:o(a I oi i p> EVI B-KODSi XS KKJl^10^ Vii* G®™ 9 IlìlESTE * 5 uist izhaja vsako straneh 25 lir. Zac polletna 500 lir; t uprava: TRST, ulit _ ^v, j . te), štev ' Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma rokopisi m slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN AB3UNAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja Podpiši Dunajski apel ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV- 16 (342) PAPEŽ BLAGOSLOVIL LJUDI, KI SE BORE ZA MIR Na Kitajskem so zaključili podpisno kampanjo z nad 400 milijoni podpisov - V Afriki podpisujejo večinoma s palčnim odtisom - Nad 10 milijonov podpisnikov v Romuniji Velika svetovna kampanja Nabiranja podpisov za uničene in prepoved atomskega o->f, *jb>žja se z vsakim dnem stop-in wbjuje jn giri Milijoni ljudi Vseh političnih in verskih prepričanj, vseh narodnosti in ras $e pridružujejo tej veliki kampanji, ki mora privesti do odprave vsake atomske nevarnosti in ustvaritve mirnega brezzi »skrbnega življenja vsega člo-)def IVeštva. V trenutku, ko ameriški voditelji obnavljajo svoje Srožnje, da bodo uporabili a-'omsko orožje v varljivem u-Panju, da bi s tem ustavili o-svobodilno gibanje podjarmljenih narodov, zadobiva izražanje odločnega upiranja tem '■jočinskim načrtom s strani mi-ijonov in milijonov ljudi o-itomno politično in človeko-'iubno važnost. To dokazuje Ko"1 'udi velik vtis, ki ga je v sve-P*r( 'u napravila vest, da se je v Kitajski zaključilo nabiranje podpisov in da je 400 milijonov 505.997 Kitajcev podpirajo Dunajski apel. Tako je ki-'aisko ljudstvo odgovorilo na grožnje ameriških imperiali-st«v in s tem odgovorom bodo Plorali vojni hujskači, hočeš Nočeš, računati. V tem tednu se je pridružil niasu partizanov miru. ki se Nesebično borijo, da rešijo č'o-veštvo pred uničenjem posefc-No ugleden in vpliven glas. V Nedeljo le imel namreč svoj Velikonočni govor papež Pij 'H., 'ki se je tudi dotaknil v°jne nevarnosti in posvaril vlade, ki imajo strašno moč, lahko delujejo za dobrobit tioveštva, ali pa da mu zada-10 težke rane. Blagoslovil je Vse ljudi, ki se borijo za mir apš Jeni a :th«' neK 1- - 1 \ za» imi Iratf' želi’ i k' z< uda 11 , 1 ul KO« •u. dO dru Šj ib drv s; prebivalci Hanoja, ki so komaj zaživeli v svojem osvobojenem mestu. Celo v Afriki pozna prebivals.tv.0, apel Svetovnega sveta miru in ga podpisuje po večini z odtisi prstov, ker je velika večina prebivalstva nepismena. Zupan mesta Stalingrad je vrnil obisk županu angleškega mesta Coventry in ob tej priliki sta oba ugledna moža, v imenu prebivalcev obeh mest, ki sta v zadnji vojni pretrpeli tolika razdejanja, poslal OZN in podkomisiji za razorožitev poseben poziv za prepoved a-tomskega orožja in dosego trajnega miru med narodi. Tudi na konferenci azijskih intelektualcev je bila izglavosa-na resolucija, ki med drugim zahteva kontrolo nad jedrnim orožjem. V Trstu se kampanja nadaljuje kljub prepovedi javnega nabiranja podpisov s strani vladnega komisarja dr. Pala-marp. Tržaški odbor miru je prejel do srede preko 45.000 podpisov, dočim se v vseh sedežih demokratičnih organizacij vsakodnevno zglašajo novi ljudje ki želijo podpisati zahtevo po uničenju atomskega orožja. Na podeželju so že sko-ro po vseh vaseh zaključili z nabiranjem podpisov, vendar pa jih še niso vseh poslali odboru. Naše ljudstvo gotovo ne bo zadnje, saj se posebno sedaj, ko proslavljamo deseto obletnico osvoboditve, obletnico zmage miru nad vojno, spominjamo vsega trpljenja, ki bi bilo v novi vojni še neprimerno hujše. Nihče, ki je preizkusil zadnjo vojno in ki se zaveda kaj pomenijo nova uničevalna orožja, ne more o-dreči svojega podpisa. Zato bi bilo dobro, da se partizani miru po vaseh pozanimajq, da dajo možnost vsem ljudem dobre volje izraziti svoj odpor proti novim grozotom ter na čast deseti obletnici osvoboditve čimprej dokončno zaključijo kampanjo. NOV NAPAD NA SLOVENSKE NARODNE KORISTI Komisariat italijanske mladine hoče vzeti Prosvetni dom na Opčinah Nov poskus potujčevanja slovenske vasi Komisariat italijanske mladine v Trstu je sporočil slovenskemu prosvetnemu društvu na Opčinah naj izprazni tamkajšnji prosvetni dom v teku tekočega meseca. Zgradba Prosvetnega doma je namreč po odredbi vladnega komisarja dr. Paiamare prišla v posest že omenjenega Komisariata italijanske mladine. To je ena izmed nadaljnjih krivic, ki se gode tržaškim Slovencem po podpisu londonskega šprrazuma in uveljavitvi Posebnega statuta o narodnih manjšinah. O kulturnih domovih, ki so predvideni v londonskem sporazumu ni še duha ne sluha. Prosvetni dom pri Sv. Ivanu še ni bil vrnjen tržaškim Slovencem, pač pa se silno mudi odvzeti Prosvetni dom na Opčinah. Splošno je znano, v kakšnem stanju je bil Prosvetni dom na Opčinah tedaj, ko ga je prevzelo v svoje roke prosvetno društvo. Da je iz ruševine nastal dostojen prosvetni dom, je bilo treba mnogo žrtvovati. Zato bi morali tisti, ki so, kar čez noč postali lastniki pro- pozval vlade, naj se na o- poloblah iskreno sporazu- 'jII» pnkte, ki Ugotavljajo mir in začno potopno razorožitev, ki