. The peripheral can have the 8 bit parallel or the serial data path organisation. Because the peripheral usually has both these data organisations the 8 bit parallel microcomputer is so successful as a peripheral control. The 4 bit is not effective enough, and the 16 bit microcomputer does not have any advantage yet costs more than the 8 bit one. The speed of the 8 bit parallel microcomputer is somewhere betvreen 1 and 2 microseconds for the fastest instructions. Almost all microcomputers have the mnltilavel interrupt structures and direct memory access (DMA) controllers. There are today some generations of general purpose computers on the market. For general purpose computers we have had several generations if w« evaiuate the itechnological process but In this last generation of the GPC we have had several generations of the minicomputers and microcomputers. All microcomputers are produced by some form of LSI technology, and the power of the microcomputer depends on this technology and density more than on the architecture. The power from the microcomputer today can be Compared with the power of the minicomputers which had been developed 5 years ago (PDP 11, NOVA 12oo). But we can expect in the next years that some microcomputers will be as powerful as the minicomputers. The gap between the minis and jthe micros is disappearing already. Microcomputer advances are terminated by a technological revolution and not by their architecture.' ' ' ' We can see the most successful, minicomputers, in their microcomputer . version PDP. 11. as LSI 11 and NOVA as LSI NOVA, and we can find the 8080 in the bipolar LSI version. This shows the overlapping of computers in different technologies at different cost and power for different applications.. ! i-i.ll ,,,.. .. ;., The fact which makes the microcomputers bo extremely interesting is that the computer power can be concentrated on a piece of silicon which can be produced extremely cost effectively. . The price for microcomputer depends, of course, on piroduction quantity and frcm the yield of the^'prodiiction.' It la totally Indepen-darit fromiristructioh'set, so long as it is possible to implement these instruction sets on the area of the sllican which can. be optimally produced. Today it is possible to produce economically in. mass production an area between 2o and 25 square millimeters (up to 2oo mills on the side). About 8ooo to 9ooo MOS transistors on this area can be put with up to 4o input-output signals, if there is some random logic in the CPU. More transistors can be implemented in RAM circuits because the density.is higher. But we will spend some word about memories later. We will look now at the 4 microcomputers which are today the most popular on the market,. These are the 8080 - first developed and produced by Intel and now produced by different supplier^ 6800 - developed and produced by Motoria and other sources F 8 ^ developed and produced by Fairchild and now produced as second source by MOSTEK z 80 - developed by Zilog and now produced as sé(3ond source by MOSTEK. All these microcomputers have 8 bit parallel structure and are produced in the N-channel MOS technology. ■ Some of the Important features can we see in the table at the end of this article. We have in this table some tyjiical features of three microcomputers of the second genera- tion (8080, 6800 and F8) and Z 80, the first of the third generation. What makes the Z 80 th« first of one new generation is the implementation of complex instructions such as the string move, search and string input-output, the bit manipulation and the register set architecture. But we should compare some important features , from all these microcomputers. First, we can see that about three years ago there appeared a successor for the 8008 -the 8080. The CPU architecture: 8080 - Register oriented, distributed in more. . chips ,because ;the circuits were deve-loped,in 1973 when the technology was not aidvanced as today, with high level clock and three power supply voltages. - This is the first really successful microcomputer and all later development must be compared with this 1:; :; vOne...:,:, .i.n.vi | 6800 - Register A and B; this CPU is more memory oriented with good addressing features, such as indexing or shift in the memory locations. The first with just one power supply. The CPU is only one chip. F 8 - The CPU development had been concentrated on a system with absolutely minimal external circuitry. The CPU has one accumulator and a 64 byte RAM,j the instruction set is ideal for these minimal systeB». There are novel fea-. tures in the CPU such as on chip re- ; freshing of dynasiic memory, and programmable timer interrupts, very use-full in control applications. Z 80 - The designer had learned a lot from other designs. Well balanced design with registers in CPU to control the memory and I/O. The CPU is a combina- I tion of many good features from other microcomputers. The simple clock generation, one power supply voltage, and the possibility to stop the CPU fot; testing. All Instructions of the 8080 are included in the Z 80. The design had been done with the objective to be better than,the 8080 and to give to the customer the possibility to use 8080 software plus new instructions. - 1 ■ What can we learn from this short comparison of these microcomputers? - The designers of microcomputers learn fast and they are willing to give the programmer better instructions, and the user the possibility of designing simpler systems. All microcomputers must have a lot of additional LSI controllers. The parallel and serial 'I/O controllers, direct memory access circuitry and special controllers such as floppy disk, communications line etc. In the next year we will have some; one chip • microcomputers. It is possible to have the CPU, up to 2 K byte ROM for progreuns, some RAM's and good I/O features. The circuits will go into low cost one chip designs and into sophisticated 8 bit and 16-bit microcomputers. The memory development shows extremely good progress. We have now the start of the production of 16 K bit dynamic memory on one chip and of 4 K bit static memory, we can expect in some years the €4 K bit memory on one chip. If we put all these facts together we can expect in 1980 a one chip microcomputer with the power of today's minicomputer, 4 K Byte ROM and 4 K Byte RAM. The problem will be to attach the peripheral to have some other combination of the memory in the system. But the real revolution in the microcomputer architecture will first come when we have microprogramming in the microcomputer. We can expect the same development as with general purpose and minicomputers, the big step forward can be done with implementing of complex software direct in the microcomputer, used in language Interpreters, operating systems etc. If we look at the progress in the bigger computers, we can anticipate the direction in which the microcomputers will be developed. There is nothing new in the architecture of the microcomputer, it.Is the progress in the , technology which has given us the possibility to repeat all featuresvhich exist in the classical computers at very low cost on a single piece of silicon. ' Finally, we could perhaps ask ourselves, and the question is.not^top phabtastici When will it be possible to copy the IBM 370 computer on one piece of silicon? Table Ito pageu;2 8080 6800 F 8 Z 80 Production start 4th Quarter 73 t 3rd Quartfer 74 3rd Quarter 75 Ist Quarter 76 Technology N-. channel MOS N-i channel MOS N- channel MOS N-channel MOS Power Supply -5 , +5, +12 V + 5V + 5, + 12 V + 5 V Clock generation 2 0 2 0 1 0 1 0 special high special only TTL level generator crystal level Clock frequency 2 MHz 2 MH2 2 MHz DC - 2,5 MHZ Clock time 5oo ns 5oo ns 5oo ns 4oo ns Shortest instruction 2 1 microsends 2 microseoonds 2 microseconds 1,6 microseconds Addressability 64 K 64 K 64 K 64 K Register in CPO A, F A A A, P> A, F B, C B B, C» B, C D, E 64 Byte D, Bt D, E H, L H, L/ H, L Stack P Stack P PCO, PC 1 Stack p PC PC DCO, DC1 PC IX in PSU, SMI, zx DMI lY Memory refresh - - On chip in CPU Instructions 78 72 72 158 String instructions NO No No Yes I/O instructions Yes No Yes Yes Relative jumps No Yes Yes Yes Bit manipulation No No No Yes Indexing No Yes No Yes Move Byte 27 microseconds 52 itaicroBeconds 38 microseconds 8.4 microseconds 54 cycles 52 cycles 76 cycles 21 cycles 8 Bytes 28 Bytes lo Bytes 2 Bytes Search Byte 26 microseconds 38 microseconds 32 microseconds 8.4 microseconds 52 cycles 38 cycles 64 cycles 21 cycles 13 Bytes 21 Bytes 9 Bytes 2 Bytes I/O Byte 18,1 } microseconds 30 microseconds 2o microseconds 8 microseconds 37 cycles 3o cycles 4o cycles 2o cycles 8 Bytes 16 Bytes 9 Bytes 2 Bytes 25 Informatica št. 1 letnik 1977 okvir za izučavanje infonmacionih sistema d. ćećez - kecmanović UDK 659.2.001.1 Odijek za Informatiku Elektrotehnički fakultet Univerzitet u Sarajevu Mnogobrojni,a i u mnogoäemu sporni,pravoi rasooja oblasti informaoionih BÌatema,kao i nepoatojanje Svrsta teorijske osnove aa praktične realigaaije informaaionih sistema, nametnulo je potrebu aa đe= finisanjem okvira za isuSavanje, u kojem bi se na iavjestan naSin integrisali oni teorijski resul = tati koji su izdrSali kritiku vremena i dobili potvrdu prakse. U nastojanju da ee formuliSe jedan takav okvir u radu se razmatraju tri znaSajna koncepta: Dkonoept objektnog sistema, 2)oiklue raz = voja informaoionog sistema i 3J metodske oblasti u oiklusu razvoja. Prikazane su osnovne teorijske predpostavke ovog koncepta, kao i relevantni aspekti njihove primjene.Ovi koncepti eu sagledani u kontekstu razvoja teorije informaaionih sistema. Teorija Informaclonlh sistema nije dovoljno razvijena da bi pružala jasan,koncepc1jsk1 1 metodski defInIsan.opSte prihvaćen okvir.Postoji »medjutlm,nekoliko značajnih kon» cepata.člja je vrijednost potvrdjena u praksi,koje n1 jedan Informadonl stručnjak -bilo teoretičar,bilo prak= tlčar- nebi mogao previdjeti.Uvrštavanje značajnih kon = cepata u jedan teorijski okvir Implicira neminovno 1 primjenu odredjenlh kriterija relevantnosti .Svjesni oqr= aničenosti svakog ovakvog pokuSaja,želimo Istači da ovaj rad nema pretenziju da bude Iscrpan,već da reflektuje neke osnovne tendencije u uspostavljanju ovog okvira. Odredjenje sistema za koji se projektuje Informadonl sistem tj. njegovog odredišnog sistema,od su5t1nskog je značaja za def1n1sanje ciljeva Infomaclonog sistema 1 bitno utiče na efekte Informacionog sistema.Koncept "objektnog sistema" tj. slstensko razmatranje dijela realnog svijeta — objekta za koji se gradi Informadonl sistem, jedan je od fundamentalnih koncepata u Izučavanju Infonmacionih sistema,te se kao d1o teoretskog okvira razmatra u ovom radu. Ciklus razvoja Informacionog sistema je proces koji mogi mjerodavni autori prepoznaju kao specifičan u pogledu principa odvijanja 1 kontrole .strukturnih standarl^a 1 metoda razvoja.Na ovom konceptu osniva se definisanje metodskih oblasti u razvoju Informadonlh s1stema,č1me se zaokružuje teoretski okv1r,koj1 Je po naSem mlSiljenju čvrsta osnova za dalji razvoj teorije Informadonlh sistema 1 u Isto vrljere nezaobilazna podloga svakoir praktičnom rhüd Ü oblasti razvoja Informadonlh sistema. 1. objektni sistem vs. informacioni sistem Sistemsko mISljenJe o složenim fenomenima koji se javljaju u funkdonlsanju organizacija Ispoljava se u a)1zola-cljii dijela realnosti koji je objekat posmatranja, b)pos-matranju tog dijela realnosti kao komponente Sireg sistema kome pripada 1 c)anal1z1 objekta posmatranja kroz njegove sastavne dijelove 1 njihove reladje.Oirédjenl dio realnosti -objekat posmatranja značajan za naSu radnu namjeru- defInISemo kao s1stem,koJ1 Ima uspostavljene relacije sa Sirim s1stemom,odoosno,1 sam se sastoji od medju-sobno povezanih dljelova,pod$1stema.Opisom ovog sistema definìSemo objektni sistem Sto Je oznaka za "sistemsko tretiranje objekta",/!/.Objektni sistem defInISe se sa ciljem Izgradnje Informacionog s1stema,kao njegovog budućeg dl jela.Dakle,objektni sistem je S1t1 sistem kome Informadonl sistem pripada, odn. kome će pripadati. Pojam objektnog sistema u oblasti Informadonlh sistema uveo je Langefors,/2/,: "Informadonl sistem Je potreban kao pomoćni za drugi sistem.objektni sistem tj. sistem kojim se upravlja.Informadonl sistem treba da obezbjedi Informacije potrebne na bilo kom mjestu,u bilo koje vrijeme,u objektnom sistemu.Objektnim siste-mow često se smatra organi zacije,preduzeče 111 upravljačko tijelo." Vrijednost "pridruženog" informacionog sistema sagledava se u kontekstu objektnog sistema tJ. u poboljšanju efikasnosti "upravljanog sistema",/3/. Sobzlrom na naSu radnu namjeru -Izgradnju Informacionog sistema- opis objektnog sistema može biti vISe 111 manje 26 dobar,odgovarajući.Sta obuhvatiti opisom,odn. sa kojom širinom 1 dubinom izolacije opisati realnost, 1 koji je zadovoljavajući nivo Izomorfizma.dva su suštinska pitanja u definisanju objektnog sistema,sa znaCajnIm posljedicama na razvoj Informaclonlh sistema. Primjena opSte teorije sistema u studiranju realnih s1ste= ma,prema autorima Matejlću i Petroviću,/4/, "u suštini nije ništa drugo već stvaranje upro5ćen1h,šemat1zovan1h portreta Izvjesnih aspekata sistema 1 okoline u kojoj on egzistira".Slika objektnog sistema uvijek je uprošćena predstava realnosti.Više ili manje formalizovana,ova sli= ka postaje sredstvo za razvoj Informaclonlh sistema.Nivo izomorfizma Iznedju slike objektnog sistema i realnog sv= ljeta manifestuje se već u procesu razvoja informaclonog sistema,u toku kog se u iterativnom postupku može korigo» vati. Odredjenje širine i dubine Izolacije Langefors označava kao probleme "spoljašnje" i "unutrašnje" granice,/5/.Gra= nica izmedju objekta posmatranja,tj. "cjeline",koja je u fokusu našeg interesovanja.i ostalog dijela realnosti , naziva se spoljaSnja granica.Ono Sto nije u sistemu. Sto nije obuhvaćeno spoljašnjom granicom,a Sto Ima znaCajne posljedice za objektni sistem,pripada okolini (okruženju) sIstema.Endogene varijable su one koje opisuju resurse objektnog sistema 1 dostupne su kontroli u okviru sistema. Relevantne interakcije Izmedju objektnog sistema i okoli» ne,koje se smatraju nekontrolabllnlm u okviru objektnog sistema,opisuju se tzv. egzogenim varijablama.Endogene 1 egzogene varijable,sa zajdnlćkom karakteristikom da su značajne za sistem,razlikuju se dakle u stepenu kontrola» bilnosti. Na analogan način defInISe se unutrašnja granica.Objektni sistem sastoji se od medjusobno povezanih podsistema,kom» ponenti,koje se takodje sastoje od podsistema ltd.Tako se objektni sistem opisuje hijerarhijskom strukturom.Kompon» ente sistema koje su najniže u hijerarhijskoj strukturi i koje ne opisujemo uz pomoć subkomponenti«nego samo po» moću ulaz/izlaz karakteristika.smatramo elementamiro kom= ponentama,Elementarne komponente odredjuju unutrašnju granicu ,Jer njihova struktura nije značajna prilikom op» Isa objektnog sistema,za potrebe razvoja Informaclonog sistema.Odredjenje unutrašnje granice je pitanje o kojem tim informaclonlh stručnjaka mora donijeti odluku.Grani ce izmedju podsi stema,koji čine objektni sistem.nazlvaju se medJ ugran 1 ce.P rob1em1 odredjivanja spoljne granice bitno se razlikuju od onih koji se Javljaju kod definisanja msdjugranica ili unutrašnje granice,! po načinu rJeSavanj= a 1 po posljedicama. Definisanje spoljašnje granice.medjugranica 1 unutrašnje granice predstavlja efikasno sredstvo u razvoju sistema uopSte.Npr. Izvodjenje uslova na medjugranicama iz uslova koji se postavljaju na spoljnoj granici.pomoću formalnih metoda,jedan Je od ciljeva teorije sistema. Budući "sistem nije nešto dato u prirodi stvari",/6/, tj. nije Inherentna osobina realnog svijeta,odredjenje spolj« aSnje i unutrašnje granice,kao i medjugranica, je proizvo-Ijno.Definisanje objektnog sistema,dakle,u sebi implicitno sadrži problem relevantnosti i problem vriJednosti.Kriterij za izbor granica treba da Izražava cilj posmatranja realnog fenomena kao sistema (u objektni sistem preslikavamo ono što je važno za našu radnu namjeru),i da sadrži injerila relevantnosti pojedinih činjenica.Kriteriji