naj člo-Veštvu prihrani grozote nove . Nj Vojne. Govor vrhovnega poglavarja katoliške cerkve je Bvl. Prepričal mnoge vernike, da ,vr*J st, se pridružili akciji partiza-Nov miru in razumeli, da je Nevarnost resna in da se je reba z združenimi močmi bo-ri,t> Proti njej. Not v Italiji, se tudi v vseh iei‘ etatih deželah kampanja proti 3 domskemu orožju razvija in Napreduje. V Romuniji je podrsalo Dunajski apel že preko NNset milijonov oseb-, v Viet-N'irnu se kampanja vedno bolj izvija, pri čemer prednjačijo o razpravljala o najvažnejših skupnih vprašanjih, predvsem pa o utrditvi miru, o mirnem sožitju, o kolonializmu, o gospodarski izmenjavi, o kulturnem sodelovanju in drugih problemih, ki se tičejo teh držav. Skupno se bo udeležilo te konference 29 držav. " Pred odhodom v Bandung se sestanejo te dni v Rangunu (Birmanija) predsednik ministrskega sveta LR Kitajske Cu En La j, indijski predsednik vlade Nehru, birmanski ministrski predsednik U Nu. Tja bo prišel skupno z Nehrujem tudi egiptovski prvi minister Naser, ki se bo tudi pridružil Ik STROKOVNE ŠOLE Potrebna enotna akcija Tudi v Nabrežini bodo začeli akcijo za. otvoritev strokovne šole - V Dolini bo v torek sestanek staršev in vaščanov F*odpisna akcija staršev u-Nencev, ki zahajajo v indukcijski strokovni tečaj v Doli-ai. za spremenitev tečaja v tokovno šolo je že pri kon-L'u- Starši so enotno podpiso-J[a'i ne glede na politično ali Nbgo pripadnost, zavedajoč e- da edino tak skupni na-. °P nudi možnost, da uspejo v svojih pravičnih zahtevah. Nbsvetno društvo «V. Vodji5» iz Doline je na željo va-■ Snov samih sklicalo za pri- torek v dolinski kino-v°rani sestanek svojega član-j..Va, staršev učencev ter vseh, 1 Se zanimajo za vprašanje lovenske šole. Poleg te akcije, ki je na-Nla na pobudo Slovensko hr-Nske ljudske prosvete, se prijavlja skupni nastop slovenjih kulturnih organizacij v Ko je namreč vodstvo oLp iZVedelo, da je bila, iz-Nna prepoved za otvoritev Rokovne šole v Dolini, je neboma dalo tudi pobudo, da (J'6 do vodstev ostalih kul-jjJ'bìh organizacij v Trstu ter ^ Predlaga skupni sestanek, j»- katerem bi se izglasovala Pj.^lucija, ter določila delegatiki bi se podala k vladnega komisarju. Slovenska pro-jQ6tba zveza je nemudoma od-,,jVorila, da pristane na skup-Nj ?astnP- Tudi g. dr. Besed-^?k je dal s svoje strani o-^°ni pristanek ter zagotovilo t>j zanimanje in posredovati ' Slovenska prosveta je, si-Ofj z zamudo, sporočila svoj *>t *nek ter poudarila, naj ly01"6 prosvetne organizacije 'sr Sv°iih močeh, kar morejo» tije Dredlagala razširitev akci-kgf na vse strokovne tečaje, V* »«to tudi mi podčrtali ob priliki. Le Slovenska fasSv*tna matica po tolikem u še ni smatrala za jpotreb- no, da zavzame stališče do skupne akcije; doslej namreč še ni sporočila odgovora. Tudi strokovne organizacije šolnikov so že naslovile svoj protest na dr. Paiamaro. Izvedeli smo tudi, da se pripravlja nastop slovenskih občinskih svetovalcev v vseh občinskih svetih. Tudi v Nabrežini se pripravlja akcija za ustanovitev industrijske strokovne šole namesto sedanjega tečaja. Zastopniki prosvetnih društev nabre-žinske občine so namreč, na konferenci prosvetnih delavcev sklenili, da bodo začeli akcijo ter bodo začeli pobirati podpise staršev učencev. lazo proti indijskemu letalu, ki je iz Hong Konga peljalo na konferenco več kitajskih tchpičaiji sod.ebvc.f-y. ter. novinarjev. Letalo je severno od otoka Borneo eksplodiralo, pri čemer je našlo smrt vseh 11 po-tnikov ter večina posadke; le trije od posadke so se rešili. Kitajska vlada je že pred dnevi opozorila angleške oblasti v Hong Kongu, da Cang-kajškovi in ameriški tajni a-genti pripravljajo sabotaže proti letalom, ki naj bi peljali kitajsko delegacijo s Cu En La jem na čelu na konferenco. Kitajska je vložila pri angleški vladi odločen protest z zahtevo, naj se uvede najstrožja preiskava. razgovorom, na katerih bodo razpravljali o argumentih ban-dunške konference. V torek je Naser, dospel v Indijo, kjer ga ie sprejel predsednik vlade Nehru in je imel z njim več neuradnih razgovorov o okrepitvi prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Kitajsko delegacijo bo vodil sam ministrski predsednik Cu En La j, z njim bodo dalje še ministrski podpredsednik Cen Ji, minister za zunanjo trgovino Jen Ci Cuang, nar mestnik zunanjega ministra Cang Han Fu in poslanik LR Kitajske v Indoneziji Huàng Cen. ' Vsi azijski in afriški narodi se zavedajo velikega pomena te konference za nadaljnji jx>-litični gospodarski in kultprni razvoj dežel, ki so bile večinoma še do nedavna odvisne ali celo kolonije imperialističnih sil. Tako je Nehru poudaril, da so države, ki se bodo sestale na konferenco, večinoma zaostale dežele, da pa jih družilo skupni interesi obrambe miru in samostojnega razvoja. Spričo teh velikih načrtov in nad, ki jih stavljajo na to a-friškp-azijsko konferenco predstavniki prizadetih držav, je jasno, da ne gre v račun onim, ki bi hoteli še nadalje narode Azi e in Afrike gospodarsko in politično izkoriščati za svoje imperialistične cilje. Zlasti vodilni krogi Združenih držav Amerike na vse načine preprečujejo vsako zbližanje med svobodoljubnimi narodi izven ameriškega pokroviteljstva. Tudi proti konferenci v Ban-dungu so rovarili na vse načine, da bi jo preprečili in kasneje, da bi ji spremenili njen značaj. Ko so videli, da v svoji nakani niso uspeli, so se za- Spričo te nevarnosti so naši tekh k poslednjemu, najodvrat- kmetje nh d i „ „,mov. nejšemu sredstvu — k terori- l 1 ... zmu 11 ske organizacije Zveze malih po- sestnikov» začeli odločen boj Potom svojih in Cangkajško- proti navedemo odloku, zlasti vih agentov so izvršili sabo-1 $e proti nekaterim najpogubnej- svetnega doma, najprej vprašati, kdo je kril vse stroške, ki so nastali zaradi popravila, in šele kasneje bi lahko, pravimo lahko, postavili vprašanje izpraznitve. Poskus odvzema Prosvetnega doma spada neizpodbitno v vrsto krivic, ki se gode trža škim Slovencem po podpisu londonskega sporazuma. Namenjen je predvsem onemogočiti vsako slovensko kulturno udejstvovanje Slovencev na Opčinah, istočasno pa teži za tem, da bi sedanji Prosvetni dom postal novo žarišče raznarodovanja. Zato so Openci, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo, z velikim ogorčenjem sprejeli vest o poskusu odvzema Prosvetnega doma. Trdno so odločeni boriti se do skrajnosti za svoje pravice. Oblast, ki razpolaga s zgradbo Prosvetnega doma, mora predvsem upoštevati dejstvo, da Slovenci na Opčinah nujno potrebujejo Prosvetni dom. To lem bolj tudi zato, ker niso še bili dodeljeni kulturni domovi v Trstu, ki so predvideni v londonskem sporazumu; kajti znano je, da Prosvetni dom na Opčinah ne služi le O-pencem. temveč tudi Tržačanom. Toda poskus odvzema Prosvetnega doma je poleg tega tudi v polnem navzkrižju s tozadevnimi odstoječimi zakoni in odredbami. Na podlagi teh ima lastnik zgradbe pravico, da zahteva izpraznitev šele eno leto po odpovedi pogodbe. ali pa tedaj, ko najemnik ne plačuje najemnine. Vse to pa pri zadevi openskega Prosvetnega doma ne pride v poštev, kajti najemninske pogodbe ni doslej nihče odpovedal Med tem časom smo izvedeli, da se je na Opčinah že pričela podpisna akcija na protest, let bo. Izročen merodajnim oblastem. ska zveza prešla letos na '61%, njihovem zločinskem poslu. Med aretiranci je tudi vodja podružnice vohunske organizacije v Muenchenu, ki je i-mela nalogo špijonirati in delati diverzije proti LR Poljski. dočim je Delavska zbornica padla od 52 na 39%. Med delavci je prejela Delavska zveza 509 glasov, Dalavska zbornica pa 252. Izvoljeni so bili 3 kandidati Delavske zveze in 1 Delavske zbornice. Za uradnike ni Delavska zveza predložila kandidatne liste, zaradi tega je bil izvoljen 1 kandidat druge organizacije. V M. Miji armirali 521 lanov BERLIN — Ministrski svet DR Nemčije je v torek sporoči!, da so organi državne varnosti v zadnjem času aretirali 521 agentov in špijonov, ki so delali za ameriško, angleško in zahodnonemško tajno službo. Mnogi med njimi so se sami predali oblastem, tako na pr. voditelj ameriškega radia v zahodnem delu Berlina. Pri aretacijah so zaplenili mnogo orožja in municije, 20 radijskih oddajnih aparatov, številne ponarejene dokumente, posebna črnila in druge predmete, ki so jim služili pri Otvorjen milanski velesejem MILANO — V torek je bila ob prisotnosti predsednika republike Luigija Einaudija slovesno otvorjena 33. razstava milanskega vzorčnega velesejma. Na razstavnem prostoru, ki meri skoro 200.000 kvadratnih metrov razstavlja letos 12.600 razstavijalcev, med temi 3650 iz inozemstva, in sicer iz 44 držav. Prvi maj - dan borbe za pravice ljudstva Na stadionu bo parada z alegoričnimi vozovi, telovadci, pionirji in športnimi skupinami, nato pa folklorni plesi, nastopi mladine in lahkoatletske tekme Sirila ubila ml romariev A VELINO — V kraju Incoronatene je strela udarila v neko romarsko cerkvico, ki je bila zaradi nevihte polna romarjev, ter je na mestu ubila pet izmed njih. Ranjenih pa ie več desetin vernikov, med njimi jih je pet v smrtni nevarnosti. Prvi maj, praznik dela, ki ga praznujejo vsi delovni ljudje sveta že toliko let z vedno večjim navdušenjem, je dan, ki združuje in hrabri ljudi, ki žive od dela svojih rok. Ta dan je dan veselja in borbe, dan, ko se delavci spominjajo vseh doseženih zmag, vse prehojene poti in postavljajo svoje zahteve za izboljšanje svojega položaja. Na ta dan se čuti delovni človek posebno močnega, ker ve, da obenem z njim pro-slavjajo Prvi maj milijoni po vsem svetu razkropljenih ljudi, ki so za praznik dela prekrižali svoje mogočne in sposobne roke, stvariteljice ogromnih svetovnih bogastev. Delovni človek ve, da predstavljajo vsi njemu enaki mogočno silo, ki ima in bo imela v svetu vedno večjo veljavo, da predstavljajo ono moč, ki bo znala s skupno vztrajno borbo usta-riti vsem trpečim boljše življenje. Pri pregledu uspehov in življenja na splošno bodo tržaški delavci letos ugotovoll, da se je za njih v zadnjem letu marsikaj spremenilo. Izvršeno je bilo razkosanje, novi upravitelji so prišli na naše Ozemlje in