relevantnsti su nužno subjektivni i velikim dijelom zavise od znanja i iskustva informaclonlh stručnjaka.Kriteriji se mijenjaju ne samo tokom radnpg vijeka stručnjaka,već i u toku jedne aplikacije može da dodje do njihove korekcije. a) (1 definisanje objektnog sistema, (2)analiz8 1 projektovanje informaclonog sistema, (3)redef1n1sanje objektnog sistema. rniiTI INFORMACION , ' 1 1 I ^ ' . SISTEM • i i'-iliCL \ / \ORGANIZACIJA OKOLINA b) implementacija Informaclonog sistema ■V / ORGANIZACIJA ^ OKOLÌNAv"^ N -r '' c) funkcionisanje Informaclonog sistema Slika 1. UGRADNJA INFORMACIONOG SISTEMA U ORGANIZACIJU POMOĆU OBJEKTNOG SISTEMA Na sl.1. ilustrovana je upotreba koncepta objektnog sis= tema kao sredstva u razvoju^ fi^fbrmaclonog s is tema. Objekt posmatranja se opisuje -na sl.1.a) označeno sa (1)- kao sistem sa ciljem da Informadoni sistem.projektovan (2) za tej objektni slstem.bude dovoljno dobar u realnom kon» tekstu objekta posmatranja.Koliko će informaclonl sistem biti dobar.koliku vrijednost će predstavljati za korisni» ke zavisi 1 od toga kakav je kvalitet objektnog sistema, te prema tome i od kriterija relevantnosti. U toku analize 1 projektovanja inforraaciionog sistema.mogu se uočiti slabosti.netaCnosti 1 nedovoljna preciznost (tj. neodgovarajući stepen izpmorfizma) u opisivanju objekta posmatranja.Intervencije mogu da se odnose na korekciju kriterija relevantnosti ,5to je prikazano isprekidanom strelicom (3). Na sl.l.b) prikazana je implementacija projektovanog 1n= formacionog sistema u dio realnosti koji ije predstavljen objektnim sIstemom.Projektovan prema potrebama objektnog sistema,In^lementlrani informadoni sistem ostvaruje svo= ju vrijednost kroz zadovoljenje potreba.koje proizilaze, ne samo iz Izolovanog dijela realnosti .nego i iz Mreg sistema,si.i.c).Dok ostajemo u okvirima objektnog sistema pitanje vrijednosti ostaje jednodimenzionalno: informaci« oni sistem naspram objektnog sistema.Pogledamo H.medju» tim,Sire,objekat posmatranja kao komponentu Šireg sistema, npr. organizaciju kao dio privrednog sistema, pitanje vrijednosti -postaje viSedlmenzionalno.Funkcionisanje konponente uvijek odražava djelovanje cjeline kojoj pri» pada,tj. Šireg sistema.U opisu komponente nužno su sddr» žane predpostavke o prirodi šireg sistema,koje su najCe» 5će invarijantne u odnosu na promjene Šireg sistema.Izd» vajanje komponente-podsistema iz cjeline odn. Šireg sis° tema,uvijek je uprošćenje,v1še 111 manje krektno. Zbog toga je valjanost objektnog sistema ograničavajući faktor vrijednosti informacionog sistema. Prije nego razmotrimo posljedice primjene koncepta obje= ktnog sistema,daćemo primjere njegove upotrebe. Kao objektni sistem može se opisati jedan 111 viSe funk» cionalnih dijelova organizacije uključujući operativni 1/111 viSe nivoe upravljanja.Npr. za Izgradnju proizvod» nog informaiconog sistema objektni sistem može biti slika proizvodne radne jedinice sa odlukama koje se donose u okviru samoupravnih organa radne jedinice,samoupravnih organa na nivou OOUR-a ijeventualno^na nivou radne orga» nizacije.U objektni sistem mogu b1ti uključene djelomično i funkcije nabave 1 prodaje,zavisno od toga kolike su artici je korisnika u pogledu Izgradnje proizvodnog Infor« macionog sistema.Ukoliko se želi izgraditi "totalni" in» formacioni sistem radne organizacije tada se u objektni sistem preslikava radna organizacija sa dijelom svoje okoline (Interakcije sa drugim radnim organizacijama u okviru složene organizacije 1 izvan nje).No budući se totalni informadoni sittera formira integracijom pojedi» nih sistema,za definisanje c^jektnog sistema,u ovom slu» Caju,veoma je važno odredjenje i njegovih medjugranica. Posljedice usvajanja koncepta objektnog sistema, kao sredstva u razvoju Informacionog sistema, su dvojake: 1) Prilikom razvoja informacionog sistema problemi samog objekta eksplicitno se razmatraju,1 2) analiza objektnog sistema postaje dio ciklusa razvoja Informacionog sistema, 1 usi Jed metodskih specifičnosti predstavlja posebnu metodsku oblast. Analizom objektnog sistema otkrivaju se slabosti 1 nerad» onalnosti u osnovnom radnom procesu organizacije (to može bi proizvodnja, uslužna djelatnost, transportna djelatnost, hospitalizacija, obrazovni proces i si.) kao 1 u realizaciji samoupravnog sistema odlučivanja. RjeSenja uoče» nih problema nisu samo u poboljšanju Informacionog siste» ma. Ciljevi kao npr. povećanje ekonomičnosti proizvodnje ili povećanje efikasnosti samoupravnog sistema odluCIva» nja, mogu se ostvariti (ostvarivati) poboljšanjima organi» zadje rada i samoupravnih procedura, sa jedne strane, i obezbjedjenjem Informadone podloge odgovarajućeg kvalite» ta.sa druge. Tako se uloga informadonih stručnjaka ne mo= že ograničiti samo na utvrdjivanje informadonih potreba i projektovanje informacionog sistema koji će te potrebe zadovoljiti (takav pristup bi se opravdano mogao nazvati "tehnokratskim"). Uloga informadonih stručnjaka je dale» ko Sira i daleko odgovornija. U saradnji sa budućim kori» snicima Informacionog sistema - upravljačima i rukovodi» očima- informadoni stručnjaci moraju 1 den ti fi kova ti pro» bleine i Istraživati rjeSenJa kroz organizacione, tehničko--tehnoloSke i dr. promjene,imajući u vidu fnogućnosti informadone tehnologije. Tako koncept objektnog sistema omo» gućuje eksplicitno tretiranje ovih problema u svjetlu ra= , zvoja informadonih sistema 1 utvrdjivanje ambicija kori» snika u pogledu promjena u objektnom sistemu. U definid» Ji objektnog sistema Implicitno je sadržana 1 odluka o radikalnosti zahvata u realni sistem. Ambicije korisnika mogu da variraju od zahtjeva za projektovanjem novog, poboljšanog objektnog sistema,do insistiranja na minimalnim promjenama 1 tretiranja zatečenog stanja kao polaznog u projektovanju Informadonih sistema. Na taj način,u toku analize objektnog sistema vISe 111 manje je uključeno projektovanje samog objekta.Kao rezultat dobije se objektni sistem za koji treba da se projektuje informadoni sistem. U praktičnim realizacijama informadonih sistema ovi pro» blefri su se rJeSavali i bez formalnog Isticanja 1 izdva« Janja analize objektnog sistema. Koncept objektnog sistema bio Je ustvari intuitivno koristen. I u svakodnevnom živo» tu, u razumjevanju naše okoline, analizu situacija pravimo na osnovu naSIh predstava o realnim situacijama. Formulacija koncepta objektnog sistema nije ništa drugo već ekspliciranje i formalizovanje izražavanja odredjenih spoznajnih procesa pri projektovanju informacionog sistema za, projektantima nepoznati, realni objekt. Eksplicitno razmatranje objektnog sistema i njegovo djelomično projektovanje, po metodiro,model1nia 1 sredstvima.ra= zlikuje se od faza koje oa slijede (analiza 1 projektova» nje Informacionog sistema). Zato se analiza 1 (dje1oitiiC= no) projektovanje objektnog sistema tretira, kao što ćemo kasnije vidjeti, kao posebna metodska oblast razvoja 1n° formacionog sistema, 2, CIKLUS RAZVOJA INFORMACIONOG SISTEMA Osnovni koraci u razvoju informacionih sistema -Inicira» nje, analiza, projektovanje, konstrukcija, testiranje, implementacija, funkdonlsanje 1 modifikacija- uočeni su još u najranijim primjenama raCunara u organizacionim pro= blemima, /7/, Pojavila se potreba za definisanjem "c1klu= sa razvoja Infomacionog sistema", /8/, za ispitivanjem zakonitosti njegovog odvijanja 1 Instrumenata kontrole. Dosadašnji razvoj oblasti Informacionih fsistema doveo je do spoznaje da je ciklus razvoja informacionog sistema specifičan i složen proces,u kome su dominantna dva pro= blema: 1. strukturiranje ciklusa za potrebe efikasnog Iz» vodjenja 1 upravljanja, 2. metodski aspekti razvoja informacionog sistema. Modeli ciklusa razvoja Informacionog sistema razmatraju se u ovom odjeljku. Drugo pitanje je predmet razmatranja u narednom. Jedan od osnovnih principa ciklusa razvoja Informacionog sistema je distinkcija "STA" vs, "KAKO" tj, STA Informa» cloni sistem treba da realizuje, za razliku od naCIna KAKO će to da realizuje. Zajednični Imenitelj problema koji se pojavljuju u odredjenju "STA informacioni sistem treba da pruži 7" Je Identifikovanje infontiacija potre» bnih korisniku, te se ova kategorija problema, prema Langeforsu, naziva "informatoloSkim" problemima. Za ra= zliku od Informatološkog nivoa, na'batološkom" nivou po= smatraju se problemi kreiranja sistema za obradu podata» ka i strukturiranje podataka tj, oni koji daju odgovore na "KAKO realizovatl informacione zahtjeve?", /9/.Iako su oba aspekta podjednako važna u ciklusu razvoja infor» madonog sistema,dato!o5k1 problemi b1l1 su u centru 1n= teresovanja.dok su Informato!oški bili 111 samo površno razmatrani 111 potpuno ignorlsanl. Realtivno Cesti neus= pjesi u realizaciji informacionih sistema 1 nezadovolj» stvo korisnika zbog neodgovarajućih efekata informacion» Ih sistema ukazali su na znaCaJ informatoloških problema. U teoriji Informacionih sistema došlo je do pomjeranja interesa od datološkog prema informatoloSkom nivou. Eksplicitno Izdvajanje 1 predhodno IzuCavanje pitanja "STA" (u odnosu na "KAKO") omogućilo je 1 raCunarski nezavisan pristup analizi Informacionih sistema.Upravo,kako će odredjeni zahtjevi biti realizovani (1 da 11 uopšte mogu biti realizovani) zavisi prije svega od tehnologije, zatim i od opreme,odn. postavlja odredjene zahtjeve na računarsku instalaciju.Pitanja tehnologije,kao 1 izbora (111 adaptacije postojeće) opreme rješava se,dakle,u fazi projektovanje 1 "odgodjeno" Je što je moguće kasnije u procesu razvoja informacionog sistema. Disti -jja "5TA/KAK0" u razvoju Informacionih sistema smatra se znaCaJnim dostignućem.Na njoj se bazira struk» turlranje ciklusa razvoja. Ciklus razvoja Je u znatnoj mjeri kreativan zadatak te,po svojoj prirodi,teži slobodi forme i vremenskoj neodredje» nostl.Definisanjem specifičnih grupa zadataka tJ. faza u razvoju,ciklusu se nameće struktura: svaka faza posroatra se sa stanovišta odnosa prema susjednim fazama,ulazne 1 Izlazne dokumentacije.metoda razvoja,vremena 1 troškova odvijanja, U razvoju informacionog sistema uCestvuJu dvije bitno ra= zliCite grupe ljudi.Informacioni struCnJacI koji razvija» ju sistem i samoupravljači i rukovodioci - budući korisni» cl sistema,Razumijevanje ciklusa razvoja 1 zajednički prepoznavanje faza razvoja neophodna je predpostavka saradnje ovih dviju grupa,Pored toga,grupa informacionih struCnJaka sastoji se od različitih vrsta specijalista: Informacionih analitičara,projektanata slstema.programera 1 dr.Ove grupe stručnjaka obavljaju pojedine vrste zadataka u slijedu u kojem se oni pojavljuju u ciklusu razvoja (analiza,projekt tovanje.Implementacija).Odredjenje faza 1 odgovarajuće dokumentacije razvoja informacionog sistema u okviru faza omogućuje komunikaciju izmedju ovih grupa stručnjaka 1 koordinaciju aktivnosti u okviru ciklusa; Može se zaključiti da su strukturiranjem ciklusa razvoja tj. definisanjem faza razvoja stvoreni Instrumenti za up= ravljanje ciklusom 1 kontrolu realizacije informacionog sistema. Polazeći od distinkcije "STA/KAKO" ciklus razvoja se dijeli na tri globalne etape : -definisanje sistema -projektovanje sistema -implementacija sistema koje su prikazane na si.2. U etapi definisanja sistsmù utvrdjuje se Sta informacioni sistem treba da bude. Ova etapa se dijeli na dvije faze: analizu objektnog sistema 1 informacionu analizu.Analiza objektnog sistema obuhvata analizu sistema upravljanja i djelomiCno projektovanje upravljačkih procedura,kao Sto smo vidjeli u predhodnom odjeljku.Rezultat ove faze je slika objektnog sistema i utvrdjene ambicije korisnika u pogledu promjena 1 usavr» Savanja u sistemu upravi Jan ja', informaciona analiza speci» ficlra Informacione potrebe objektnog sistema daJuiJI sl1= Ru željenog informacionog sistema,u formi razumljivoj za korisnika.Ona uključuje 1 analizu ostvarljivosti u tehni« čkom.operativnom 1 ekonomskom smislu. U etapi projektovanja sistema informacioni zahtjevi iz etape definisanja prevode se u flzICkl sistem programa^ procedura i podataka, tzv. sistem za obradu podataka. Etapa se odvija kroz dvije faze: faza principijelnog pro» JektovanJa, u kojoj se defInISe sistem za obradu podataka, uključujući strukture podataka u bazi podataka, 1 de° taljne specifikacije za programi ranJe 1 razvoj procedura; faza detaljnog projektovanja obuhvata programiranje 1 te» stiranje programa, detaljnu razradu 1 testiranje procedura. DEFINISANJE SISTEMA ANALIZA OBJEKTNOG SISTEMA INFORMACIONA ANALIZA PROJEKTOVANJ : SISTEMA PRINCIPIJELNO PROJEKTOVANJE Z PROGRAMIRANJE I RAZVOJ PROCEDURA IMPLEMENTACIJA SISTEMA TESTIRANJE INSTALIRANJE I KONVERZIJA ODRŽAVANJE I PRAĆENJE Z MODIFIKACIJA Slika 2. CIKLUS RAZVOJA INFORMACIONOG SISTEMA Etapa in^lementaclje podnje fazom testiranja. Instali» ranja 1 konverzije na novi sistem za obradu podataka, nakon Čega dolazi faza odrtavanja sistema 1 praCenja njegovog funkclonlsanja. U toku rada jednog Informacionog sistema pojavljuje se 1 potreba za njegovom modifikacijom te se modifikacija sistema smatra fazom u ciklusu razvoja Informacionog sistema. Tako se s pravom ciklus razvoja naziva 1 "životnim ciklusom Informacionog sistema". Razvoj Informacionog sistema nije "gladak" proces, kao Sto bi to moglo izgledati iz prethodnog pasusa. Svaki da» 1J1 korak u razvoju sistema verifikuje postavke iz pret» hodnih koraka, na koji naCIn "slika" Informacionog sistema u toku ciklusa razvoja postaje realističnija, ostvar-ljivija i adekvatnija zahtjevima. Mnoge greSke ili pogrešne predpostavke napravljene u prvim fazama ciklusa otkriju se tek u kasnim fazama, (npr^tokom implementacije) Sto neminovno dovodi do vračanja na prethodne faze. Ciklus razvoja informacionop sistema je iterativan proces 1 na planu etapa razvoja i u okviru etapa - izwedju faza. Sto Je prikazano na si.2. Upravo davanje večeg ili manjeg značaja Iterativnosti postupka razvoja informacionego sistema opredjelilo Je au» tore u pogledu definisanja strukture ciklusa razvoja tj. izdvajanju faza razvoja 1 oStrine granica izmedju faza. Veoma oStru granicu izmedju analize 1 projektovanja uočavaju tmopi autori, definiSuči analizu kao "odozgo prema dole" postupak, a sintezu (projektovanje) kao Izgradnju "odozdo prema gore", /10/. Bez obzira koliko iterativno-St doprinosi sukcesivnim Izmjenama ovih postupaka, lako se uočava da se postupak analize suštinski razlikuje od projektovanja. Ovi autori prave sličnu distinkciju izmedju projektovanja i iirplementacije. Neki autori, medjutim, upravo u iterativnosti vide argument za eliminisanje granica izmedju faza. Npr. Ogdin, /11/, ukazuje na neopravdanost razdvajanja projektovanja 1 implementacije videči ih kao jedinstven "oscllatomi proces izmedju tehnika "odozgo prema dole" i "odozdo prema gore"". Imajuči u vidu da iterativnost ciklusa razvoja bitno utiče na efikasnost, kao Jedan od ciljeva upravljanja ciklusom postavlja se smanjenje iterativnosti do tolerantnih granica. Prema tome, Iterativnost ne smije biti tretirana kao odredjujući faktor, več kao osobina na koju se mo» že uticati. Ovaj zaključak ima kao posljedicu favorizova» nja vi Se strukturisanih pristupa ciklusu razvoja. Prvi korak u primjeni strukturiranog ciklusa razvoja info-r«ac1onog sistema bio je definisanje principa 1 pravila za izvodjenje pojedinih faza ciklusa. Izdati su mnogi udžbenici 1 priručnici koji na ovakav naCIn razmatraju ciklus razvoja. Iako pojedini autori različito definiSu strukturu ciklusa -Sto je rezultat ponekad koncepcijsk1h,a čeSćo formalnih razlika- uočljivo je opSte slaganje u pogledu vrste 1 toka aktivnosti u ciklusu, /12/. Naredni korak predstavlja definisanje standarda 1 manuel-nlh, viSe 1 manje formalnih, procedura za ciklus razvoja Informacionog sistema. UoCena je tendencija razvoja Internih manuelnlh procedura u pojedinim organizacijama, djelomično usijed nedostatka opSte prihvatljivih pristupa 1 definicija strukture ciklusa, a djelomično usljed otpora prema upotrebi sredstava koje su razvili drugi, izvan odjeljenja ili organizacije, /7/. Ipak potreba za sveobuhvatni jim i opštijim procedurama, za većom formaHzacIJom, brzo je uočena. Pojavile su se značajne knjige koje razmatraju strukturne standarde ci= klusa razvoja, definiSu faze razvoja sa stanovišta ula= zno/izlazne dokumentacije, preciziraju procedure u formi dijagrama toka, ./13/. Na ovom nivou analize ciklusa moramo uzeti u razmatranje i nstodsku stranu razvoja infomacionog sistema. Dok su mstode i tehnike razvoja sistema bile manuelne, za upra= Vijanje ciklusom razvoja korištena su uspjeSno 1 manuel» na sredstva. Sa povećanjem pomoći računara u razvoju in» formacionog sistema (povećane mogućnosti programskih je» zika, pojava sistema za upravljanje bazom podataka) ma° nuelni standardi postaju sve manje upotrebljivi, a potreba za formalizovanijim tretiranjem ciklusa sve uoClJi« vija. Neobičan je nesklad, kako zapaža Teichroew, /7/, Izmedju tendencije Informacionih stručnjaka da automati-zuju sve procedure kod svojih klijenata 1 korištenja ma» nuelnih procedura u sopstvenom radu. ("Oni su tolerisali svoje manuelne metode koje bi inače kod klijenata smat= rali netolerantnim"). Istraživanje metoda razvoja ukazalo je na potrebu (re)de» finisanja metodskih oblasti. Savremeni pristupi ciklusu razvoja kao i tehnološka sredstva koja se koriste odrazi» li su se i na odredjenje metodskih oblasti u ciklusu. 