z njimi, na žalost, nove bridke izkušnje za naše prebivalstvo. O podpisanih svečanih izjavah in 'obveznostih ni ne duha ne sluha, pač pa z NOV DOKAZ SOVJETSKE VOLJE DO POMIRITVE V Moskvi se vrše pogajanja o avstrijski državni pogodbi Delavski zveze v tovarni Mainano Na volitvah za novi enotni tovarniški odbor, ki so bile v sredo v podjetju Modiano, beleži Delavska zveza-OGIL sijajno zmago, kar dokazuje naraščanje ugleda in vpliva te razredne organizacije med vedno širšim krogom delavstva. Od prejšnjih 48% je Delav- Sovjetska zveza je dala nov dokaz dobre volje, da se ure-de doslej nerešena mednarodna vprašanja. Med take spada ludi vprašanje, avstrijske državne pogodbe, ki se po krivdi zahodnih vele il zavlačuje že dolga leta na vso škodo avstrijskega ljudstva in pomiritve v srednji Evropi. ZDA bi hotele namreč uporabiti Avstrijo kot svojo prednjo postojanko proti Sovjetski zvezi in socialističnemu svetu z njeno vključitvijo v vojaške bloke, s postavljanjem svojih vojaških oporišč na njenem o-zemlju ali celo s ponovnim «Anschlussom», to je priključitvijo Nemčiji. Po ratifikaciji pariških sporazumov je postala slednja nevarnost še posebno aktualna in grozeča. Zato si je sovjetska vlada že dalje časa prizadevala, da bi se vse te nevarnosti za mir odstranile, s čimer bi bilo takoj mogoče pristopiti k podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. Po ponovnih srečanjih predstavnikov obeh držav je prišlo v zadnjem času že do načelnega^ soglasja v vseh teh važnih točkah. Avstrijska vlada je namreč dala vedeti, da načelno pristala na te upravičene sovjetske zahteve. Ker je zadeva že toliko dozorela, je sovjetska vlada povabila avstrijsko vladno delegacijo na skupen sestanek v Moskvo. Delegacija avstrijske vlade se je temu povabilu odzvala in je dospela v ponedeljek, 11. t. m. v prestolnico ZSSR, kjer so se naslednji dan pričeli razgovori. Stanovanjska cona Industrijske luke se razširja tudi na neobdelano zemljo Po novem komisarjevem odloku mora odškodnina za razlaščeno zemljo odgovarjati realni vrednosti - Ta prvi uspeh naj bo kmetom v vzpodbudo za nadaljnjo borbo Pred tremi ledni je naš list poročal o nezuslišanem odloku vladnega komisarja dr. Paiamo-re, s katerim se pooblašča ’U-stanova za industrijsko pristanišče’, da sme razlastiti okrog milijon kvadratnih metrov najboljše zemlje, last slovenskih kmetov iz Domja, Hicmanj, Loga in SMM Spodnje. Ta vest je zelo razburila naše kmete, ki bi tem prišli ob najboljšo, nekateri celo ob vso zemljo, ki jim je edini vir življenjskih dohodkov. Odkrito je učinkovito cepivo proti otroški paralizi V torek je ves svet razveselila radostna novica, da je bilo po dolgih raziskovanjih končno odkrito in z uspehom preizkušeno zdravilo proti eni najzavratnejših bolezni — proli otroški paralizi (poliomie-litis). Cepivo proti otroški paralizi je izdelal ameriški znanstvenik dr. Jonas Salk. Dr. Francis je podal o tem novem serumu in o poskusih z njim izčrpno poročilo, iz katerega je razvidna visoka u-činkovitost novega leka. Za o-pazovanje so vzeli 1.800.000 o-trok. od katerih so jih cepili 460.000, dočim so ostalim vbrizgali samo fiziološko raztopino ali niti te ne. Na podlagi opazovanj so ugotovili, da se je mom pojavila v neprimerno manjši meri paraliza kot pri necepljenih, dočim smrtnih primerov dejansko ni bilo. Po teh odličnih uspehih je mogoče ugotoviti, da novo cepivo i-munizira pred otroško paralizo od 80 do 90 odstotkov o-trok. Novo zdravilo je pomembno tudi zaradi tega, ker ne pušča nobenih škodljivih posledic na cepljenih osebah; doslej so ugotovili zelo neznatno primerov reakcije cepiva na človeški organizem, pa še ta je lahkega značaja. Ne sme se pa misliti da je s tem vprašanje te težke otroške bolezni že dokončno odpravljeno. Predvsem, kot je videti iz gornjih podatkov, to pri cepljenih z novim seru- cepivo ne obvaruje stoodstot šim določbam. Danes smo v sta- nih zemljiščih, ki bodo zato cija tudi proizvajala vodikove nju, da lahko zaznamujemo že mnogo cenejša, kar bo vseka-1 bombe. Verjetno pa je bila prvi viden uspeh v tej borbi za kor vplivalo aa odkup posarne- reakcija v državi proti temu no vseh cepljenih oseb. Glavni endostatek Salkovega serumu. ki ga pridobivajo iz ledvic opic, pa je v tem, da imunizira človeški organizem le za | razmeroma kratko dobo, katere še niso mogli točno ugotoviti, domnevajo pa, da traja malo več kot pol leta. To so bili tudi glavni prigovori iz inozemstva, potem ko so izvedeli za to zdravilo. I-stočasno je prišlo iz drugih držav več vesti, da so tudi drugi znanstveniki odkrili podobna cepiva, o katerih trde, da so celo boljša kot Salkovo. Ameriško državno tajništvo za trgovino je sporočilo, da ne bodo izvažali v tujino novega seruma, dokler ga ne bo dovolj za domače potrebe. zemljo, ki traja že od lunskega leta. Pred letom dni jP 'ze «V stanava za industrijsko pristanišče» skušala dobiti zemljo, to pot ne za gradnje industrijskih o-bjektov, marveč za stanovanjske hiše svojih nameščencev v tako-zvanem «rezideričnem podio-c jun. Že takrat