3. METODSKE OBLASTI U CIKLUSU RAZVOJA INFORMACIONOG SISTEMA Slijedeći proces ciklusa razvoja informacionog sistema uočavaju se različite problemske oblasti. Različite po vrsti objekta koj1 se posmatra, po sredstvima koja se koriste, po znanjima i umijećima koja su za to potrebna. Počevši od analize objektnog sistema pa do Implementacije Informacionog sistema, objekat rada Informacionih struč^ njaka se mijenja, U fazi analize objektnog sistema to Je živi socio-ekonomski sistem, upravljačke procedure, po= naSanje ljudi 1 njihove mogućnosti korištenja informaci» me tehnologije. U analizi objektnog sistema sagledavaju se 1 mogući efekti Informacionog sistema. Kao sredstvo u formiranju slike objektnog sistema koriste se tehnike ankete i intervjua, tehnike analize dokumenata, normati» vnih akata 1 si. Pored osnovnih znanja iz tehnologije i metoda razvoja informacionih sistema, veoma su značajna znanja i Iskustva 1z organizacionih nauka, ekonomskih nauka i bihejviorističkih disciplina. Već u narednoj fazi, Informacionoj analizi, objekat je sam Informacioni sistem, jer se, polazeći od opStIh zah« tjeva, definisanih u objektnom sistemu, analizira potre, bna informaciona podrška u funkcionisanju 1 upravljanju u objektnom sistemu. U 1 denti fi kovanju informacionih za» htjeva kao sredstva se koriste tehnike Intervjua 1 anke« te. Za strukturiranje sistema za obradup.odataka koriste se manje Ili više formalizovane metode dekonpozicije In» formacionih skupova (zahtjeva) sve do baznog skupa podataka i skupa procesa. Budući opis sistema za obradu poda» taka ostaje na apstraktnom nivou -opis se odnosi na poda» tke, relacije medju njima, operacije koje se nad njima vrše- problemi u ovoj oblasti ostaju Informatološke prirode, nezavisni od računara 1 opreme. Potrebna znanja u ovoj oblasti su znanja Iz upravljanja i korištenja informa» cija u upravljanju, modela operacionih Istraživanja, pored onih iz informacionih struktura, tehnika projektovanja informacionih sistema, posebno, tehnika informacione analize. U fazi principijelnog projektovanja na osnovu apstraktnog modela sistema za obradu podataka, vrši se strukturisanje datoteka 1 informacionih procesa prema kriteriju maksimalne efikasnosti budućeg sistema za obradu podataka. U ovoj faz1 vrši se Izbor tipova obrade podataka (sekvendjalni/ direktni pristup) 1 savršenosti sistema komunikacije ko« risnik-računar (off Hne/on Une). Odluka o opremi odgo-djena je za fazu detaljnog projektovanja u kojoj se vrši programiranje 1 izbor gotovih software-sk1h sistema 1 definiSu manuelne procedure. Objekt interesa u ove dvije faze Je sistem za obradu podataka, a cilj Je konstrukcija takvog sistema koji će na najefikasniji način (npr. min. troškovi) realizovati zahtjeve postavljene u apstraktnom modelu informacione analize. Za razliku od problema u etapi definisanja sistema, koji su vezani za korisnika informacija, problemi u projektovanju sistema su datolo» Ske prirode 1 odnose se na podatke, njihovo strukturiranje i obradu, prema kriteriju maksimalne efikasnosti .Sredstva koja se koriste u ovoj etapi doživjela su znatan razvoj posljednjih godina. Intuitivan izbor "naJbolJIH'struktura podataka, manuelne upute za projektovanje, zamjenjuju se više formaliizovanim sredstvima kao što su standardi za pr-ojektovanje i dokumentaciju sistema, simulatori, sistemi za upravljanje bazom podataka 1 td. Potrebna znanja informacionih stručnjaka - projektanata sistema obuhvataju metode projektovanja, programske Jezike, struk tu-. : da» taka 1 sisteme za upravljanje bazom podataka. U etapi implementacije objekat postaje informacioni sistem sa svim programima, bazotn podataka i roanuelnim procedurama,koji na kraju faze instaliranja postaje dio objektnog sistema odn. dio realnog sistema. U ovoj etapi informato» loški i datološkl problemi se isprepllću odn. pojavljuju se zajednički efekti informatološkog i datoloSkog projek» tovanja. Sredstva koja se koriste su raznolika, od ad hoc testiranja 1 standardnih testova do kontrole i procedura rada informacionih sistema uz pomoć računara. Potrebna znanja su^prije svega,iz hardware-a i software-a, zatim Iz programskih jezika, pored opStIh inanja Iz razvoja Informacionih sistema. Metodske oblasti definiSu se prema grupama problema spe-" cifičnih po objektu, načinu komunikacije sa objektom, sredstvima rada, tehničko-tehnoloSkcj pomoći u radu, «tip^'^» / v analiza i djelomično projektovan objektnog sis p \ t / model / -/objektnog / /SISTEMA INFORMACI ONA ANALIZA M/ /APSTRAKTNI / MODEL 7INF0RMACI0N^■3telrl. As far as the details of the design are concerned they include hardv/are vs. softvjare implementation, security trade-offs, considerations of cryptographic data protection, design of the access control mechanism, mutual suspicion problem, etc. The interesting detail of the design is the use of cryptography. Some of the interesting problems to be solved in this area are : 1. How data are encrypted/decrypted ? 2. What tecliniques are used for security of the communication system ? 3. How performance of the Cl^U is affected by encryption/decryption of instructions and data ? 'f. How key lists and pointers are maintained ? How this can be done with minimum software activity ? 5. What hardware is necessary to manipulate secrecy keys reliably ? 6. Wliich cryptographic technique to use ? Some of these problems have been discussed in the literature (/6/, /7/, /8/, and /9/), hut there are still many open questions concerning the application of cryptography for computer security. The relation between hardware and soft^vare implementation has several aspects. The major reason for hardware implementation of the model is efficiency. It does not provide, necessa -rily, reliability or flexibility. Certainly the most flexible sorts of protection ai'e provided by user constructed software systems. Some discussions may be found in /lo/. Tlie issue of protection against operators and oyooria administrators is somewhat different than protection against regular users. The real issue is at what level and at what time the people with special privileges should intervene in the system. Por example, illegal access may be necessary to some special system administrators in the case of creating back-up libraries, performing system measurement, and helping out users who have messed up. Security/cost trade-offs is another problem in the design of a secure computer system. For an interesting discussion see /11/ and /12/. The access control mechanism represents a very important component of a security mechanism. There are still many interesting problems concerned v/ith its design and opera- tions. First, the entries in capability lists or access lists must be clearly specified. They must reflect various user privileges (read, write, execute, modify, block, delete, etc.). One specially interesting and important problem is the mutual suspicion : 1. The executing program must have the access to the segments not accessable to the caller. 2. 'J3ie executing program must not automatically gain access to the segments accessable to the caller. A good discussion of this problem is given in /15/.. To conclude, this paper was structured in such a v;ay that it gives first a list of needs and requirements for a secure computer system and then a broad and general model of such a system. The model includes cryptographic protection of commimication lines, user identification procedure, user authentication, protection of data in main memoiy, on external files and during their processing. Finally, an important component of the protection scheme is the access control mechanism. It solves various problems such as user authorization, mutual suspicion, transfer of access attributes, etc. This model is created by using already established ideas in the field of computer security. Its main purpose is to indicate the main components of the overall pi-otection scheme in the computer system as well as their function and interactions. However, there are stil] many important and interesting problems to be solved. Gome of them are mentioned in this part of the paper and the others can be foiuid in the papers from the enclosed reference list. references /1/ Stahl, F. ON COMPUTATIONAL SECUKITY Dr. disseratation, Jan 197^ Report R-657, University of Illinois, Urbana, Illinois, USA ' /2/ Petersen, H., Turn, R. SYSTEM H'lPLlCATIONS OP INF01ÌI1ATI0N PRIVACY Pi.-oceedinü;a of SJGC, 1957, USA /5/ Ware, SEGURI'lT Alio HIIVAGY IN COKPUT?ai SYSTEMS : Pfoceedinga of SJCC. 1%7. URA... /V Bartek, 1). ENCRYPTION FOR DATA SECURITY Honeywell Comp. Jour., 0(2), 1974-, USA /5/ Feistel, H., Notz, W., Smith, J. CHYP'TCGRAPHIC TECHNIQUES FOR IlAGHIlfli TO MACHINE DATA COMMUNICATIONS IBM Report RC 5665, Dec 1971, USA /6/ Saltzer, J., Schroeder, H. THE PROTECTION OF INFOFJ-IATION IN COMl^TER SYSTEI'IS Proceedings of IEEE, 65(9), Sept 1975 /7/ Saltzer, J. PROTECTION AND CONTROL OF INli'OJU-lATIOH SHAiaNG IN MULTICS GACM, 17(7), July 197^, USA /0/ Muftić, S, DESIGN AND OPERATIONS OF A SECURE COMPUTER SYSTEM Dr. dissertation. May 1976 The Ohio State University, Columbus, USA /9/ Muftič, S. TEORIJA SIGURNOSTI KOMPJUTERSKIH SISTSIlil In preparation, Zavod za ekonomsko planiranje Sai^ajevo /lo/ Jones, A. PROTECTION IN PROGRAMMED SYSTJü'lS Dr. dissertation, Camegie-Mellon Univ., Pittsburgh, USA /11/ Rotenberg, S. MAKING COMI-TJTERS KEEP SECRETS Dr. dissertation, MIT, TR-116, Sept 1975 /12/ Myers, E. COMPUTE!? SEGURI'TY : EACH CASE IS DIFFEREITT Datamation, April 1975, USA /15/ Schroeder, M., Saltzer, J. A HARDWARE ARCHITECTURE FOR imJirDaWING PROTECTION RINGS CACM, 15(5), March 1972, USA 38 Informatica -št. 1 letnik 1977 neèevanje problemov računalniškega kadra in kadra informatike v sr Sloveniji jer ne] vi rant UDK 681.3-05(497.12) Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana V sestavku nahajamo pregled prizadevanj za roŠ0vaji;)e problemov, ki tarejo raSunalniSki fcader in kader informatike v SE Sloveniji. COHPUTEB AKD INFOHMATICS PERSONKELJ SOLUTION OF PROI^vEMS IN SH SLOVENIA I This report presents survey of work done towards the Solution of problems, cono^^ng computer and informatics personnel in SH Slovenia, 1. ZAJUJ SO POTBEBNE SISTEMSKE REŠITVE? V te» öasu se v SH Sloveniji približujemo 200 računalnikom (veliki, srednji, mali in biroj-ski z diskovno usmerjenostjo) v OZD, predvsem V SIS pa se bližamo 50 registriranim računalniško usmerjenim informacijskim sistemom. Eno in drugo predstavlja za republiko našega obsega precejšnjo investicijo, obratovalne stroške in preobremenitev kadra. Medtem ko lahko računalniško opremo kupimo, si jo sposodimo, zamenjamo itd., kaj takega pri kadrih ne moremo storiti. Omenjeni računalniki in informacijski sistemi že danes zahtevajo 1% vseh zaposlenih v SB Sloveniji, kar kaže na nemogočo situacijo saj gospodarstvo in družba upravičeno zahtevata kadre za druga tudi pomembna področja dela. Investicije v računalništvo v SH Sloveniji so že tolikšne, da je potrebna dokaj natančna analiza ali nam računalniška dejavnost vrača vložena sredstva ali ne. Računalništvo in informatika sta stroki, ki se razvijata s to posebnostjo, da sta potrebni vsem ostalim strokam in se temu primemo tudi redno i«obražuje na visokih, višjih in srednjih šolah. Ravno zaradi velike Širine je možno, da izobraževalni zavodi niso med seboj uravnani siti po kvaliteti in niti po tem, da bi bili vsi poklici in vsa delovna mesta primemo izobraževalno zajeta. Problem bi bil takoj nekoliko lažji, če bi imeli vsaj dovolj dobro razrešen kompleks delovna mesta- poklici - nomenklatura poklicev. S tem pa bi bilo rešenih tudi mnogo drugih problemov na področju računalništva in informatike. Omenili smo že, da je računalniški kader v SR Sloveniji preobremenjen. Narava dela na področju računalništva, Se neprimerno bolj pa preobremenjenost pri takšnem delu, vodita v 6% fluktuacijo in beg na delovna mesta, ki glede na obremenjenost niso kritična. Tako imamo v gospodarstvu poprečni staž za programerja/koder ja samo 2 leti, medtem ko velja za vodjo BO že 7 let. V našem gospodarstvu ;1e 42% delovnega časa prograaerjev in organizatorjev potrošeno za vzdrževanje obstoječega stanja AOP. Zadnje zelo povečuje potrebo po dodatnem številu omenjenega kadra oziroma večji avtomatizaciji in mehanizaciji až\ariranja. V SR Sloveniji imamo danes resda skoraj 25% vsega jugoslovanskega račvinalniškega kadra, vendar je njegova struktura slaba. Z največjim inkrementom narašča kader z osnovno šolsko izobrazbo, srednješolsko izobražen kader pa seže predaleč na delovna mesta, na katerih je potrebna kreativnost, analitični pristop, poznavanje metodologije itd., kar srednješolsko izobražen kader praviloma ne obvlada. Zadnji čas je, da se posodobi pripravo podate za-ter izobražen usmer- kov in rezultatov (na ustreznih mestih poslen kader z osnovno šolsko Izobrazbo odpre možnost, da se srednješolsko izo kader dovolj izobrazi, VDO pa povečajo jenost v računalništvo in informatiko. Čim bolj je računalniški sistem poraadoA-isn, obsežen, učinkovit itd,, tem manj je pričakovati zadostno pomoč s strani ponudnika računalniške opreme. Ta je pogodbeno obvezan, da je oprema v stanju obratovanja, ni pa obvezan da je za družbo in gospodarstvo dovolj učinkovita. Naj ne bi več naštevali problemov, ki so našim strokovnjakom znani. Naj povemo le Se to, da so nas v sistemsko reševanje kadrovskih problemov pahnile tudi strokovne ocene kvantitete kadra. Trenutno imamo v SR Sloveniji zaposlenih v račimalništvu in informatiki približno 3800 oseb, v 1. 1976 pa bi potrebovali 4400-6900 ter v 1. 1980 9000-12600 oseb 18]. Kako priti do tega kadre, če bo velike potrebe tudi na drugih področjih dola? 2. DOSEDANJA PRIZADEVANJA ZA REŠEVANJE PROBLEMOV Do sedaj je resnejše tekla beseda o splošnih problemih računalniškega kadra v Komisiji za vprašanja računalništva in informatike, IS SRS SRS..........„ . .. nega sveta za računalništvo na Univerzi v 1 ], v Komisiji za obdelavo podatkov GZ, 2, 3], v študiji [4], v okviru Strokov- Ljubljani [5], ob oblikovanju pogodbe GDI. ot oblikovanju projekta za uvajanje raöunalniSt\ ob oblikovanju projekta za uvajanje računalništva v srednje šole [6], na raznih simpozijih, seminarjih in v več člankih ter v okviru študijskega programa Katedre za računalništvo in informatiko, PE. Največ dela pa Je bilo dosedaj opravljenega v okviru delovne skupine za pripravo republiškega programa izobraževanja kadrov za potrebe računalništva in informatike, ki deluje pri Republiškem komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem 16 SRS že od 1. 1975 naprej. Pravzaprav Je bila delovna skupina imenovana že s strani Komisije za vprašanje računalništva in informatike pri IS SHS hkrati z drugimi delovnimi skupinami, ki pa po večini niso začele s prepotrebnim sistematičnim odpravljanjem problemov v našem računalništvu in informatiki. V manj kot dveh letih Je imela imenovana delovna skupina 29 delovnih sestankov in en dvodneven seminar v Skofji loki. Delovna skupina, ki Jo sestavljajo strokovnjaki iz izobraževalnih bazenov Ljubljana, Maribor in Kranj, Je svoje delo razdelila na 4 dele: 1) delovna mesta, poklici, profili poklicev, nomenklatura poklicev, 2) kurikulum SE Slovenije in pokritje tega z našim rednim izobraževalnim sistemom, 3) dodatno firmno odvisno in firmno neodvisno izobraževanje na nivoju republike in 4) "računalniška kultura" v SE Sloveniji. Do sedaj Je izdelala Prvo delovno poročilo[ 7]. in ga dala v obravnavo pomembnejšim računskim centrom, izobraževalnim enotam ter Komiteju za družbeno planiranje in informacijski sistem IS SRS z namenom, da dobi sugestije za nadal;1-nje delo. V tem poročilu Je obdelana točka 1), pripravljeni pa ao tudi elementi za računalniške obdelave, ki nas lahko privedejo brez subjektivnih vplivov do točke 2). Poročilo obravnavaj - relacije med znanji neke stroke, znanji informatike in znanji računalništva, - opredelitev potrebnih znanj računalništva in informatike tako po številu kot po globi- definicije delovnih mest, - definicije poklicev, - presek delovnih mest s poklici, - določanje profilov poklicev ter - oceno potreb računalniškega kadra in kadra informatike za SE Slovenijo. Popoln spekter delovnih mest se nanaša na 26 delovnih mest, ki do določene mere kažejo tudi na nadaljnji razvoj računalništva in informatike (na primer: analitik informacijskega sistema^ vodja računalniške mreže, firmno neodvisen svetovalec, organizator zbirke podatkov itd.). Teh 26 delovnih mest, ki še niso gradirani (na primer: mlajši programer, starejši programer) pokriva 11 poklicev, ki Jih naj bi dal naš redni izobraževalni sistem. Ta Je v poročilu predviden kot harmonična celota enega izvora čistih računalnikarjev in informatikov, 14 izvorov X-informatikov (x" medicina, poslovnost, tehnika, družboslovje itd.) ter 7 tipov izvora kadra na nivoju srednje izobrazbe in manj. K omenjenim izvorom se dodaja Se ne-firmno in firmno (dodatno) izobraževanje. Definicije delovnih mest, poklicev in profilov poklicev se nanašajo na 125 različnih znanj računalništva in informatike, na 9 temeljnih in na aplikativnih znanj. Vse gradivo Je osnovnega pomena, da s strani Skupnosti za zaposlovanje SH Slovenije pristopijo k nomenklaturi poklicev, ki naj bi dosegla kvaliteto nomenklatur drugih, bolj klasičnih panog. Šifrant poklicev sicer že sedaj vsebuje nekaj poklicev iz računalništva, vendar so se ti pojavili prej, preden sta se računalništvo in informatika pojavila kot samostojno področje dela. 3. PREDVIDENO NADALJEVANJU REŠEVANJA PROBLEMOV V kolikor bo prvo poročilo [7] ugodno sprejeto bo delovna skupina nadaljevala z delom v okviru naštetih točk 2), 3) in po že začrtani metodologiji. Drugo poročilo bi vsebovalo vsaj predlog kurikuluma SR Slovenije, ki bi upošteval naše specifične razmere in zadnjo metodologijo v strokovni literatxiri. Podan bi bil tudi postopek,' ki bi na najenostavnejši način vpeljal omenjeni izobraževalni koncept v prakso. Tretje poročilo, ki ga namerava izdelati delovna skupina, bi zajelo dopolnilno izobraževanje, ki ga firme ne dajo več. Je pa nujno potrebno ter, kaj storiti v SR Sloveniji, da se dvigne splošna "račimalniška kultura" in odnos do računalništva in informatike na sploh. Morda bo problematika za dopolnilno izobraževanje tako široka, da bi omenjeno poročilo morali deliti v dva dela. V okviru pogodbe GDI (Gontrol Data Institute) Je Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani prišla do zadostne izkušenosti, da se z njeno pomočjo orgeuiizira nefirmno dopolnilno izobraževanje na nivoju republike. Ze v tem času Je omenjena VDO prešla iz GDI na DIR (dopolnilno izobraževanje iz računalništva), kar Je potrebno podpreti s strani raznih republiških organov, da to izobraževanje ali preusmerjeno takšno izobraževanje v resnici odpravlja probleme na nivoju republike, ki nastajajo v zvezi z ažuriranjem znanja, potrebnim dnevnim znanjem, podajanjem rešitev uspešnih domačih informacijskih sistemov itd. Vsekakor pa fir-mnim šolam ostane izobraževanje, ki se nanaša na firmne posebnosti aparaturne opreme, programske opreme, firmne posebnosti pri postavljanju informacijskih sistemov, vsdrževanju itd., kar zanesljivo ne bo predmet nefirmnega dopolnilnega izobraževanja. Da Je potrebno imeti v življenju in pri delu primeren odnos do računalništva in informatike, nam Je vsem Jasno. Kako to doseči, pa ni tako Jasno, vsekakor pa so zametki reševanja že prisotni [6). Delovni človek oz. občan se bo znašel pred republiškimi, občinskimi bankami podatkov, pred bazami podatkov OZD itd., kar kaže, da bo obdan vedno bolj z računalniškimi podatki in obdelavami (register prebivalcev, register vozil, register vojnih obveznikov, plačilo vodarlne, plačilo elektrike itd.). Zadnje zahteva posebno informiranost o podatku, o strogosti njegovega zapisa itd. že v okviru obveznega Izobraževanja. Tovrstna problematika sodi bolj v okvir raziskav naših pedagogov in sociologov in zato pričakujemo primerne rešitve tudi z njihove strani. V okviru elaborata [9] nahajamo 12 smernic, ki naj bi prišle do izraza pri nadaljnjem C kreiranju kadrovske politike na področju računalništva in informatike. Področna raziskovalna skupnost za avtomatiko, računalništvo in informatiko, BSS, se Je odločila, da bo kadrovski problematiki posvetila precej več pozornosti kot v preteklosti, kar se naj bi odrazilo tudi v bodočem programu področja. 4. ZAKLJUČEK S tem sestavkom nismo želeli podati konkretne delovne rezultate, temveč smo želeli računalniško Javnost le informirati o akcijah in prizadevanjih za zboljšanje stanja računalniškega kadra in kadra informatike v SE Sloveniji. Literatura [1] J.Virant, Izobraževanje kadrov za področje računalništva in informatike ter vpeljava računalništva in informatike v splošni izobraževalni sistem. Poročilo za Komisijo za vprašanja računalništva in informatike •pri IS SHS, Ljubljana 1972. [2] M.Bradaška, H.Bajda, J.Virant, Nomenklatura poklicev v računalništvu. Poročilo za Komisijo za obdelavo podatkov GZ SKS, Ljubljana 1972. [3] M.Bradaška, Anketa 50 RC v DO v Sloveniji. Komisija za obdelavo podatkov GZ SHS, Ljubljana 1972. [4] J.Virant, Opredelitev potreb računalniških kadrov v SE Sloveniji. ESS, Ljubljana 1974. [5] Bilten za računalništvo, Univerza v Ljub- ljani, št. 6, leto III, februar 1973. [6] Projekt, Pouk računalništva v usmerjenem izobraževanju, EGPÜ-FNT, RSS, Ljubljana 1975. [7] Delovna skupina za pripravo rep. programa izobraževanja kadrov za potrebe računalništva in informatike, Prvo delovno poročilo. Komite za družbeno planiranje in informacijski sistem IS SE Slovenije, Ljub-IjEuia, december 1976. [8] J.Virant in ostali, Prispevek k republiškemu načrtu izobraževanja računalniških kadrov in kadrov informatiko. Zaključno poročilo naloge na ESS, FE, december 1976. [9] Delovna grupa. Smerniki za investiranje v računalništvo v SE Sloveniji, naloga LB, ESS, GZ SES, v zaključni fazi dela. 41 Informatica št. 1 letnik 1977 komunikacija med sekve-nčnimi procesi - pregled del I. TI. exel UDK 681.3.01 Institut "Jožef Stefan", Ljutoldana Članek obravnava probleme, ki Jih zastavlja organizacija medprocesnih komtinikaoid. Podane so definicije osnovnih pojmov nakar sledi opis (s primeri) obstoječih jezikovnih konstruktov za med-procesno komunikacijo: semaforjev, (pogojno) kritičnih delov, monitorjev in procesnih poti. COMMOHICATIONS AMONG SEQUENTIAL PHOCESSÉS - A SURVEY (PART I.). Tbe problems arising from the organization of interprocess communication are briefly surveyed. The definitions of basic concepts are given. Descriptions (with examples)ofthe following primitives and language constructs for interprocess communication are presented: semaphores, (conditional) critical regions, monitors and path expressions. 1. UVOD Pričujoči pregled obravnava nekatere probleme ki jih zastavlja organizacija medprocesnih komunikacij. Za začetek bomo poskušali razčistiti nekatere pojme, ki se pojavljajo v zvezi z medprocesno komunikacijó. Predpostavimo, da nam je intuitivno jasno, kaj je nek sekvenčen proces: to je določeno zaporedje elementarnih dejanj, kjer je dejanje izvedba (eksekucija) neke elementarne inštruk-cije ali stavka. Ne bomo se nadalje spuščali v razpravo, kaj pomeni "elementarnost v tej definiciji; naj tudi ne bo važno kdaj se dejanja nekega sekvenčnega procesa v času odvijajo. Med dvema zaporednima dejanjima lahko preteče nek (realen) čas t^ O ; važno je le, da se dejanje, ki v danem zaporedju àledi dejanju d, odvija (v celoti) kasneje kot d. Sedaj lahko definiramo proces kot nek skupek , sekvenčnih procesov, ki so medsebojno logično povezani tako, da nam proces, ki ga sestavljajo predstavlja neko zaključeno, logično celon to. KakrSenkoli program v nekem programskem jeziku lahko definira (statično) nek proces. Proces je dinamičen pojem; v primeru programa je to vsaka izvedba tega programa; komponentni sekvenčni procesi, ki dàn proces (izvedbo programa) sestavljajo sé lahko v tem procesu večkrat izvedejo (pojem zanke) ali pa se lahko izvajajo tudi sočasno, če programski jezik to dovoljuje (prisotnost kgnstniktov za paralel-nost stavčnih izvedb). Čeprav program predstavlja s svojimi različnimi možnimi izvedbami več procesov^ pa so slednji sestavljeni iz istega skupka sekvenčnih procesov; vsak sekvenčni proces skupka lahko namreč enolično vežemo na nek "elementarni blok" programa, kjer "elementarni blok" pomeni vsako maksimalno zaporedje programskih inStrukčij (na nivoju osnovnih programskih konstruktov jezika), zaporedje, ki se vedno izvaja sekvenčno. Procesi, ki odgovar- jajo vsem možnim izvedbam danega programa bodo seveda imeli isto predstavitev; ta predstavitev bo neka struktura sekvenčnih procesov, katerih skupek je enolično določen z danim programom. Tak strukt\iriran skupek sekvenčnih procesov predstavlja torej nek razred rocesov (, ki lahko vsebuje enega ali več anov;. i? Odslej naprej bomo pod pojmom proces podrazu-mevali nek razred procesov. Odvijanje procesa ?bo torej pomenilo odvijanje nekega procesa z procesnega razreda p. Predpostavimo nek koneksen računalniški sistem (računalnik ali več povezanih računalnikov plus vsa priključena periferija). Na tem sistemu se odvijajo razni procesi: nekateri so permanentni (se stalno odvijajo) in ustrezajo fredvsem sistemskim programom, nekateri so za-asni in ustrezajo predvsem uporabniškim !pro-wamom. Med temi procesi obstajajo ali pa ne določene zveze v Času in/àli v prostoru. Glede.na vrsto zvez lahko govorimo o treh vr- so logično neodvisni in niso sočasni; - paralelni procesi (glej 1) so logično neodvisni delno) sočasni procesi brez prostorskih (hardverskih) konfliktov (tj. prostorsko neodvisni); - komunicirajoči ali odvisni procesi so po Wegnerju (2) procesi, ki lahko spreminjajo informacije, ki so jim skupne. . Odvisne procese bomo nadalje razdelili v: - medlo odvisne procese ("loosely connected"), glej Dijkstra(5)in - sodelujoče procese (kooperacija). Medlo odvisni procesi so logično neodvisni; odvisnost se izraža v dejstvu, da si morajo deliti različne računalniške vire. Pojavlja se torej potreba sinhronizaci.le " medlo odvis- nih procesov in eventualno, glede na dan vir, potreba vzajemne izključenosti ("mutual exclu" 8ion",5) uporabe tega vira ali, bolje reöeno, igklJuSenoati sočasne uporabe tega vira. Tipičen primer te vrate procesov Je skupek programov, ki se odvijajo na nekem raultiprogrami-ranem račtinalniškem sistemu. Pri tem ni bistveno, če Je ta sistem tudi multiprocesorski; če Je več procesorjev, se s tem pač samo poveča število virov, ki so intervali časa centralnih računalniškili enot. V zgornjem primeru skrbi navadno za sinixronizacijo in izključenost sočasne uporabe virov takozvani skedjuler. S pojmom izključenosti sočasne uporabe virov se pojavi tudi pojem kritičnega dela nekega procesa ("critical section", j/. To Je tisti delček nekega procesa, ki ob uporabi določenega vira spreminja informacije (oziroma Jih dosega), ki so lahko skupne več procesom (klasičen primer: pisanje v pomnilnik). Pojem vira zgoraj nismo točno definirali; naj omenimo, da za določene vire - primerno definirane - izključenost sočasne uporabe ni nujna: npr.',' če za vir vzamemo del pomnilnika, ki ga skupek procesov vedno lahko samo čita. Preidimo sedaj na sodelujoče procese: to so odvisni procesi, ki so tudi medsebojno logično povezani. Tipičen primer Je par simetričnih procesov tipa proizvajalec-uporabnik. Proizvajalec naprimer ustvarja v nekem buferju slike kartic, uportì)-nik pa Jih jemlje iz buferju in Jih luknja. Očitno Je, da tako v proizvajalcu kot v uporabniku obstaja kritični del: to Je tisti del v vsakem od obeh procesov, ki maniTJUlira bufer in s tem spreminja informacijo skupno obema procesoma (; bufer-komunikacijsko "polje" -corej tukaj izpade kot "logičen" vir, ki si ga delita oba procesa). Bistvo pravilnega sodelovanja Je v izključenosti sočasne uporabe bu-ferja; ali nekritični deli obeh procesov potekajo poS?»Bno al l ne nri ipm ni bistveno. , „ ' Ni nuono, da so sodelujoči procesi simetrični. Nek proces lahko logično obra-vnavamo kot pomožen proces nekega glavnega procesa. Klasičen primer Je naslednji nesimetričen par procesov: glavni proces se odvija na centralni račtinal-niški enoti, pomožni proces pa se sočasno odvija na vhodno-izhodnem kanalu in izvaja vhod-no-izhodne operacije za gla-vni proces. V tem primeru želimo izkoristiti možnost sočasnega odvijanja obeh procesov. Gla-vni proces sproži pomožni proces in kasneje ali čaka - če Je potrebno - na zaključek pomožnega procesa ali pa Je o njegovem zaključku obveščen. Zgornji način logičnega obra-vnavanja procesov (glavni proces, pomožni proces) Je bil zadnje čase kritiziran T glej 4). Priporoča se programska uporaba nekega specijalno definiranega kontrolnega procesa, ki naj ureja sinhronizacijo gla-vnega in pomožnega procesa, ki tako s stališča kontrolnega procesa izpadeta kot medsebojno enakovredna sodelujoča procesa. V zgornjem primeru (kanalni proces kot pomožni proces) se v klasičnih večjih računalniških sistemih imeniij® ta kontrolni proces supervizor. Videli bomo, da se v novejših pristopih tak kontrolni proces definira kot monitor (glej 5). V nadaljevanju se bomo predvsem zanimali za odvisne procese. Ker ömo definirali proces kot skupek sekvenčnih procesov lahko torej zožimo problem medprocesne kom\mikaciJe na problem komunikacije med sekvenčnimi procesi. Odslej naprej bomo torej pod pojmom proces pod-razumevali nek sekvenčen proces. 