so se prizadeti kmetje in njihova organizacija postavili jio robu ter zahtevali, naj se stanovanjska naselbina zgradi na nerodovitnem svetu, ne pa tam, kjer so najboljše njive, vinogradi in tudi stanovanjske hišice kmetov. Za tem je šlo prizadevanje kmetov tudi letos in so v svojih zahtevah postavili, naj se gradi stanovanjska naselbina na «Monte Casti-glionen. Ta slednja zahteva je bila v precejšnji meri upoštevana v novem odloku, ki ga je izdat vladni komisar ta teden. Po novem odloku se namreč obseg «residenčne cone» razširja na Monte Castiglione in kasneje še na drug jms proti Ricmanjem in Dolini. Važna je tudi določba, po kateri bo — v nasprotju z lanskim ukazom ZVU, ki ni u-poštevala pravične trgovske vrednosti zemljišča — veljal pri določanju odkupnine zakon iz leta 1865; tako bodo dobili kmetje, ki jim bo zemlja odvzeta, odškodnino po dejanski vrednosti zemljišča, upoštevajoč zasajene kulture in jirikladnost stavbišča. Seveda to ni popolna zmaga, o kateri bi lahko govorili le, če bi bil prvotni odlok vladnega komisarja preklican. Toda kljub temu je to velik korak naprej. Predvsem je z razširitvijo stanovanjskega porlročja dana možnost gradnje na neobdela- znih zemljišč. Poleg tega pa bo tudi določitev oilkujmine na višino komercialne vrednosti zemljišča dala morebitno prizadetim pravično plačilo, s katerim si bodo mogli kujtiti zemlje tudi drugod. Zelo verjetno pa je, da teh razlastitev ne bo mnogo, ker bo odkupnina po realni ceni zemljišč, verjetno le previsoka in se bodo interesenti rajši zadovoljili z neobdelano zemljo. Od Ustanove za industrijsko pristanišče pričakujemo, da bo obvestila vse kmete, ki so prizadeti z vključitvijo njihovih zemljišč v rezidenčno cono; kajti iz zadevne zemljiuče mape tn ni dovolj jasno razvidno. Poleg tega pa je potrebno, da stopi v neposreden stik s prizadetimi kmeti in Zvezo malih posestnikov ter jih pravočasno obvesti o svojih načrtih glede bodočih gradenj, tako da hi se mogla najti v določenem trenutku najbolj zadovoljiva rešitev za obe strani. Seveda ta prvi delni uspeh ne ,mp uspavati prizadetih kmetov, 'la bi opustili vsako nadaljnjo borbo za svoje pravice, temveč motajo biti še naprej budni ter pri pravi jeni neprestano braniti svojo zemljo, ki je glavni vir njihovih dohodkov. Mnogo je še nevarnosti, ki jim prete. Zato pa je predvsem potrebna e-notnost vseh jtrizadetih ter trdna povezava v njihovi stanovski organizaciji. Francija noče atenskega orožja PARIZ — Komaj pred mesecem dni je ministrski predsednik sjporočil, da bo Fran- sklepu tako huda, da je sedaj vlada spremenila svoje stališče v tem pogledu. Na tiskovni konferenci v sredo je namreč isti Faure izjavil, da mora Francija postati sila na atomskem področju; toda le v proizvodnji atomske energije v miroljubne namene, dočim pa bo popolnoma opustila vsa prizadevanja in raziskovanja jedrne sile v vojaške namene in ne bo gradila ne atomskih ne vodikovih bomb. Francija bo ostala zvesta svojemu pozivu za sodelovanje evropskih držav na področju jedrne e-nergije. Avstrijsko delegacijo vodi ministrski predsednik Julij Raab, O tem vabilu in namenih razgovorov je sovjetska vlada obvestila vlade ZDA, Anglije in Francije s posebno noto, ki jo je v soboto izročila veleposlanikom teh držav v Moskvi. V tej noti prikazuje razvoj avstrijskega vprašanja ter obrazloži sovjetske pogoje za sklenitev pogodbe z Avstrija. Ker so se spričo avstrijskega stališča pokazale možnosti u-spehu za sklenitev državne pogodbe med Avstrijo in štirimi velesilami, je povabila vlada ZiSS'R avstrijsko delegacijo na neposredne razgovore v Moskvo, kjer bo mogoče z izmenjavo misli pospešiti sklenitev pogodbe. Na moskovskem letališču je avstrijsko delegacijo sprejel Molotov v spremstvu Mikoja-na, Kromika in diplomatskega zbora. Drugi dan je bila delegacija sprejeta od predsednika ministrskega sveta Bul-ganina ob navzočnosti Molotova; istega dne popoldne pa so se pričeli pravi razgovori. V sredo dopoldne je bilo drugo delovno zasedanje obeh predstavništev. Seje so tajne, zaradi tega ni mogoče izvedeti nobenih podatkov o razgovorih. Tudi nobeno uradno obvestilo o poteku pogajanj doslej ni bilo izdano, pričakujejo pa, da bo izdano, čim bodo doseženi prvi stvarni uspehi. Kljub temu pa je iz izjav Molotova novinarjem razvidno, da razgovori zelo ugodno potekajo ter da vlada tako med sovjetskimi kot med avstrijskimi predstavniki velik optimizem. Izrazil je tudi upanje, da se bodo ti razgovori zaključili z uspehom. Seveda je končni uspeh, to je sklenitev državne pogodbe z Avstrijo odvisna od stališču ostalih treh velesil. Navzoči avstrijski kancler Raab ie izjavil, da v celoti podpiše izjavo Molotova. vsakim dnem prihajajo na dan krPtve vseh demokratičnih naiel (n poskusi vzpostavljanja starih fašističnih metod, posebno v tovarnah. Prav te nove izkušnje morajo še bolj strniti vse delovno ljudstvo. da bo na dan Prvega maja v mogočni, enotni manifestaciji jasno izrazilo svoj protest tn zahtevo, da se spoštuje Spomenica o sporazumu in njene priloge, da se preneha s