2. MEDPROCESNA KOMUNIKACIJA Komunikacija, med procesi nastopa v različnih kontekstih: - v organizaciji in strukturiranju operacijskih sistemov, - v aplikacijah v realnem času, - v simulacijskih študijah, - v kombinatoričnem in ho'vrističnem programiranju. Opis in implementacija medprocesne komunikacije se rešujeta na različne načine, glede na vrsto aplikacije: - v operacijskih sistemih se za opis in implementacijo uporabljajo npr. kanalne komande, posebne inštrukcije za testiranje in otipavanje raznih indikatorjev; komunikacija pa se realizira s pomočjo prekinitev, prioritet in s pomočjo supervizorskega sistema (glej - v simulacijskih Jezikih se pojavlja pojem dogodka ("event") In z nJim v zvezi instrukcije" za aktiviranje, zadrževanje, prekinitev dogodkov in za čakanje na dogodek; - v nekaterih splošno-problemskih programskih Jezikih (denimo PL/1) se pojavlja pojem de-Ja-vnosti ali opravila ("task") in inštrukcije za aktiviranje opravil in za čakanje na zaključek opravil. Glede na raznovrstnost aplikacij in na raznolikost opisov in implementacij medprocesne komunikacije se danes pojavlja potreba bolj teoretičnega in bolj enotnega pristopa k problemom pedprocesne komunikacije (glej 1). Eden od pobudnikov takega pristopa Je bil nedvomno DiJ-kstra s svojim člankom o kooperaciji sekvenčnih procesov (5)« Potrebo po novem pristopu na področju snovanja in razvoja operacijskih sistemov Jè povdaril predvsem Brinch Hansen (4); pokazal Je, da so sedanji pristopi nejasni in nezanesljivi. Naj omenimo, da se v literaturi problematika medprocesne komunikacije pojavlja v različnih kontekstih, glede na aspekte, ki Jih v tej problematiki želimo povdariti. Cesto Je naprimer povdarek na možnosti sočasnega odvijanja procesov; od tod zanimanje za problem kontrole odvijanja različnih procesov in od tod pojem teorije paralelnega programiranja (glej 1, 6, 8) in pojem modelov za paralelno izračunavanje (7). V pričujočem pregledu smo zavzeli stališče, da vsaka teorija medprocesne komunikacije vsebuje tudi teorijo paralelnega programiranja, V literaturi se trenutno problem medprocesne komunikacije obravnava nekako na dveh nivojih: - v snovanju visokega programskega Jezika za paralelno programiranje in v iskanju osnovnih primitivnih konstruktov za opisovanje sinhronizacije procesov; - v preučevanju in snovanju raznih modelov paralelnega izračunavanja (glej 7)« ( V nadaljevanju se bomo zanimali predvsem za programski nivo. 5. PROGRAMIRANJE MEDPROCESNE KOMUNIKACIJE Po Hoare-Ju (1) in Dijkstri (9) bomo povzeli zastavljene cilje visokega programskega Jezika za paralelno programiranje in medprocesno komunikacijo. Tak Jezik naj bi imel naslednje las'bnosti: - vseboval naj bi programske konstrukte za opisovanje sočasnosti procesov, za opisovanje sinhronizacije procesov in za opisovanje med-procesne komunikacije; - vseboval naj bi enostavne, jasne in pregledne koncepte, primerne za strukturirano in hierarhično programiranje; - dopuščal naj bi možnost enostavnega in metodičnega dokazovanja lastnosti programov, napisanih v tem jeziku (lastnosti, ki nas zanimajo so predvsem korektnost, odsotnost mrtve točke - "deadlock"a- in končnost -"termination"); - omogočal naj bi dovolj učinkovito implementacijo. Kar se tiče snovanja takega programskega jezika smo v literaturi zasledili nekako dva pristopa: - prvi pristop, katerega glavni pobudniki so Dijkstra, Hoare in Brinch Hansen se vključuje v metode strukturiranega programiranja In uvaja ter razvija naslednje pojme: - pojem binarnega in sploSnega semaforja, - pojem (pogojnega) kritičnega dela procesa, - pojem monitorja ali tajnika in - pojem hierarhije sekvenčnih procesov in monitorjev; - drugi pristop opisujeta Campbell in Habermann (10, 11); glavna razlika glede na prvi pristop je predvsem v odsotnosti hierarhije procesov in v baziranju opisa sinhronizacije procesov na opisu možnih zaporedij izvajanj sekvenčnih procesov. Predno preidemo na opis teh dveh novejših pristopov si bomo zelo na kratko ogledali nekatere klasične programske konstrukte oz. posebne inštrukcije, ki se danes uporabljajo v zvezi z medprocesno sinhronizacijo. - Področje sistemskega programiranja: sodelovanje med kanalom oz. procesom na kanalu in centralno računalniško enoto oz. procesom na njej se odvija s pomočjo (2): - komande za aktiviranje kanala: primer: WDBA Y : piši na disk v binarni obliki preko kanala A; pri tem uporabi informacijo [npr. program za kana]), ki se začenja na naslovu Y. Ta komanda je primer inštrukcije tipa razcep ("fork"): ustvari in spočne namreč nek sočasen prooes (na kanalu A); - inštrukcije za testiranje kanala; primer: TCA * : ponavljaj inštrukcijo vse dokler se proces na kanalu A odvija, potem pa nadaljuj sekvenčno. Ta inStrukoijà ("busy waiting" ali aktivno čakanje) Je primer inštrukcije tipa združitev ali zlitje ("join"): "končuje" namreč nek sočasen proces (na kanalu); Področje višjih splošnih programskih Jezikov: "multitasking" v Pl/1. Prevedimo "task" s procesom: "multitasking" torej omogoča, da neki glavni proces lahko definira in sproži nek podproces ("subtask"), ki se lahko odvija sočasno z glavnim procesom. Pregled inStrukcij: - instrukcija tipa razcep: primer: CALL PROGA TASK(T5) EVENI'(Er3) PRI0Rm(-2); sprožen je sočasni podproces imenovan T3, ki je izvedba - sočasna s procesom, ki izvaja CALL- procedure PROÓA; dogodek ET3 Je vezan na zaključek procesa T3 (ob zaključku procesa T5 je spremenljivka ET5 postavljena na binarno vrednost "1"B;; prioriteta procesa T3 je za 2 manjša od prioritete glavnega proceaa; - instrukcija tipa združitev: primer: WAIT (ET2, ET5) (1); proces, ki izvaja VAIT čaka na zaključek enega od dogodkov ET2 in ET3. Dogodki so lahko vezani na zaključek naslednjih procesov: na izvedbe procedur in na izvedbe vhodno-izhodnih inštrukcij READ, WRITE, DELETE in DISPLAY; - instrukcija' za"zaustavitev dejavnosti: primer: DELAY(lO); proces, ki izvaja DELAY Je zaustavljen za 10 milisekund. Področje simulacijskih Jezikov: komande za skedjuliranje ali razvrščanje "aktivnosti" v Jeziku SinUIiA (glej 2): - activate aktivnost čas-aktiviranja; tipa raz- cep (podobna komanda v Jeziku SIMSCRIPT je CAUSE); - reactivate aktivnost čas-reaktiviranja; - reactivate tekoča-aktivnost delay t: tekočo aktivnost zaustavi za čas t ; - oancel(A); terminate(A); ustavi aktivnost A; - wait(S) : zaustavi tekočo aktivnost in jo postavi v vrsto S. Naj za konec omenimo, da so bile inštrukcije tipa razcep in združitev zadnji čas kritizirane s stališča Jasnega in zanesljivega sistemskega programiranja (glej 4). 4. OD SEMAFORJA DO HIERARHIJE MONITORJEV A-.l. Pojem semaforja in uporaba Za sinhronizacijo in komunikacijo med procesi je Dijkstra predlagal (glej 3) pojem semaforja. Semafor je posebna cela spremenljivka, nad katero so možne samo naslednje operacije: operacija P ali čakanje, operacija v ali signaliziranje in inicijalizacija. Razlikujemo binarne in splošne semaforje, glede na uporabo pa govorimo tudi o privatnih semaforjih. Binarni semafor ima lahko samo dve vrednosti: O in i, splošni semafor pa ima lahko katerokoli celo vrednost. Oglejmo si operaciji P in V. Ti dve operaciji morata biti, po definiciji, implementirani tako, da Jih nikakor ni možno prekiniti. Sprva (glej 15) sta bili ti dve operaciji definirani tako, da je njun pomen bil naslednji: P''(sem): sem: » sem-1; if 8em srAMje sriKAt NA AMfi' trA>A,X»AD« IN DI5AM vsnm ABUie tTtM v hKUMVUr»^ STANJI imXL «a uneu wAW-ttM««^ IN DI t Htm i vseaiNA A»M» srAW+4 v mrnur/n A N —N*1 MiUMULATOKJKK NA ii&TLtU IH0oe DA N-— -1 wn^A «Dsn pum IN OUAHU v MHU mijT« Vf(tl>JA ^dI INOCjr UM'. evensM t BSP v r ----- I POlTfZA KEaiirsA tr pon I V5£SWA (.AAtft W LPADUti V MOeX misra STMIje snXAI. NAADttf»« v WBSX «fllKUl/ C vseMMA iNDfn onurtA ssrmth iA< »ri IMA iMtr/ trami NA ANtfl UAH « UAMtl DA jvtrufJA ßm.«o" sr pnilae Kitt^ V wmifiwux A W 1 Ita'K w/NÌr£i raOOlAM u NAOAUUif WA AMIS I,/ti JM Slika 2 : Princip delovanja kontrolnega programa menljivki DISADR. Ob vsakem prikazu se vrednost adrese v spremenljivki DISADR poveča za 1. Ob aktiviranju tipke GO se prižge svetleča dioda GO, mikroračunalnik pa nadaljuje z Izvajanjem programa na adresi, ki se nahaja v spremenljivki STADR. Ta adresa je običajno začetek uporabnikovega programa. Aktiviranje tipke 00 zato pomeni konec delovanja kontrolnega programa In s tem možnost, da se stikala, tipke In svetleče diode z novim kon-flguriranjem perifernega adapterja PIA uporabijo za povsem druge namene. Kontrolni program je napisan tako, da za skoke v su-brutine ne uporablja ukazov JSR ali BSR. S tem smo se izognili uporabi sklada (stack) In dosegli, da program teče tudi takrat, kadar v mikroračunalniku ni RAM pomnilnika. V tem primeru programiranje sevedn ni možno, lahko pa preizkušamo pravilnost delovanja kontrolnega programa. Med izvajanjem kontrolnega programa utripa svetleča dioda GO (pri frekvenci generatorja urinih In-pulzov 500 kHz približno 3 krat v sekundi), kar služi za indikacijo pravilnosti delovanja kontrolnega programa in celotnega mikroračunalnika. 4. ZAKUUČEK Opisani mikroračunalnik je bil realiziran v ISKUl Elektromehanika, Kranj in se uspešno uporablja za študij in za preizkušanje različnih razvojnih hipotez. Avtor bi se rad ob tem zahvalil mag. A.Uratniku, ki je dail pobudo zaiz-delavo tega dela in diplomiranim inženirjem M .Rogaču, J.Kožuliu in in L.Peternelju, ki so sodelovali pri realizaciji. 5. LITEIÌA TURA /1/ Motorola Semiconductor Products Inc., "M6800 APPLICATION MANUAL", Motorola Inc., 1975. 50 Informatica št. 1 letnik 19777 memoire vintuelle et la technique d'optimisatìon adaptee a l'intenpreteun api sur mitra 15 d. davcev UDK 681.327 Faoulti d*Eléotronlqu* de Skopje,SkopJ«,Toug08l«vie Le but de oet artlole est d*exposer une réallaatlon d*une memoire virtuelle utlllsie pour l'interpréteur AHL sur Mitra 15,(1 mémoire de 32K mota do 16 blta.l diaque de 800K octets) et lea conceptions de la technique d*optimisation utllisée pour la réalisation dea Operateurs APL.Le ayatème permet d'amener lea pages dea mémoires virtuelles implaatées sur disque en mémoire centrale et de faire les transformations adresse virtuelle a adresse reelle en cours d*exéoution. VIRTOEIiNA MEMORIJA I TEHNIKA NA OPTIMIZACIJA PRIMENETA HA IBTERPRKTATOfiOT APL NA MITRA 15t Celta na ovoj trud e da ja izloži realizacijata na virtuelnata memorija upotrebena za in» terpretatorot APL na Mitra 15 (1 memorija od 32K zbora od po 16 bita,l disk od 800K bajta) i koncepoiite na tehnikata na optimizacija upotrebena za realizacijata na operatòrlte APL. Slstemot dozvoluva prenos na stranici na podatocl od vlrtuelnite memorii na dlskot vo cen-tralnata memorija 1 transformacil na virtuelnata adresa vo realna adresa za vreme na rabo* tata. INTRODUCTION L'APL Mitra 15 (D.I.) fonctlonne sous sys-téme MTRD.E dont la configuration est la suivante:! Mitra 15,1 mémoire de mots d® 16 bits o1 opérateur virgule flottante, 1 unité de visualisation Tektronix type 4015 et equlpée d'un "Hardcopy",disqu® rapide à tSte fixe de 256 pistes,800K octote. L'interpréteur APL est écrit en assembleur Mitra 15.La mémoire de travail est allouée dTOamiquement d'ap-^às la méthode de "First fit"(Djl.).Gomme uno extension en temps partagéest prévue pour l'APL Mitra 15,la mémoire de travail de l»utllisateur est mise sur le dlsque.Une copie integrale de sa zone peut étre transferee en memoire centrale. MEMOIRE VIRTOJELLE L'accès à un nom est réalisé par "hash coding" grfice i. la, table des entréesde entrees).Chaque enttée de cette table indlque une page de la table des noma externes de 256 ocrets.Un nom contlent 8 caracterea maxLmua(8 octets)|six octets sont utillsés pour 1« polnteur au desoripteur d'une variable où d'une ligne zèro d»une fonction.Un indioateur précise s*ll s'agit d*un nom de fonction cu d'un nom de variable(fig.l.). Une variable AFL est représentée par un descrlpteur ,polnté éventuellement par la page de la table dea entrées ,et les pagei de données pointées par ce desoripteur.La talile d'une page est de 256 octets (un secteur sur le aisque). »8 Le desoripteur de tableau contlent une table de pages.Pour chaque page polntée par ce desoripteur 11 y a troia mots rdaervésjpour le aoaSre d'Iléments mis dans la page/ poTir lo numéro da secteur sur le dlsque et pour l'adresse de la page en mémoire centrale,(fig,2.).Le desoripteur de J vecteur et le descrlpteur de scalalre ne contiennent pas la liste des pages car un J vecteur n'a pas de pages et le scalalre se trouve directe-ment dans lo descrlpteur de scalalre (D,!.), la note l.)c Chaque bloc contient dee lintes de pointeurs arrlère.Pour les descripteurs ce sont des pointeurs vers la table de nomstun descrlpteur peut fitre pointé par plusleurs noma de la table de noms.Pour les pages de données ,ce sont dee pointeurs vers les des-crlpteursjles pages de dorniSoe pauvont «tre partagées entra plusleurs descripù,. t-s (flg.l.). Pour chaque fonction on a un descrlpteur 2ui contlent une liste de pointeurs aux ignea de la fonction(flg,i,), L'algorithlbs de r«mplacement utlllaé est "LRU",Deus mots dans chaque bloc sont ré-servés pour la pile "LRU"(note 2,)j "Chainage amonf-polnteur au bloc précédent •^Chalnage aval "-polnteur au bloc suivant. Un descrlpteur ne peut Stre "éjecté" stir dlsque que si les pages pointées par lui sont déja "éjectées" sur le dlsque.Si on oonslddre le chainages table de noms-desorlpteurs-pagfes comme un graph© "l'Ijectlon" dolt Itre com^ mencée par ses darniers éléments.'L^ejeo-tion" d'un bloc sur le dlsque sera nécessaire s'il n'y a plus de place en mémoire centrale et dans las cas ou ce bloc a été modifAé^S'il n'a pas été modifié.il peut Streeffacé.car une copie de ce bloc exlste our le diaqua,PlusieuTB oompteurs sont uti-llsis po\ir déterminer les relations de obaque bloc aveo lea autres à tout instant. Au début du travail,la table des noms est amenée en memoire centrale.Si on a besoin d'une opération 8\ir un desoripteur.on va vérifier dans la table des noma si le des-cripteur est en mémoire centrale et le travail pourra s'effectuer.Si on a besoin de pages de données ,le procédé préoédent est continué en recbercbant les adresses des pages dans la liste des pages du des-oripteur.Ies pages sont amenees en mémoire centrale,modifiées Iventuellement et puis "éjectées" sur le disque.Bans cbaque bloc un bit indique si le bloc a été modifié. ADRESSAGE APL D»UN ELEMENT DANS UNB VAfilABLE L'analyse des opérateiirs APL a montré que certains opérateurs peuvent Stre réalisis sans aucune opération sur les pages de données d»un tableau APL.Il suffit de modifier les éléments qui caractérisent ce tableau dans son descripteur.Pour appliquer cette méthode.il était nécessaire de définir la représentation dea tableavuc APL, Les éléments d»un tableau en mémoire sont rangés dans 1'ordre des indices croissants ("row ma^or order"). Soit A un tableau de rang N et L un vecteur dont chaque élément est la valeur d'un indice en indexage d'origine zéro.L'élément A [;/L] aura alors la position auivante dans la memoire: VBASK + (yA)lL ...(1) 0Ü VBASE est l»adre8se de A [0;..,/0] , c»e8t-à-dire I'adresse de premier element dans la première page de données.Cette représentation ne favoriae aucune ooor-donnée d 'un tableaUyCe qui eat easentiel pour APL. Puiaque le vecteur DEL (voir le acbéma du descripteur) représente un vecteur-fac-te\ir de pondération,il peut Stre calculé de la manière auivante« DEL [n] 4-DEL [I] DEL I+l pour tous les I a 0,1, X (yA)[l+l ,ri-i En conséquence, 1'expression (.,A multiprogramming virtual system for a small computer. Spring Joint Computer Conference,1970 D.l,Davč»v,D.,Th«sa de dooteur ingénieurt Interpréteur APL sur Mitra 15,Universite de Paris,Centre d'Orsay, 1975 D.S.Denning.P.J.,Virtual memory,Computing sxirveys 2,n'' 3,1970 D.5,Denning,P.J.,Third Generation Computer Systems,Computing Surveys 3|n 4 ,1971 D.4.Demar8,G.,Rault,J.C.,Ruggin,G.,Le lang-a^e^et les systèmes AH<,Massen et Cie,Paris, P.l.Palkoff,A.D.,Ivor8on,K.E.,The Design of APL,IBM J.Res. Develop.,July 1973 W.l.WilkeB,M.V,,The d^Mics of paging,The Comp.Journal,vol.16,n 1,1973 Table des entrées ligne de fonotion descripteur de fonotion pages de la table dea entries desorlpteur de variable Figure 1, psgea de donnies Hat« des pagaa r: 54 bit d® réservation bit qui Indlque la Dodiflcatlon de ce bloo talile chaisage amont cbainage aval oompteiir d*adres-ees W.C. oompteur de poin< teur arrlère 2 X rang type du bloo type des iliments compteur de poln_r_s_ teurs BUPérieuTB oompteur d» pages polntées par ce deoorlpteur abase optin liste des dimensions noinbre d'éléments (HBiX) liste dea incréments ponaettant de se diplacer dans une direction donnie nombre d*6l6ments mie dans la page numéro secteur dlsque ou 0 adresae mémolre centrale ou 0 polnteur arrlère tallio Desoripte Figure 2. HVEO DEL pour ohaque P«B« liste dea polnteur« arrlère HVEO (1 ! DEL (1) liste dea pagea Hate dea pointeura arrlère HVEO^^^ DEL<2) Pigure 3. liste dea pagea Hate dea pointexira arrièrs Note 1* J veoteur represent« !• ginirateur d'lndloas "i'tSi N «st \m entler son nigatlf alore IH (lota H) corvospond i \in v«ot«ur des N premiers entler s «Le desoripteiir de J veoteur contlent les valeurs "a"(origine) et "b"(pa8) J jc-iJme ilément - a+bx . Note 2. "IfiO" ("Least Eeeentlr Used").La page qui n*a pas iti riférencee depuls le plus long temps est transférée sur le dlsque. Note 3. Pour la signification de la fonction de risidu dyadique APL ("l") voir (D,4.). Si la valeur du mot 0F7IM n'est pas egale à ziro le proraamme de leoture dolt utiliser l'expression (3).Sans oe oas les iliments du resultat ne sont pas dans un ordre si-quentiel.Dans les oas od l'optimisation n*e8t pas possible (pour certains opira-teurs AFL) le mot OPTIH est igal à ziro et les ilements du risultat sont dans un ordre siquentlel.Le programme de lecture l>eut iviter le calcul d'apris 1'expression ^3) «t la leoture est falte dana un ordre siquentiel. 56 Informatica št. 1 letnik 1977 urejanje zaporedij v. batagelj UDK 681.3.06/07 FNT, VTÜ matematika in mehanika LJubljana Namen sestavka Je seznaniti bralca z dvema učinkovitima primerjalnima postopkoma za urejanje zaporedij znotraj pomnilnika. To sta "heap sort" in "quick sort". Poleg splošnega uvoda v postopke urejanja zaporedij, so podani tudi izpisi ustreznih podprogramov, napisanih v struotranu, in Sasovne značilnosti le-teh pri urejanju slučajno zgeneriranih zaporedij na računalniku Cyber. INTERNAL SORTING METHODS - In the paper two efficient internal sorting methods, "heap sort" and "quick 3ört", are presented. Their time characteristics for sorting random generated data on Cyber are also given.- ;< Imejmo zaporedje n podatkov iz linearno urejene množice ( P , ) Pl • P2 > Pj •■•••« Pn Urediti dano zaporedje, pomeni poiskati tako permutacijo indeksov jr , da bo zaporedje Pjr (2)' P7r(3)' ••• ' Pjr(n) urejeno v nepadaJočem vratnem redu; kar pomeni, da za vsak par indeksov i in J velja: i < J Pyr(i) Pogosto pri urejanju preuredimo kar samo zaporedje (permutacija Je določena implicitno). Postopke urejanja zaporedij delimo na - zunanje i zaporedje Je datoteka na zunanjem pomnilniku - notranje : zaporedje se v celoti nahaja v hitrem pomnilniku. Postopke urejanja razvrščamo naprej na - postopke, ki upoštevajo notranjo strukturo podatkov - primerjalne postopke, ki upoštevajo samo linearno urejenost množice P V tem sestavku se bomo omejili na primerjalne postopke urejanja znotraj pomnilnika. Ti postopki se v glavne uporabljajo kot sestavni deli drugih postopkov; morda najpogosteje pred izpisom podatkov. V programih najpogosteje srečujemo takoimenor vani "bubble sort" postopek k —n for ( i = 1, n-1 ) k k - 1 for ( J = 1, k ) ^ M ( p(j)>p(j+l) ) then Jpremenjamo podatka) t «-p(j) p(j)«-p(j*l) p(j+l)t endif endfor endfor ali njegove inačice oziroma izboljšave (glej primer v dodatku). Kompleksnost postopkov urejanja Je odvisna od večih parametrov. Za primerjalne postopke Je najznačilnejši parameter število primerjanj. Poglejmo kolikšno Jè število primerjanj za gornjo verzijo "bubble sort" postopka. Iz programa vidimo, da se primerjanje izvrši ■n-l m-l E E «•-' i-I krat. Torej n(n-l)/2 krat. Izboljšani program iz dodatka potrebuje v splošnem manj primerjanj, vendar Je v povprečju še vedno reda n^. V najslabšem primeru, ko Je zaporedje urejeno v nenaraščajočem vrstnem redu, pa Je enakovreden gornjemu postopku. Postavi se vprašanje:koliko najmanj primerjanj Je potrebnih pri urejanju zaporedja n podatkov z "najboljšim" primerjalnim postopkom? Do odgovora na zastavljeno vprašanje pridemo z naslednjim razmislekom. Vse možne izvršitve poljubnega primerjalnega postopka, lahko prikažemo z binarnim drevesom, katerega notranje točke so primerjanja, končne točke (listi) pa permutacije. Primer dela mogočega drevesa izvršitve pri urejanju zaporedja a,b,c,d Je prikazan na sliki. Torej Je kompleksnost postopka povezana z dolžinami poti po tem drevesu od korena do liste. Zato se vprašamo: koliko je najmanj največja dolžina poti po drevesu? Število listov drevesa (permutacij) je vsaj nJ. Po poteh dolžine k lahko pridemo v največ listov. Torej mora veljati > nI oziroma po Stirlingovem približku k > n loggn - n/ln 2 ♦ loggn/ 2 ♦ c Torej Je ''opt ^ n logg n Od tu vidimo, da je kompleksnost "najboljših" primerjalnih postopkov urejanja zaporedij reda n log n. Poleg časovne kompleksnosti (število operacij) . je pomembna tudi prostorska kompleksnost (zahteve po pomnilniku). Najboljši postopki urejanja bodo za urejanje potrebovali le prostor, ki ga zaseda zaporedje podatkov (in program), diaigi pa zahtevajo še dodaten prostor za shranjevanje pomožnih rezultatov. V dodatku sta opisana dva izmed "najboljših" postopkov. Prvi postopek, ki ga v literaturi srečamo pod imenom "heap sort", ima časovno kompleksnost (največjo dolžino poti po drevesu) reda n log n in ne potrebuje dodatnega prostora. Drugi postopek,imenovan "quick sort", pa je primer postopka, ki potrebuje še c log n dodatnega prostora in ima povprečno časovno kompleksnost (povprečna dolžina poti po drevesu) reda n log n. Poskusi na slučajnih podatkih (za dane programe glej tabelo v dodatku), kažejo, da je "quick sort" (v povprečju) boljši od "heap sort-a"; obstajajo pa tudi zaporedja, za katera Je reda n^ . Zato previdni programerji dajejo prednost zanesljivemu "heap sort-u". Več o postopkih urejanja zaporedij lahko bralec prebere v knjigahi D.E. Knuth: The Art of Computer Programmingj vol.J/ sorting and searching; Addison-Wesley, 1973 in A.V. Aho, J.E. Hopcroft, J.D. Ullman: The Design and Analysis of Computer Algorithms; Addison-Wesley, 1974 O . TABELA ; časovne značilnosti za slučajne podatke za Cyber (čas je merjen v sekundah) dolžina BUBBLE HEAP QUICK zaporedja meritve ■'b meritve •'h meritve F q 0 10 .001 .001 .001 .001 .002 .001 50 ,019 .018 .010 ,010 .008 .010 100 .074 .072 .023 .024 .018 .023 200 .27 .29 .055 .055 .045 .052 500 1 .8 1.8 .16 .16 .14 .15 1000 7 .2 7.2 .36 .36 .34 .34 2000 28. 29. .79 .79 .78 .74 3000 64. 65. 1.25 1.25 1.2 1.2 5000 180. 2.2 2.2 1.7 2.1 10000 720. 4.8 4.8 4.5 4.5 20000 2900. 10. 10. 9.8 9.7 30000 6500. 16. 16. 15. 15. 100000 72000. 60. 56. F. =. 7.2 n^ 10"^ D \ = 3.6 n log^ n lO"^ F^ = 3.4 n log^ n 10 -5 8 J B a L' E - Sor?T subroutine sort(tao,lenöth) INTE3ER TAB ( 1 I inteser bound . chamge Tabelo ta0(»..lemgtio urejamo tak^i da na konec neurejenega dela TABELE: sprftvlmo nJEQÓV nAjvecji element. to pomAvljÄMO VSe" dOKLEF? ni Tabela Jrejena. - ' i MD a LEi'^GTH ..... repeat neurejeni del tAoele PREOLEdUJEMO od ZACETKa proti koncu. ce TE-KOCa zaporedna ELEtlENTA nista v prftvtm vrstnem PCpU, jo PREMENJAMO clouno o ind - T imo - for (i = itrourid) 00 ' next = i + r ■ if (tab(n.gt.tab(hext)) tmen Tekoča dvojica ni v pravem vrstnem redu, zato elementa ; premenjamo change a tab(d ta0) = TaB(SON) TAbISON) a CHANGE ............... SON..................... a FATHfR U^JTIL (SON.LE.ROOT) ENOREPEAT ENDFOR • UREOIMO TABELO - ^^^ - . ^ NODE = length ■ LOOP........- ■ ..... • PREiiENJAMO Tab(noOE) if| T;,B(ROOT) i DEL tABEUE "TABINOOE.. - • length» JE Tako UREJEN.-:--^-; ■^rvi-'^^.v ■. . . CHANoe = TARdlODEl TAB (NOÜE) '= TAft (ROOT)" ' " TA8«R00T) a CHaMGE :y - . . element Tab(ROOT) pomaknemo po delo tabele TAa(r..N00c-i) PRIPADAJOČEM DREVESU NAVZDOL, Ta^O DA ZASEDC V HIERARHÌJI PRIPADAJOČE MU MESTO. DEL TJBELE TAB(1.,N0DE-1) "JE POSTAL ■ 'KOPICA.......... • ■ hODE "-NODE-T ■■ "V ■ IF> (NOOE.LE.HOOT) return i...... father s ROOT ........ loop-"^, ........ ■ SON s 2»FaThER - IF ISON.GT.nOOE):EXIT • ■- . ■■ • DOLOciMO VEČJEGA 00 bratov IF <(S0N0 E*IT ' ' • POMAKNEMO SE NfVZOOL CHANGE- : . s- TAB(FAThER) TAb(FATHeR) = TABtSONl TAH(SON) s CHAfiGE Father = son E^JDLOOP ENOLOOP Q J- I C K - SORT subroutine sort(Tad,length) INTeSER CHANüC. delta , depth 1 «IohT intešer tab ( t ), stack ( 3 ) » ■ ■ • Tabelo tari ì ..lemgth) urejamo taku, oa jo glede (ja izbrani oEuiLhir • ELEMENT RAZaiJEMO NA UVA OELa» PRI CEMEK OELILMI ELEMENT ZASEOE SVOJE « Mesto v urejeni tabeli in jf^ vsak element prvega deùa manjstoo vsa-<» KEQa EUEMENIa iz drugega dela. za vSaK UEU posebej, ce ni upcjeni PO- • stopek Ponovimo, tadela je upe.jena. ko so urejeni vsi dobljeni deli. depth; = ... OLDBINA lastnega sklada uept = j ,,, SPüDUJI iNOtKS dela TaBELE» KI ga UReJAMQ RIGHT 3 LENGTH ... ZGùRUJI INOÈKS DELA TABELE» K1 6A UREJAHO loop « CE^ TEKOcI DEt TABELE SE NI UREJE^. Ga RAZBIJEMO IN NADALJUJE^O Z o UREJENJE'^I KRAJSEGa DELA. DAl.JSI 1>El Si ZaPOHNiHoV ORUGAĆE NÀOaCJU-» jEMO Z UHEJANJEM EWEGA IZHEO PREÖSTALIH NEUREJENIH DELOV I CE Ni » nobenega vec, je TAOELA UREJEI-IA." » delta = right - left if; (delta.GT. 1) then » » tekoci del Tabele vsepuje vec kot g elementa, delitcv nadat « LJUJE'IO. SIRSI DEt TABELE SI (ZAPOMNIMO (MEJI SPRAVIRO W S^LAO) Call split(tab.left.rtght.nleft.nright) if (nleft.LT.NRIGHT) thfn depth a depth + r stack(oepth-l) = nlEFT stack(i:)£pth) a nright enoif else « o » tekoci del Tabele vserd.ie najvec ž elementa, ce sta z, » j'J» ce je potrecno. uredimo. if ((uelta.eü.l),AND»ttaö = TAB(LSCAn) - TAB(LSCAN) -= ČnAflGE ■ RSCAN = RSCAN - ■ LSCAN ■ LSCAN ♦ * ^ENOLOOP- - V...:'. • določimo nova dela taoele « ■ " .......' ■ ' ■ ■ ■ if ( (left+riöht) ,lt..(cšcah+rSCAN) ) tmen «......................' ■ ■ - - ■ • levi del; je večji » ..... ■ ■ ' ■ ■ ' . • ^ - - . - :NLEFT--»" left ■'.-r . --- NRilGUT •=■ RSc.iN ■ left =.- lscan ■ ■■'ELSE'"" ' ................ ■ desmi del jevecji ».f ■ -s;5-■ \ r'.^:.-' - ...... .......nleft " b- LSCAN . ......... N-^IGhT a right right' a rscan .......... ' - enoif .....RETURN.............. kako dobiti aktualne informacije o mikro računalnikih ? študentska vprašanja strokovnjak iz prakse, ko se prvič srečuje s tem novim področjem, potrebuje osnovne aktualne informacije o mikro računalnikih oziroma mikro procesorjih. Prvi koralje predvsem spoznavanje novih tehnoloških elementov, svojstvenih postopkov ter novih izrazov in definicij. Bralcem želimo v kratkem pokazati nekaj poti, ki lahko vodijo do podrobnejših inforamcij iz omenjene problematike. Kot prvo omenjamo informacije, ki jih podajajo proizvajalci z opisom svojih izdelkov. V večina primerov so ti opisi lahko razumljivi s številnimi ilustracijami. Med najbolj poznanimi so: Intel-ov "8080 Users Manual", Motorolina velika priročnika "Mikroprocessor Applications Manual" in opis sistema 6800, potem Fairchild-ov "F-8 Circuit Data Book", priročnik tvrdke Signetic (2650), opisi mikroprocesorjev tvrdke Rockwell, opisi tvrdke National kot so SC/MP, PACE in IMP-16, prav tako Zilog-ov " Z 80-MBC Hardware User's Manual" in Z 80 -MĐC Software User's Manual. Drugi viri informacij proizvajalcev se občasno pojavljajo v periodičnih strokovnih revijah kot so na primer Electronics, Electronic Design, Computer itd., vendar so te informacije lahko na spremenljivem strokovnem nivoju. Koristna je mesečna revija, ki objavlja različne probleme iz področja mikro procesorjev to je "New Logic Note Book". Zanimiv je tudi mesečnik "Microcomputer Digest" (Copertine, Calif.). Za tiste, ki imajo doma svoj mikro računalnik kot konjiček pa sta znnimivi reviji: "Personal Computing" in "Byte". Heviji sta seveda zanimivi tudi za profesionalce, saj ni strokovni nivo nič nižji kot pri zgoraj naštetih revijah . Na zahodu je izšlo več knjig iz tega področja. Opaziti je, da je veliko od njih z zelo podobnim načinom podajanja snovi z manj ali več podobno vsebino. V ZDA ocenjujejo kot enega od boljših priročnikov s področja mikro računalnikov broširano knjigo "An Introduction to Microcomputers" avtorski kolektiv Adam Osborne in sodelavci (2950 Seventh st., Berkeley, Calif. 94710) . Omenimo tudi knjigo "Microprocessors" iz "Electronics Book"se-rije, ki predstavlja zbirko v reviji Electronics objavljenih člankov. Nova knjiga s tega področja je knjiga jugoslovanskega avtorja B. Součka z naslovom "Microprocessors and Microcomputers" izdana v letu 1976 . Ena boljših knjig je tudi "Microcomputers/Microprocessors: Hardware, Software and Applications" avtorjev J.L. Hiburne-a in P.M. Julich-a (Prentice-Hall, Inc.) . Dober izbor aktualnih informacij predstavljajo organizirani seminarji,predvsem neodvisni, ki običajno v nekaj dnevnih predavanjih posredujejo snov iz področja mikro računalnikov. V Evropi je npr. poznana tvrdka SYBEX (313, Rue Lecourbe 75015 Paris), ki v več evropskih mestih organizira seminarje iz področja mikro računalniške tehnike. Seveda se z organizacijo tečajev in seminarjev iz mikro računalniške problematike ukvarjajo tudi proizvajalci in številne univerze. Zakaj uvajamo to rubriko? Študiramo vedo, ki je sedaj v intenzivnem razvoju in ve-janju. Seveda to zelo čutimo. Programi predmetov, ki jih poslušamo, se dopolnjujejo vsako leto, uvajajo se novi pojmi in novi predmeti skladno s trenutnim razvojem doma in po svetu. To na žalost ne gre vedno dovolj hitro in temeljito. Tudi mi občutimo trenutne probleme visokega šolstva: najbolj nam manjka praksa. Po končanem študiju se počutimo nekoliko premalo pripravljeni za praktično delo. Razvijamo programsko opremo, nekaj slišimo o materialni opremi, dejansko pa o velikih računalnikih vemo zelo malo. Program vstavimo v stroj in čakamo kaj bo. Ali je rezultat odvisen tudi od stroja? Vemo,da ni pa vseeno čutimo odpor. Sovražimo stroj, če kaj ni prav. Odvisni smo od stroja in mogoče bi zato bilo dobro, da ga bolje spoznamo, ne samo iz knjig, marveč tudi v neposrednem stiku. Takoj dobimo odgovor na vse to: denarja ni, enkrat pa bo in bodo terminali ter vse ostalo. Kaj pa mi, ki smo sedaj tu? Mogoče bi se med tem časom lahko spoznali z malimi in mikro sistemi, kar pa je vprašanje zagnanosti pedagoških delavcev in elestičnosti administracije. Kdo bo predaval o tem, kje dobiti sredstva in material za eventualno praktično izvajanje, čemur sledi še administrativna obravnava in priznavanje predmeta itd. Tako kot nas sedaj izobražujejo, smo lahko samo raziskovalci, razvijalci raznih teorij, v glavnem orientirani na področje progr amske opreme. Vprašanje je le ali bo za raziskovalce dovolj delovnih mest? V gospodarstvu gotovo ne, na fakultetah tudi ne in tudi ne na institutih. Zakaj bi namreč neka organizacija imela raziskovalca-računalnikarja, ki se bo lahko šolal naprej le kot elektrotehnik, ekonomist, kibernetlk in podobno ali pa bo svoje izobraževanje nadaljeval v tujini, ker še ni podiplomskega študija. Nas študentov ra iiialni-štva in informatike je sedaj malo, planiran pa je vse večji vpis. Ali bo dovolj pedagoškega kadra za take načrte? Od kje bo prišel? Kot v vsem visokem šolstvu je tudi pri, nas potrebno spreminjati sistem. Poslušanje predavanj na stari način, vmes učenje in kolokviji in pisanje programov brez dejanskega "študiranja" , iz vsega tega ne bo velikih rezultatov. Tudi nI nikjer jasno definirano, kaj gospodarstvo od nas pričakuje:eni želijo to, drugi drugo. Verjetno je potrebno narediti resno zasnovo študija računalništva, tako za dvoletni kot štiriletni s predvidenimi usmeritvami. Mogoče bi se takrat Ishko bolj konkretno pogovarjali, ker bi točno vedeli, kakšna je naloga posameznika in kaj bo kdo delal. To je samo nekaj vprašanj, ki tarejo ne samo nas študente ampak tudi pedagoške delavce in gospodarstvo. Študentje smo neposredno prizadeti, vendar gledamo na problematiko kompleksno. Zato smo vpeljali to rubriko, v kateri naj se objavljajo mnenja in misli študentov smeri računalništva in informatike. Neda Papié FACOM 230- FACOM 230-38 Snažni novi kompjuterski sistemi srednje veličine tvrtke FUJITSU lliliillWiiiii Oba elektronička raSunala: posjeduju vrlo . efikasni sistemskl'softvrare s potpuno modularnim oj^rativnim sistemom OSII/VS 1 multi-virtualnom : memorijom, što omogućava multi ^prograntjiranjè köje nije ograničeno veličinom merporije.Čkiri on-line scif- " twàreska paketa omogućava ju. stvaranje praktično svih vrsta on-line sistema, kao i sistema koji ;»dòvòljavaju sve zahtjeve apll-dvije vrste'banke podataka komunikacionih šistema'koji zadovoljavaju sve zahtjeve apli--kacionih sistema i omogućavaju korisniku stvaranje svojeg vlastit^ informacionog sistema,'- FACOM • Svaki korisnik'ima potpunu slobodu u projektiranju batch ili on-line sistema obrade, budući da postoji široka mogućnost izbora perifernih jedinica i terminala, ä isto.takò i . mogučnost veUkog proširenja glavne memorije. Za FACOM 230-38 bd 96 do 512 KB, ä za FACOM 230-38S do 96 do 256 KB. Tako- , đer;nema problema što se tiče kòmpatibUnor' stl s ostalim sistemima, budući da je m^uće koristiti sve više programske jezike: PLi ; COBOL, FORTRAN. ' Poslednji benchmark rezultati pokazali su da su FACOM 230-38/38S iznad ostalih kompjuterskih sistema u toj klasi. Za ^ijnja obavještenja o novim kompjuterskim sistemima tvrdke FUJITSU -vodećeg proizvođača elektroničkih sistema u Japanu - molimo obratite se: ■ ZPR - Zavod ^ primjenu elèktroniCklh računala 1 ekonomski inženjering ZAGREB, Savska 56 Tri. 510^70 Télex: 21689 YU ZPR FJ UUBUANA, .Topniška 45 : Tel .,311-059 FUJITSU LIMITEa .Communications and Electronics Marunouchl, Tokyo, Japan VEDNO PRIJETNO POČUTJE Rešitev vseh problemov klimatiziranja KLIMATIZER TOBI 32 KLIMA OMARE KO - Samodejno uravnavanje temperature v prostoru - Enostavna montaža in vzdrževanje - Servisna mreža in rezervni deli na celotnem področju SFRJ INK)HMAC.IJI O f'UDOAJI IN IN/I NIHINC.I EMO 63000 CELJf Mariborska 86 lol (0G3)?3 9?I ISKRA - TOZD INŽENIRINGI ötooo LJUBLJANA Kolnikova 6 liM (061) 31? 