preganjanji antifašistov, da se v tovarnah priznajo delavske svoboščine, ki si jih je naše ljudstvo krvavo priborilo v težki osvobodilni borbi, katere deseta obletnica poteka letos. Spominjajoč se prestanega gorja bo moralo naše ljudstvo s svojo prisotnostjo na prvomajskih manifestacijah dokazati, da se ne misli vračati v preteklosti, marveč da se hoče boriti za mir, za delo, za preporod našega mesta, za spoštovanje slovenskih narodnih pravic in demokratičnih svoboščin vsega prebivalstva, da bt mogli končno zaživeti v nekoliko brezskrbnejšem in vedrejšem življenju, brez policijskega strahovanja in brez žalitev človeške časti In dostojanstva. Kot vsako leto hoče naša mladina tudi letos nud ri našemu ljudstvu za Prvi maj prelep in radosten prizor telovadnega in folklornega nastopa, ki bo izražal odločno voljo boriti se za m’r. za demokratične in narodne svoboščine In za boljše pogoje življenja. Naše ljudstvo bo moglo ponovno obeuaovatt povorko, ki a o šla po mestnih ulicah In v kateri bo skupno z delavci korakalo stotine in stotine mladeničev in deklet. Mladina bo z alegoričnimi skupinami prikazovala tragično stanjt, v katerem živi; korakala bo v skupinah telovadcev ter v narodnih nošah, kar bo dajalo posebno lepoto In pestrost manifestaciji. Popoldne bo na stadionu velika parada, ki Dedno tako navdušuje gledalce V njej bodo nastopiti tovarniški in poljski delavci, alegorični vozovi, telovadci, pionirji, športhe skupine. Plapolajoče zastave bodo dale stadionu posebno lepoto in živahnost. Po paradi bo nastop folklornih baletov, nastop pi on D Je v In mladincev, katerim bodo sledile lahkoatletske tekme, Prvf maj je bil tn bo tudi letos dan veselja in borbe vsega našega ljudstva in njegove mladine. Za uspeh tega praznika se mladinci tn mladinke pripravljajo te dni z navdušenjem In vso resnostjo, priprave se vedno lepše razvijajo. Od ponedeljka dalje se bodo ose večere mladinci In mladinke sestajali na ploščadi ljudskega doma v ul. Madonnina, kjer se bodo vadili za nastop v podobah, 25. aprila bo pa generalna vaja na športnem igrišču v Bo-ljuncu. Cas, ki nas loči od tega velikega dogodka je kratek, zato je treba pospešiti vse priprave tn mobilizacijo čim večjega števila mladine, da bo 1. maj 1955 eden najlepših in največjth, kar smo jih doslej doživeli. Jugoslavija in Indija sprejeli sovjetsko vabilo Na vabilo vrhovnega sovjeta ZSSR, s katerim se pozivajo parlamenti drugih držav, naj si parlamentarne delegacije izmenjajo obiske, da s tem pride do medsebojnega spoznavanja in zbližanja o važnih vprašanjih mednarodne politike, je predsedstvo jugoslovanske ljudske skupščine dalo ta teden svoj pristanek. V odgovoru se poudarja, da je zvezna skupščina v zadnjih letih vzpostavila stile s parlamenti več držav ter ugotovila koristnost takih stikov za lajšanje mednarodne napetosti in poglabljanje medsebojnih stikov, za medsebojno spoznavanje in krepitev prijateljskih vezi. Zato je jugoslovanska skupščina pripravljena dogovoriti se z vrhovnim sovjetom ZSSR o iz- menjavi parlamentarnih delegacij obeh držav. Vabilo vrhovnega sovjeta pa je že pred tem, in sicer v soboto, sprejel tudi indijski parlament z velikim odobravanjem. Delegacija indijskih parlamentarcev se ' bo podala v Moskvo prihodnji mesec. Šestorčke je lodila BEOGRAD — Komaj devetnajstletna žena Hatiza Ibričič v neki mali bosanski vasi je rodila šestorčke, štiri moškega in dva ženskega spola. Vsi otroci pa so takoj po porodu umrli. Mlada žena je v življenjski nevarnosti. To je v zgodovini medicine prvi primer, da je tako mlada žen» rodila šestorčke. padlim za Titi TRST — Kot posnemamo iz tukajšnjih dnevnikov, bo v kratkem odkrit na pokopališču pri Sv. Ani spomenik jugoslovanskim vojakom, ki so padli leta 1945 v borbah za osvoboditev Trsta. Svečanemu odkritju, za katero točen datum še ni gotov, bodo prisostvovali predstavniki tukajšnjih oblasti, jugoslovanski konzul ter delegacija Zveze borcev Slovenije pod vodstvom podpredsednika Borštnarja. Splošna Ma PFiMttov i Sedmi GENOVA — Luški delavci v genovskem pristanišču, ki so že tri mesece v delni stavki v obrambo svojih pravic, so stopili takoj po praznikih v totalno stavko. Do srede se je nabralo v luki že 72 ladij, ki čakajo na iztovarja-nje blaga, toda ne en luški delavec se ni odzval vabilu. Zato so jjoskušali s stavkokazi, toda tudi to se jim ni obneslo, ker so pripeljani delavci razumeli j>oložaj ter solidarizirali s stavkajočimi. 