3?? novice in zanimivosti ske dobe in večje zanesljivosti. Če jih primerjamo z običajnimi magnetno tračnimi pomnilniki, je njihov srednji čas med odpovedmi dva do trikrat daljši. Ocena za srednji čas odpovedi znaša 40000 ur. Sama mehurčna celica meri 3,81 krat 7,62 krat 1,27 centimetrov in sestoji Iz para plošč tiskanega vezja. Ne vedo še cene tovrstnih pomnilnikov, toda v NASA in v Rockwell menijo, da bodo precej cenejši od tračnih pomnilnikov. Kljub odjiovedi' posameznih celic pomnilnik še vedno deluje. Povprečni dostopni čas registracije je 0,5 sek. Napolnimo oziroma prelieremo ga v eni sekundi. V Telesensory Systems, Inc. of Palo v ZDA so razvili kalkulator za slepe, ki potrjuje vnesene podatke in podaja rezultat v govorni obliki. To je omof|očeno z integriranim vezjem za sintetiziranje človeškega glasu, ki so ga izdelali v Silicon Systems. Celo najnovejši algoritmi za računanje z matrikami so še vedno prepočasni. Operacije pri matrikah porabijo veliko računalniškega časa zaradi nezmožnosti procesorjev, da bi obdelovali in naslavljali z enim samim ukazom. V ta namen so v IMD razvili procesor polj 3838, ki se lahko uporablja z modeloma 158 in 168 računalnika IBM 370. V tem procesorju en sam ukaz izvede zaporedje operacij nad poljem ali množico sorodnih podatkov. Uporabnik ima dostop do 50 algoritmov, ki se v grobem delijo v bazične in kompleksne algoritme množenja, ukaze prenosa podatkov, hitre Fourijerjeve transformacije ter specialne funkcije. Hitra Fourierjeva transformacija se tako izvrši nad 1024 točkami v 2,95 msek. Kasete na malih sistemih bodo počasi izpodrinjene z mi-nidisketami . .Te se že pojavljajo v sistemu SA 400 proizvajalca CPU Computers of Woking. Minidisketna enota zavzema isto prostornino kot povprečna kaseta. Ker je dostop podatkov naključen, je obdelava le-teh občutno hitrejša. SA 400 uporablja disketo v velikosti 5,25 inč. Magnetni računalniški trakovi in diski so zanesljivi pomnilniki, na katerih nastanèjo napake skoraj vedno zaradi fizičnega uničenja in ne zaradi prisotnosti motilne energije. Edina energija katere vpliv pokvari podatke, je magnetna energija, pa še pri tej mora biti direkten kontakt med magnetom in medijem. Zgoraj navedeno je rezultat raziskave vplivov na magnetne medije, ki je bila izvedena v National Bureau of Standards v ZDA. Magnetne trakove so izpostavili različnim vplivom kot so: detektorji kovin na letališčih, mikrovalovi v mikrovalovni pečici, radarski signali v sami bližini anten, X-žarki in visoke napetosti. Izpostavljeni so bili tudi vplivom generatorjev in napetostnih tuljav v avtomobilih ter jederskim sevanjem, toda podatki so bili nespremenjeni. Prav tako na magnetne medije ne vpliva svetlobna energija, celo v laserski obliki ne. Šele ko je bil laserski žarek fokusiran, je seveda nastala poškodba zaradi toplotnega učinka. Magnetni mediji prenašajo tudi velike pritiske ( 900 kg so dali na magnetne kartice) ter vročino. Obdržijo namreč podatke celo do 675 C - Curijeve temperature. Celo če so bili magnetni trakovi izpostavljeni temperaturi -5! C za 24 ur, so jih zlahka prebrali brez izgub podatkov, potem ko so jih odtajali. Novi mikro računar koji može biti upotrebi jen kao neodvisni računar ili kao periferni procesor* za računar Gl 16-bitni CP 1600 će razviti General Instrument's European Centar u Škotskoj. Potrebne su neznatne promijene na čipu koje ga prilagodjivaju za jednu od tih primjena. Čip sadrži 512 12-bitnih lokacija ROM memorije, dvo-nivojni stek, 8-bitna registra, tri I/O kanala te clock oscilator. Sve I/O linije su Tlx kompatibilne. Skup instrukcija tog mikro računara je usmerjen na manipulaciju sa bitima te na prenos medju registrima. Svaki bit nekog od 32 registra sadržanih u čipu može biti setiran ili resetiran posebnom neredbom. Isto tako svaki bit može biti testiran na "1" ili "0" tako da se sljedeća naredba preskoči u slučaju "pravilno". Nova prekidačka tehnika za tastaturni sistem RS 76 firme RAFI (Ravensburg - D 7980, Zapadna Njemačka), bazira na Halovom efektu što mu osigurava visoku pouzdanost. Cijena je za sada oko 60% viša od klasičkih sistema. Čip TMS 9900 firme Texsas Instruments je iznenadjujuče močan, brz i fleksibilan 16-bitni mikro procesor. Njegov repertoar različitih instrukcija i prekidne karakteristike obezbedjuju mogućnosti računanja , kakve obično povezujemo sa 16-bitnima ITL mini računarima. WL-3DS Environmental System razvijen u Beukers Laboratories, Bohemia, NY, koji upotrebljava pet 6800 mikro procesom omooiićava.deta.lina atmQsfeKska»mjereni,n. Mikro procesori su uixjtrebVjeni ža predprocesiranje meteoroloških parametara, prije no što su isti zapisani na magnetnu traku i procesirani na Nova mini računaru. Sistem neprekidno semplira brzinu i smjer vjetra, temperaturu, vlažnost i pritisak preko padajućih sondi koje se izbacuju iz aviona na odredženoj visini i slobodho padaju uz pomoć padobrana. Sonde se obično puštaju u pet-mi-nutnim intervalima iz aviona iznad područja mjerenja. Beakers sistem odredžuje poziciju sondi te njihovu brzinu i smjer kretanja uz pomoć navigacijskih signala koji se obradžuju u mini računaru. V raziskovalnem centru NASA v Langley-u preskušajo prototip mehurčnega pomnilnika. Celico pomnilnika so razvili v Rockwell International's Automatics Group in vsebuje več kot 1,6 milijonov bitov. Za pomnilnik bodo uporabili 64 celic in naj bi bil pripravljen za vesoljske polete v naslednjem letu. Za te so mehurčni i)omnilniki bolj privlačni kot elektromehanski zaradi.daljše življenj- Intelov 8085 mikro računar je dobijen proširenjem popularnog 8080 mikro računara tako da ima kompatibilan bus sa ostalim 8080 komponentama. Isto tako su svi 8080 programi izvedljivi na novom sistèmii bez prethodnog modificiranja. Glavna prednost novog sistema je u osjetnoj redukciji broja elemenata. Tipični 8085 sistem sa tri čipa može se zamjeniti i do više od 10 komponentni 8080 sistem. Brzina operiranja je 3 MHz umjesto 2 MHz. Sve komponente napajamo jednim izvorom sa +5 V, uključujući i izbrisive PROM-e (EPROM). Tipični tro-čipni sistem može biti sestavljen od 8085 CPU, 8155 2 K RAM I/O i tajmera te 8355 16 K ROM 1 I/O ili 8755 16 K EPROM i I/O. Vrijeme jednog cikla je 1.3/6. literatura in srečanja Mala 5,5 in. disketa, zvana Micro-Floppy, firme Wango Inc., 5404 Jandy PI., Los Angeles, CA 90066, ima kapacitet od 498,6 hiljada bajtova. Kapacitet za neformatira-ne podatke je 109,4 hiljade bajtova na 35 tragova. Prosječno vrijeme traženja je 370 ms. Dimenzije diskete su 3,25 X 5,75 X 7,95 ,in. Vrijeme pristupa Mostekovog 16-K RAM memorijskog či-pa MK 4116 P-2 je 150 ns; vrijeme nvinaa je isto tako veoma malo i iznosi 375 ns. Taj dinamični RAM je smješten u 16-pinski DIP. 4116 je male snage (462 mW) ; tolerira izvore energije u granicama od 10% (+12, - 5 V) ; zahtijeva 128 ciklova za osvježenje; sadrži adresni i podatkovni registar ^ uključuje dvije metode selektiranja čipa. Pored običnih ciklova za čitanje, pisanje te čitanje-modificiranje-pisanje, čip uključuje i ciklus pisanje sa zadrškom. Jedinica je sposobna operirati u "page" načinu što omogučava sukcesivne memorijske operacije na različitim adresama kolone (column adress) pri istim adresama reda (row adress) tako da se poveća brzina. Vrijeme pristupa u toku " page" operiranja je 100 ns. i\uui kompjutorizovani komandni policijski sistem u Glazgovu, koji pokriva područje od 5500 kvadratnih milja sa više od 2,5 miliona žitelja, zapošljava samo 10000 ljudi. Sistem smješten u ultramodernom kompleksu, je najsavršeniji u Evropi, ako ne i u svijetu. Novi sistem pomaže u upravljanju i razvoju policijskih kapaciteta u Glazgovu, najvećem urbanom području Škotske. Oko 800 incidenata i 300 raporta o kriminalnim akcijama dnevno se obraduje na sistemu. Iz različitih dijelova grada stižu raporti preko teleprinterskih linija. Sistem nudi online kontrolu nad prestrojavanjem raspoložljivih ljudi i sredstava. Kontrolori u centralnoj sobi su opremljeni sa dva terminala. Jedan je standardna vizualna jedinica sa ekranom na kojem se ispisuju detalji o inci-derltu. Na ekranu drugog terminala sé avtomatično pokaže plan dijela grada sa kojeg je stigao raport. Svaka policijska mobilna jedinica je opremljena malim terminalom za unošenje podataka o statusu i poziciji jedinice u računarski sistem. Sistem sadrži i veliki laboratorij sn svim potrebnim uredjajima uključujući kompjutorizovani kromatograf za ispitivanje procenata alkohola u krvi, koji za samo tri minuta ispiše rezultate analize. JUNU 1977 junij, Chicago, ZDA "DPMA 77" INTERNATIONAL DATA PROCESSING CONFERENCE AND BUSINESS EXHIBITION Organizator in informacije: Data Processing Management Assoc. (DPMA), 505 Busse, Highway Park Ridge 1 1160068 USA junij, Beograd, Jugoslavija 2. SIMPOSIUM: MAŠINE, AUTOMATI, ROBOH 1 MANIPULATOR! SECOND SYMPOSIUM: AUTOMATIC MACHINES, ROBOTS AND MANIPULATING MECHANISMS Organizator in informacije: Jugoslovanski nacionalni komitet IFTO MM-a Ul. 27. marta br. 80, 11000 Beograd, tel. 329-212 1-6 junij, Bytom, Polska IFAC WORKSHOP ON SYSTEM ANALYSIS APPLICATION Organizator: IFAC, The Polish Academy of Sciences Informacije: Dr. Krzysztof Cichocki, Programme Committee, Institute of Organization, Management and Control Sciences, Polisli Academy of Sciences, 55 KRN St, 00-818 Warsaw, Poland 7-9 junij, Zürich, Švica THIRD ANNUAL INTERNATIONAL SYMPOSIUM AND EXHIBITION ON MINI- AND MICROCOMPUTERS AND TiililU APPLICATION ■ MIMI 77 Organizator: ICORD, The International Society for Mini-and Microcomputers (ISMM) Informacije: MIMI 77, P.O. Box 354, 8053, Zürich, Switzerland izdelki domačih tovarn Kartonažna tovarna Ljubljana, Resi jeva 14, si prizadeva svoj obsežni proizvodni program papirnatih zvitkov za telexe ( na osnovi domačih papirjev) razširiti tudi na perforirane trakove, ki se uporabljajo za vpis in izpis podatkov v računalniški tehniki. 9-10 junij, Helsinki, Finska CHEMDATA 77, COMPUTER APPLICATIONS IN THE ANALYSIS OF CHEMICAL DATA AND PLANTS Organizira: European Federationof Chemical Engineering Informacije: Chemdata 77, P.O. Box 28, SF-00131 Helsinki. 13, Finland 13-16 junij, I3allas, Texas, ZDA NATIONAL COMPUTER CONFERENCE Organizator: AFIPS, ACM, DPMA Informacije: Dr. Robert R. Korfhage, Department of Computer Science, Southern Methodist University, OaUas TX 75275, USA 14-17 junij, Hague, Nizozemska IFAC/IFIP INTERNATIONAL CONFERENCE ON DIGITAL COMPUTER APPLICATIONS TO PROCESS CONTROL Organizator ininformacije; IFAC/IFIP 1977 c/o Kivi, 23 Prinsessegracht, The Hague, The Netherlands 14-17 junij. Gif sur Yvette, Francija APPLICATION D'APL EN FRANCE Organizator: AFCET, Division Theorie et Techniques de 1'infer matique Informacije: AFCET, 156 Boulevard Pereire, 75017 Paris 22-24 junij Montreux, Švica INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON SIMULATION Organizator: ICORD, The International Association of Science and Technology for Development, lACSS, SEV, SVOR Informacije: Chairman of the Symposium Simulation 77 P.P. Box 354, 8053 Zürich, Switzerland AVGUST 1-5 avg., Kyoto, Japonska IFAC SYMPOSIUM ON ENVIRONMENTAL SYSTEMS PLANNING DESIGN AND CONTROL Organizator: IFAC Environmental Systems Symposium Committee on Systems Engineering and Applications Informacije: The Secretariat of IFAC Environmental Systems Symposium c/o prof. Y.Sauaragi, Department of Applied Mathematics and Phisycs, Faculty of Engineering, Kyoto University, Kyoto 606, Japan 2-5 avg. Waterloo, Ontario, Kanada THIRD INTERNATIONAL CONFERENCE ON COMPUTING IN THE HUMANITIES Organizator: University of Montreal and University of Waterloo Informacije: Prof. J.N .North, Department of Englisli University of Waterloo, Waterloo, Ontario, Canada N 2 1 361 28-30 junij, Los Angeles, California, ZDA 1977 INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON FAULT-TOLERANT COMPUTING-FTCS-7 Organizator in informacije: The Institute of Electrical and Electronics Engineers, Computer Society, USA 28junij-l julij Coventry, Velika Britanija 2"^ IFAC/IFIP SYMPOSIUM "CONTROL OF DISTfllBUTET PARAMETER SYSTEMS" Organizator in informacije; IFAC/IFIP TC 7 JULIJ 1-8 julij,.FredGricton , Canada FOURTH IFAC SYMPOSIUM ON MULTIVARIABLE TECHNOLOGICAL SYSTEMS Organizator: The National Research Council of Canada, The Associate Committee on Automatic Control and The University of New Brunswick i Informacije: The Secretary, IFAC MVTS Symposium, : Electrical Engineering Department, University of Brunswick, Frederickton, New Brunswick, Canada E3B 5A3 4-8 julij, Brisbane, Australia 15* INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON THE APPLICATION OF COMPUTERS AND MATHEMATICS IN THE MINERAL INnjSTP"^'- Organizator in informacije: Sec. Australasian Inst, uf Mining and Metallurgy, P.O. Box 310, Carlton South, Victoria 3053, Australia 12-16 julij, Barcelona, Španija FIRST WORLD CONFERENCE ON MATHEMATICS AT THE SERVICE OF MAN Organizator: Instituto de Matemàtica Apliada Informacije: c/o Mrs Roser Luch, Callcerola, 25 Barcelona -6, Spain 26-29 julij, Grandfleld, Bedfordshire, Velika Britanija SIX INTERNATIONAL CONFERENCE ON MECHANIZED INFORMATION STORAGE AND RETRIEVAL SYSTEMS Informacije: Cyril Cleverdon, Librarian, Granfield Institute of Technology, Granfield, Bedford MK 43 OAL Great Britain 8 -12 avg. Toronto, Kanada MEDINFO 77 Organizator: IFIP TC 4 (Medicine) Informacije: MEDINFO 77, Dr .J .Brandejs, The Canadian Medical Association, P.O. Box 8650, Ottawa, Ontario, Canada ■ C-I2 avg. Toronto, Kanada IFIP CONGRES Organizator: IFIP Informacije: Mr. J .H. Finch, Canadian Information Processing Society, 212 King street West, 501, Toronto, Ontario, Canada M5H 1K5 15-16 avg. l?ochester. New York, ZDA SYMPOSIUM ON ARTIFICIAL INTELLIGENCE AND PROGRAMMING LANGUAGES Organizator: ACM SIGART, SIGPLAN Informacije: Dr. Vincent Suyer, Director, Computing Centre, University of Rochester, Rochester, NY 14627 USA ' Ì5-19 avg. Binghamton, New York, ZDA CONFERENCE ON APPLIED GENERAL SYSTEMS RESEARCH: RECENT DEVELOPMENTS AND TRENDS Informacije; Dr.G.Kliz, School of Advanced Technology State University of New York at Binghamton, Binghamton, NY 13901, USA 16-18 avg. Yorktown Heights,ZDA 3""'' INTERNATIONAL SYMPOSIUM' ON COMPUTER PERFORMANCE MODELING, MEASUREMENT AND EVALUATION Organizator in informacije: IFIP WG 7.3 22-25 avg. Bangkok, Tajska INTERNATIONAL CONFERENCE ON COMPUTER APPLICATIONS IN DEVELOPING COUNTRIES Organizator: Regional Computer Centre, Asian Institute of Technology Informacije: Dr. Fook Loy Ng, Secretary ICCA, Asian Institute of Technology, P.O. Box 2754, Bangkok, Thailand nvgust-september, Pisa, Italija INTERNATIONAL SUMMER SCHOOL "COMPUTAtlONAI, AND MATHEMATICAL LINGUISTICS" Organizator in informacije; Prof. Zampolli, Director ol the International Summer School CNUCE - Via S. Maria 36, 56100 Pisa, Italia SEPTEMBER 5-9 sept. Bergamo, Italija CONFERENCE ON EVALUATION AND PLANNING OF INTERPERSONAL TELECOMMUNICATION SYSTEMS Informacije: Dr. M.Elton, Joint limit for Planning Research, Communications Studies Group, W^es House, 22 Gordon Street, London, WCIH, /uu, uiiiieu ivmyuoitf 7-9 sept. Rocquencourt, Francija DATA AND INFORMATICS ANALYSIS Organizator: IRIA, Domains de Voluceau, Rocquencourt, 78150 Le Chesnay, France Informacije: Secrétatiat des Journées, Service de Relations Exterieures, IRIA, Domaine de Voluceau, Rocquencourt, 78150 Le Chesnay, France 12-16 sept. Leipzig, NDR IFAC SYMPOSIUM ON CONTROL MECHANISMS IN BIO-AND ECOSYSTEMS Organizator in informacije: IFAC, EKONO, P.O. Box 27 SF- 00131 Helsinki, Finland 19-23 sept. Prague, Češkoslovaška COMPUTER APPLICATIONS TO DISCRETE MANUFACTURING Organizator in informacije: IFAC, Symposium on Disco-ntinous Computer Control System, Organizing Committee, Suchbartova 4, 160 00 Prague 6-Dejvice, Czechoslovakia 19-23 sept. Paris, Francija CONVENTION INFORMATIQUE Organizator: SYNTEC, INFORMATIQUE Informacije: Convention Informatique, 6 Place de Valois 7500, Paris, France 26-28 sept. Toronto, Kanada INTERNATIONAL ELECTRICAL, ELECTRONICS CONFERENCE AND EXHIBITION Organizator in informacije: Institute Electrical and Electronics Engineers Technical Activities Board, 345 East 47th Street, New York, NY 10017, USA sept. - 1 okt. Chicago, ZDA AMERICAN SOCIETY FOB INFORMATION SCIENCE, ANNUAL MEETING Organizator in informacije: ASIS, 1155, Sixtenth Street, N.W. Washington, D.C. 2036 USA OKTOBER oktober, Beograd NOVI PRAVCI RAZVOJA HIBRIDNIH RAČUNARSKIH MA-ŠIN'V NEW TRENDS OF HYBRID COMPUTERS"DEVELOPMENT Organizator in informacije: Institut Mihajlo Pupin, Volgina 15, 11000 Beograd oktober, ueograd^-Jugoslavija SEMINAR O INDUSTRIJSKIM ROBOTIMA I MANIPULATORI-MA INDUSTRIAL ROBOTS AND MANIPULATORS Organizator in informacije: Institut "Mihajlo Pupin", Volgina 15, 11000 Beograd oktober, Bled, Jugoslavija SIMPOZIJUM O SASTAVNIM DELOVIMA SYMPOSIUM ON THE COMPONENTS Organizator in informacije: Jugoslovanski komitet za ETAN, Kneza Miloša 9 11000 Beograd, telef. 011/ 33 957 3-5 okt, Bonn, ZRN THIRD INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON MODELING AND PERFORMANCE AND EVALUATION COMPUTER SYSTEMS Organizator: GMD/IRIA/IFIP Informacije: Mr. P.Hayderhoff - G.M.D. Postfach 1240 d-5205 St. Augustin, Germany 3-6 okt. Amsterdam, Nizozemska EUROMICRO Symposium on Microprocessing and Microcomputing Organizator: EUROMICRO Informacije: J.D. Nicoud LCD-EPFL Bellerive 16, CH-1007 Lausanne, Switzerland 3-8 okt. Bled, Jugoslavija SIMPOZIJ IN SEMINARJI INFORMATICA 77 Organizator in informacije: Slovensko društvo Informatica , Jamova 39, 61000 Ljubljana, Jugoslavija 6-8 okt. Tokyo, Japonska THIRD INTERNATIONAL CONFERENCE ON VERY LARGE DATA BASES Organizator in informacije: IFIP 6-12 okt. DUseldorf, ZRN INTERKAMA 1977 INTERNATIONAL EXHIBITION OF MEASURING TECHNIQUES AND AUTOMATICS, CONFERENCE Organizator in informacije: DUseldorfer Messegesellschaft m6H-N0WEA 4 DUseldorf 30, Postfach 320 203 BRD 17-19 okt. Seattle, Washington, ZDA ACM Organizator: ACM Informacije: ACM Headquarters, 1133 Avenue of the Americas, New York, NY 10036, USA 17-20 okt. Tokyo, Japonska IFAC SYMPOSIUM ON INFORMATION-CONTROL Ph MS IN MANUFACTURING TECHNOLOGY Organizator: IFAC Manufacturing Technology Symposium c/o The Society of Instrument and Control Engineers 39 Shiba Kotohira-Cho Minata-Ku, Tokyo, Japan 17-21 okt. München, ZRN INTERNATIONAL SEMINAR AND PROFESSIONAL EXHIBITION - COMPUTER SYSTEMS AND ITS APPLICATIONS Organizator in informacije: Münchner Messe und Aušs-tellungsgeselshaft mbH 8 Postfach 121 009 , FRG 19 okt. Herceg Novi, Jugoslavija SIMPOSIJ O PRIMENI OPERACIONIH ISTRAŽIVANJA Organizator in informacije: Fakultet organizacionih nauka (biblioteka), 11091 Beograd, Ul. Oslobodjenja 1 NOVEMBER 22-24 nov. Versailles, Francija MODELISATION ET MAITRISE DES SYSTEMS TECHNIQUES, ECONOMIQUES, SOCIAUX Organizator In infornnacije: AFCET, 156, Bulevard Pereire, 75017 Paris, France 26-29 nov. Cairo, Egipt SECOND IFAC INTERNATIONAL CONFERENCE ON SYSTEMS APPROACH FOR DEVELOPMENT Organizator: IFAC "Informacije: Eng. Sayed Abdel Kader El Sheshe Secretary of Egyptian High Committee of Automatic , Control (EHCAC), 6 Khalil Agha Street, Garden City, Cairo, Egypt 28-30 nov. Amsterdam, Nizozemska CONFERENCE ON DATA MANAGEMENT TECHNOLOGY-LATEST METHODOLOGY IN DATA SYSTEMS Organizator in informacije: lAG, IFIP, The Netherlands DECEMBER 7-10 nov. Kyoto, Japonska INTERNATIONAL CONFERENCE ON PATTERN RECOGNITION Informacije: Prof. T. Sakai, Kyoto University, Department of Information Science, Kyoto, Japan 21-23 junij Toulouse, Francija 1978 INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON FAULT TOLERANT rOMPUTING-FTCS-a Organizator: KIC Technical Cowimlttee of the Institute for Electrical and Electronics Engineers Computer Society Informacije: IEEE, 345 East 47th Street, New York, NY 10017, USA 11-15 junij Prague, Češkoslovaška IFAC/IFIP INTERNATIONAL SYMPOSIUM "SOFTWARE FOR COMPUTER CONTROL" Organizator in informacije: IFAC/IFIP TC 5 5-9 dec. Paris, Francija INTERNATIONAL SYMPOSIUM ON COMPUTING METHODS IN APPLIED SCIENCE AND ENGINEERING Organizator in informacije: IFIP WG 7.2 (co-sponsor) 5-11 dec. Gaithersburg, Maryland, ZDA WINTER SIMULATION CONFERENCE Organizator : National Bureau of Standards Informacije: Dr .J. William Schmidt (Prog. Chm), Virginia Polytechnic Institute and State University, Blacksburg, VA 24061 - USA LETO i978 21-23 feb, London, Velika Britanija FIRST EUROPEAN CONFERENCE ON PRAGMATIC PROGRAMMING AND SENSIBLE SOFTWARE Informacije: Jerry Weinberg, Online, Cleveland Road Uxbridge ÜB8 2DD, England 7-il0 marec, Paris, Francija INTERNATIONAL CONGRESS ON THE CONTRIBUTION OF COMPUTEHIS TO THE DEVELOPMENT OF CHEMICAL ENGINEERING AND INDUSTRIAL CHEMISTRY Informacije: Monsieur Le Professeur A. Brusset, Congrès International 1978, Societé de Chemie Industrielle 28, rue Saint Dominique F-75007 Paris; France 27-30 marec, New York, ZDA INTERNATIONAL CONVENTION AND EXHIBITION OF THE INSTITUT OF ELECTRONICAL AND ELECTRONICS ENINEERS Organizator: IEEE informacije: J.H. Shumacher, IEEE, 345 East, 47th Street, New York, NY 10017, USA Maj 4*'*INTERNATIONAL COMPUTERS AND COMPUTING CENTERS, EQUIPMENT EXHIBITtON Organizator! Beogradski sajam 11-17 junij Helsinki, Finska IFAC CONGRESS Organizator; Finish Society of. Automatic Control Informacije: Mr. Olli Pezolaoiti, HöyläSmotle 18, 00380 Helsinki 38, Finland naslovi Za tiste, ki imajo mikro računalnike in sploh računalnike za svoj konjiček, smo pripravili näcaj naslovov klubov iz ZDA. Na vaša vprašanja s področja programske in materialne opreme ter računalniške tehnihe vam bodo člani teh klubov radi odgovorili. Bay Area Microprocessor Users Group 4565 Black Avenue Pleasanton CA 94 566 of L.A. (COLA) Computer Org Box 43677 Los Angeles ČA 90043 Homebrew Computer Club Box 626 Mountain View CA 94040 Litton Calculator/Computer Club MS 78/31 5500 Canoga Avenue Woodland Hills CA 91364 Miami Computer Club John Lynn . 13431 S.W. 79 Miami FL 33138 Sacramento Minicomputer Users Group Uox 741 Citrus Heights CA 95610 San Gabriel SCCS c/o Dan Erickson 400 S.Catalina Avenue Pasadena CA 91106 Southern California Computer Society Box 3123 Los Angeles CA <)005) Denver Amateur Computer Society Box 6338 Denver CO 80206 Baze podataka, Kompjutorske mreže, Projektovanje kompjutorskih sistema tp Informacloni sistemi. Društveno je aktivan i nosioc brojnih nagrada. RADO FALESKINl (1944), diplomiral za inženirja elektrotehnike na Fakulteti za elektrotrotohniko v Ljubljani leta 1970. Zaposlen v računskem centru Univerze v Ljubljani, kjer se v glavnem ukvarja s vprašanji planiranja, projektiranja in investiranja ter z ekonomsko in organizacijsko problematiko. V okviru dosedanjega strokovnega udejstvo-vanja je omeniti tudi delo na problemih prenosa podatkov, telegrafijo ter problematiko frekvenčno multipliciranih žičnih in radijskih zvez. DŽENAN RIBA.NOV1Ć (1953), diplomirao na Elektrotehničkom fakultetu u Sarajevu, Odsjek za informatiku 1976 godine. Zaposlen je u Računskom centrii Privredne banke Sarajevo. Dosadašnje i trenutno područje njegovog rada su sistemi za manipulisanje (upravljenje) bazama podataka. Tema diplomskog rada bila je: Realizacija hijerarhijskog sistema za manipulisanje bazom podataka zasnovanog na B-drveću. autorji in sodelavci DUŠAN KODEK (1946), je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko V Ljubljani leta 1970, na isti je v letu 1975 promoviral za doktorja elektrotehniških znanosti. Zaposlen je kot vodja računskega centra na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Pri svojem dosedanjem delu se je zlasti ukvarjal s projektiranjem sistemov za prenos podatkov in načrtovanjem in realizacijo raznih digitalnih naprav, z digitalnimi filtri ter mikro računalniki. Vodi organizacijo seminarjev za dopolnilno izobraževanje v računalništvu. bUBiìAVKA ĆEĆEZ-KECMANOVIĆ (1946), završila ElelTt^ , rotehnički fakultet u Sarajevu 1970 godine i magistrirala na Centru za multidisciplinarne studije. Univerzitet u Beogradu 1974 godine. Radi kao asistent na Elektrotehničkom fakultetu u Sarajevu. Težište dosadašnjeg rada bilo_ je iz oblasti razvoja informacionih sistema, sada se bavi metodijskim pitanjima razvoja informacionih sistema, posebno metodama analize objektnog sistema, informa-cione analize i vrednovanja informacionih sistema. U našom časopisu vodi područje Informacloni sistemi. MATIJA EXEL (1947), diplomiral za inženirja računalništva na Univerzi v Ljubljani leta 1970, doktorat 3-ga cikla univerze v Grenoblu dosegel v letu 1975. Zaposlen na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Ukvarjal se je predvsem s programskimi jeziki (podatki in podatkovne strukture) in prevajalniki. Sedanja področja udejstvovanja so predvsem: principi operacijskih sistemov, paralelno programiranje ter metodologija sistemov programske opreme. Je sodelavec našega uredništva in vodi področje Operacijski sistemi. SEAD MUFTIĆ (1948), diplomirao 1971 godine na odsjeku za matematiku Prirodno-matematičkog fakulteta u Sarajevu, magisterij (1974 godine) i doktorat (1976 godine) dosegao na Ohio State University. Predavač je na'drugom stupnju Prirodno-matematičkog fakulteta u Sarajevu te na podiplomskom studiju, Odsjek za informatiku Elektrotehničkog fakulteta u Sarajevu. Zaposlen je u /.avorlu zn ekonomsko planiranje Sarajevo. Glavne oblasti naučnog rada su, prije svega, Sigurnost kompjutorskih sistema, CENIK OGLASOV Ovitek - notranja stran (za letnik 1977) 2 stran-------------------- 16.000 din 3 stran-------------------- 12.000 din Vmesne strani (za letnik 1977) 1/1 stran------------------ 8.000 din 1/2 strani------------------ 5.000 din Vmesne strani ( za posamezno številko) 1/1 stran------------------ 3.000 din 1/2 strani------------------ 2.000 din Oglas o potrebah po kadrih ( za posamezno številko) ------------------ 1.000 din Razen oglasov v klasični obliki so zaželjene tudi krajše poslovne, strokovne in propagandne informacije in članki. Cena objave tovrstnega materiala se bo določala sporazumno. ADVERTIZING RATES Cover page (for all issues of 1977) 2nd page------------------ 16.000 din 3rd page------------------ 12.000 din Inside pages (for all issues of 1977) 1/1 page------------------ 8.000 din 1/2 page------------------ 5.000 din Inside pages (individual issues) 1/1 page------------------ 3.000 din 1/2 page------------------ 2.000 din Rates for classified advertizing: each ad------------------- 1.000 din In addition to advertisments, we wellcome short business or product news, notes and articles. The related charges are negotiable. INFORMATICA 77 Bled, 3.-8. oktober 1977 , simpozij '12. jugoslovanski mednarodni simpozij o obravnavanju : podatkov Bled, 3.-8. oktober 1977 seminarji izbrana poglavja računalniških znanosti Bled, 4.-7. oktober 1977 razstava I računalniška oprema in literatura Bled, 2.-8. oktober 1977 : organizator: Slovensko društvo Informatica v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in Fakulteto za elektrotehniko, Ljubljana roki 30. maj 1977 - zadnji rok za sprejem formularja s prijavo in 2 izvodov razširjenega povzetka 30. junij 1977 - pošiljanje rezultatov recenzije in avtorskega kompleta 15. avgust 1977- zadnji rok za sprejem končnega teksta prispevka nadaljnje informacije: INFORMATICA 77 Institut Jožef Stefan, 61001 Ljubljana, pp 199 telefon: (061) 63 261, telegram: JOSTIN Ljubljana telex: 31 296 YU JOSTIN S tradicionalnim posvetovanjem "Simpozij in seminarji INFORMATICA" slovensko društvo Informatica nadaljuje aktivnost Zveznega strokovnega odbora za obravnavanje podatkov pri Jugoslovanskem komiteju za ETAN. To posvetovanje je postalo tako po udeležbi kot po tehtnos-1 ti objavljenih del osrednje jugoslovansko srečanje teoretikov in praktikov s področja obravnavanja podatkov. • Lanskemu simpoziju, na katerem je bilo predstavljenih : 278 tujih in domačih del, je prisostvovalo 459 strokovnja-i kov. Zaradi hitrega vzpona znanstvenih in strokovnih ' računalniških moči v Jugoslaviji in sosednjih deželah pri; čakujemo, da bo na letošnjem simpoziju in seminarjih I sodelovalo še večje število predavateljev in poslušalcev. Tudi letošnji simpozij bo mednarodnega značaja. V vabljenih uvodnih predavanjih in na seminarjih, ki bodo potekali vzporedno s simpozijem, bodo priznani tuji in domači strokovnjaki pregledno predstavili najnovejše dosežke iz izbranih področij računalništva in informatike. Za naše strokovnjake bo simpozij priložnost, da v teku uradnega dela simpozija v neformalnih srečanjih podvže-jo svoja dognanja kritični oceni priznanih tujih in domačih strokovnjakov. Upravičeno smemo pričakovati, da bo simpozij pomemben prispevek k medsebojnemu povezovanju in Izmenjavi izkušenj na področju računalništva. Vabimo vas, da se aktivno udeležite letošnjega posvetovanja . jezik simpozija Angleščina je uradni jezik simpozija. Zaradi mednarodnega značaja simpozija vabimo avtorje, da predložijo in predstavijo svoja dela v angleškem jeziku. Seveda bodo i v program uvrščena tudi dela, napisana v kateremkoli izmed jugoslovanskih Jezikov. : zbornik del Vsak udeleženec bo prejel zbornik del ob prihodu na sim: pozi j, vsak avtor bo poleg tega prejel še pet kopij svojega ' prispevka. prijavriina Za simpozij : 1.800 din Za seminarje: 400 din (velja za cikel treh seminarjev) Za študente velja 50% popust Avtorji plačajo enak znesek kot drugi udeleženci. INFORMATICA 77 Bled, October 3-8, 1977 Symposium 12th Yugoslav International Symposium on Information Processing Bled, October 3-8, 1977 Seminars Selected topics in Computer Bled, October 4-7, 1977 Exhibition Science Computer Equipment and Literature Bled, October 2-8, 1977 Organizer INFORMATICA, Slovene Computer Society in Co-operation with Jožef Stefan Institute, and Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana Deadlines May 30, 1977 - submission of the application form and 2 copies of the extended summary, June 30, 1977 - mailing out of the summary reviews and author kits, August 15, 1977 - submission of the full text of contribution. Further Information INFORMATICA 77 Institut Jožef Stefan, 61001 Ljubljana, pp 199, Jugoslavija Phone: (061) 63 261, Cable: JOSTIN Ljubljana, Telex: 31 296 YU JOSTIN With the traditional conference "Symposium and Seminars INFORMATICA" the Slovene Computer Society Informatica carries on the tradition, of the Federal Professional Committee for Information Processing at the Yugoslav Committee ETAN. This conference has become a major Yugoslav meèting of professionals in the field of information processing. Last year, 459 experts from Yugoslavia and abroad attended the meeting and presented 278 papers. In view of the recent developments of scientific and technical computing in Yugoslavia and neighbouring countries, an even greater numbers of authors and other partici--pants is expected to attend the symposium and seminars this year. As in previous years, this will be an international symposium. In their invited papers and at the seminars, eminent foreign experts will present surveys of the latest achievements in selected fields of computer science in informatics. The present symposium will also provide Yugoslav experts with an opportunity to submit their achievements to critical appraisal by eminent foreign and Yugoslav experts during scientific sessions and informal meetings. We believe that this symposium will be à significant contribution to mutual cooperation and exchange of experience in the field of information processing. You are invited to take part in the symposium Language English is the official language of the symposium. In , . view of the international character of the symposium, authors are invited to write and present their contributions Jn English. However, papers written in any of the Yugoslav language will also be included in program. Proceedings ' Participants will receive the proceedings upon arlval. Each autor will also receive five copies of his pa(>er. Registration Fee For symposium : 1.800 din For seminars : 400 din (for cycle of three seminars) • Student registration will be half price. Authors pay full registration fee.