4 mrtvi pod ruševinami VIGEVANO — V sredo popoldne se je podri velik obok nekega paviljona, namenjenega proizvodnji gumija. Pod ruševinami so našli smrt trije delavci in stavbni pod'cinik, dočim je en delavec težko ranjen. VELIK PRISPEVEK NAŠIH KRAJEV V BORBI PROTI NACIZMU ZA SVOBODO na stol udii doprlios i Ml Kmalu po 8. septembru 1943 se je v. Podlonjerju široko razmahnilo ilegalno delo v okviru Osvobodilne Ironie z namenom pomagati partizanski vojski z živežem, denarjem in orožjem. Imeli smo stalne stike z aktivisti v mestu, pa tudi na podeželju. Preko njih smo pošiljali nabrano blago partizanom, -id njih pa smo dobivali ilegalni lisk, ki smo ga širili med vaščane. Leta 1944 je bil Podlonjtr spričo obsežnega dela in iz konspirativnih razlogov razdeljen na tri terene. Imeli smo vaški odbor, ki se je spočetka sestajal na svoje seje na Griži ( Monte S-paccà). Na tedenske seje je ponavadi prihajal tudi kak ilegalec od vodstva. Poleg druge pomoči, ki jo je nudila naša vas odporniškemu gibanju, je bilo posebno važno dajanje prenočišča in hrane ilegalcem in partizanom; posebno še, ker je bilo to združeno z veliko nevarnostjo, da bi prišli Nemci ali Co-lottijeva banda na sled in bi se znesli nad gostitelji. Potem ko smo prišli v stik z okrajnim odborom, ki je imel svoj sedež v Lonjerju, se je zelo razmahnilo ilegalno delo: po zidovih so sé pojavili napisi, trosili smo letake, začele so se prve akcije. Ko je bil 21. marca odkrit bunker v Lonjerju, so ti stiki prenehali ter smo se povezali z odborom v Kolonji. Tedaj smo pričeli že s pripravami za prihod osvo- Mladost jo je rešila smrti Bilo mi je komaj 15 let, ko sem se vključila v ilegalno delovanje. Bila sem povezana z vodstvom Osvobodilne fronte v mestu. V teku svojega delovanja od leta 1944 dalje sem bila trikrat izdana, vendar se mi je vedno posrečilo odnesti celo kožo. Po neki provali sem dobila nalog, naj se umaknem iz Trsta. Odšla sem v partizane. Prvo partizansko edinico sem srečala v Štjaku; bila sem dodeljena komandi mesta Ajdovščina, kjer nas je bilo v celoti osem tovarišev. Tu so nas napadli Nemci ter je v bitki padlo šest tovarišev, med njimi tudi komandant in njegov brat; le en tovariš in ,az sva se rešila od vse komande mesta. S četo, dodeljeno komandi mesta, smo se umaknili na drugo postojanko. Novembra meseca smo osvobodili Ajdovščino, ki pa so jo Nemci zopet kmalu napadli in zavzeli. Pred nemško premočjo smo e morali umakniti, vendar so nas Nbmci še nadalje zasledovali ter razkropili. Skupno z nekaterimi partizani smo se u-maknili proti Razdrtemu; jaz sem se zatekla v Razdrto k nekemu terencu. Prav tedaj se e pričela nova ofenziva in domobranci, ki so sodelovali v njej, so nas opazili. Le z drz- nim skokom z višine 13 metrov se nam je posrečilo uiti zasledovanju belogardističnih biričev. Sest dni in šest noči smo prebili v skrivališču brez hrane in v hudem mrazu; najhujše je bilo za tri težke ranjence, ki so delili z nami težko usodo. Po šestih dneh sem zapustila tovariše ter odšla na komando mesta. Po izdajstvu je bela garda izvedela za našo postojanko. 4. januarja 1945 zjutraj je prišla kolona domobrancev, ki je napadla stražo ter obkolila komando mesta. Tri ure je trajala neenaka borba, dokler ni uspelo domobrancem zajeti še poslednjih borcev, med njimi tudi mene. Odpeljali so nas v Ajdovščino, kjer so nas Nemci zasliševali, četniški in belogardistični hlapci pa so nas mučili. Po dveh dneh zasliševanj sem bila obsojena na smrt. Skupno s tremi tovariši so me peljali k reki Vipavi. Zadonela je salva. Trije tovariši so obležali mrtvi, mene pa krogle niso zadele. Tedaj so me rablji vprašali, koliko sem stara. Ko sem jim povedala, da mi manjkata še dva dneva do 16 let, so me odvedli proč ter me odpeljali v Gorico. Tu se je zopet začela kalvarija — zasliševanje. Mučili so me na razne načine, z elektriko, žgali noge, kar še danes čutim posledice; vendar iz mene niso mogli izvleči ničesar. Končno so me vrgli v klet, kjer je stala voda 30 cm visoko. Ko so me po treh dneh prišli iskat, so me našli nezavestno, vso ranjeno po prsih in po telesu. Odtod so me odpeljali v Nemčijo na prisilno delo. Vozili smo se v najhujši zimi v živinskih vagonih; v 6 dneh vožnje je zmrznilo 52 nerečni-kov. V Nemčiji so nas vtaknili v tStraflager’. Tu me je «kupil» neki kmet za delo na svojem posestvu, kjer sem ostala 4 mesece. Na njegovi kmetiji sem našla 7 ruskih partizanov. Tudi med ujetniki v Nemčiji so delovale tajne organizacije za sabotaže na železnicah in podobne akcije. Po štirih mesecih — 24. aprila so prišli zavezniki ter nas osvobodili. Toda šele po treh mesecih bolnišnice sem se mogla vrniti (er zopet stopiti v rodno hišo ZULJAN MARMA Noge so mi tako polomili, da sploh nisem mogel stati in še danes čutim bolečine. Obležal sem v nezavesti. Ker drugi dan nisem mogel stopiti na noge, so me vlekli za noge po tleh kot mrhovino. Zunaj sem zagledal ženo na kamionu, kamor so me vrgli kot vrečo, ker sam nisem mogel zlezli na vozilo. Ko je žena to videla, je zavpila od bolečine; a takoj jo je eden izmed vojakov udaril tako močno po obrazu, da se ji je vlila kri iz nosa. Postavili so na-u s hrbtom drugega proti drugemu ter obesili napis, da sva «bandita» in da bova še tisti dan ustreljena; nato pa so naju vozili sem in tja po Lokvi, nakar smo zavili proti Sežani, Na pol poti so ustavili komion; oficir je dal vojakom znamenje in ti so izstrelili salvo, da bi Lokavci A. C. (Nadaljevanje na 4. strani) Po sorialiiM sveli UNIVERZITETNO MESTO BLIZU PEKINGA V zapadnem delu predmestja Pekinga gradijo univerzitetno mesto, ki bo največje središče znanosti v deželi. V mestu bodo gradili stavbe za kitajsko akademijo znanosti in razne tehnične zavode, kakor tudi stanovanjske hiše za dijake in šolnike. V teku je gradnja stavb za 22 zavodov, 4 institute za raziskovanja in več tehničnih šol. Pripravljajo nadalje športna igrišča, krožke, čitalnice in vse potrebne javne službe. Univerzitetno mesto bo povezano s središčem Pekinga potom široke asfaltirane ceste. INDUSTRIJSKA RAZSTAVA CSR V HELSINKIH Prve dni aprila je bila v Helsinkih svečano otvorjena industrijska razstava L. R. Češkoslovaške. Otvoritvi so pri sostvovali ministrski predsednik Kekkonen, ministri Viro-lainen, Simonen in Vennamo, poslanik ZSSR V. Z. Lebedev, diplomatski zastopniki raznih držav ter industrijske osebnosti. Češkoslovaški minister za kemično industrijo je v otvoritvenem govoru podčrtal, da se trgovina med GSiR m Finsko dobro razvija, ker sloni na zdravih podlagah in zadovoljuje koristi obeh držav. Razstava pa bo nedvomno služila za nadaljnjo okrepitev medsebojnih prijateljskih odnosov. ODLOMEK IZ LENINOVEGA DELA OB 85. OBLETNICI ROJSI V A Delavci morajo na vse primere reagirati zatiranja V počastitev 65. letnice Leninovega rojstva, ki poteka 22. t. m. objavljamo kratek odlomek iz poglavja «Politično razkrinkavanje in vzgajanje revolucionarne aktivnosti» v Leninovem delu «Kaj storiti?», ki je dragocen in sodoben nauk za naše delovanje med delovnimi množicami. V resnici se dà «stopnjevanje aktivnosti delavske množice» doseči samo pod pogojem, če se ne bomo omejevali n?, «politično agitacijo na ekonomski podlagi». Eden izmed poglavitnih pogojev za nujno potrebno razširjenje politične agitacije pa je organiziranje vsestranskega političnega raz-krikavanja. Brez teh razkritij ni mogoče vzgojiti politično zavest in stopnjevati revolucionarno aktivnost množic. Zato je dejavnost te vrste ena izmed najvažnejših funkcij vse mednarodne socialne demokracije (danes mednarodnega komunističnega gibanja, op. ur.), kajti tudi politična ■ voboda nikakor ne odpravlja, temveč samo nekoliko premika torišče usmerjenosti tega razkrinkavanja. Nemška par- tija na primer utrjuje svoje zavest delavskega razreda iz-postojanke in razširja svoj ključno ali tudi samo pretežno vpliv posebno in ravno žara- | na njega samega — ni socialni di neomajne energije, s katero vodi svojo politično-razkrinka-vajočo kampanjo. Zavest delavskega razreda ne more biti resnično politična zavest, če se delavci ne navadijo reagirati na vse in vsakršne primere samovolje in zatiranja, nasilja in zlorabljanja, pa naj se ti primeri nanašajo na kateri koli razred; in vrh tega. morajo reagirati ravno s social-nodemokratičnega, ne pa s katerega koli stališča. Zavest delavskih množič ne more biti resnično razredna zavest, če se delavci ne navadijo na konkretnih in vrh tega stalno perečih (aktualnih) političnih dejstvih in dogodkih zasledovati vsakega od vseh drugih družbenih razredov v vseh pojavnih oblikah umskega, moralnega in političnega življenja teh razredov, če se ne navadijo uporabljati v praksi materialistične analize in materialističnega presojanja vseh strani dejavnosti in življenja vseh razredov, slojev in skupin prebivalstva. Kdor usmerja pozornost, opazovanje in ZANIMIV ČLANEK ANGLEŠKEGA LISTA PRED 11 LETI “Vzgoja nemške mladine ni možna dokler ni izkoreninjen nacizem* Na nacistične vojake ni umor otrok “napravil nobenega vtisa" - Nešteto deklet od 14-15 let je zanosilo in odpravilo plod - Da ga ne bi motilo v spanju, je raztreščil v zid jokajoče dete Pogled v notranjost barak v zloglasnem taborišču Auschwitz, kjer je v mukah in trpljenju životarilo in umiralo vse Evrope sto tisoče internirancev iz Pet dni zasliševanj brez vode in hrane Na Jožefovo leta 1945 so našli v moji hiši skritega partizana; hotel je zbežati, toda na begu so ga podrle sovražne krogle. Mene pa so odpeljali v Lokev ter me zaprli v temno celico; niso me pustili ven niti na stranišče. Ker sem moral torej opraviti kar v celici, so me drugi dan živinsko pretepli ter mi zagrozili celo s pištolo. i Nadaljevanje iz zadnje številke ) Hitler, ki se je bahal, da je «osvobodil človeka od 'ponižujoče pošasti' vesti», je mnogokrat prikazal svoja pedagoška načela; vendar nikdar tako jasno kot v svojem govoru 1. maja 1937: .«Se so med nami ljudje starega kova, ničvredneži, ki nam križajo cesto, kot delajo to psi in mačke. Toda to nam ne dela skrbi; vzeli jim bomo njihove otroke in ne bomo dopustili, da bi ti padli v brezno pretekle mi'elnosti. Vzeli bomo otroke, ko bodo imeli deset let ter jih bomo vzgajali v nacionalsocialističnem du- hu, dnker ne bodo dosegli o-semnajst let. Ne bomo dopustili, da bi nam ušli. Postali bodo člani stranke, oddelkov 3S in drugih režimskih formacij; in nato bodo napravili dve leti vojaške službe. Kdo bo še upal oporekati, da se na ta način ne ustvarja narod?» ni o «nordijski» čistosti krvodajalca. To so bili mladeniči, ki so bili kot ujetniki sposobni izjaviti: «Videl sem ubijati žene in otroke, toda name to ni napravilo nobenega vtisa; prav nobenega mnenja nimam o tem, ubogam le na u-kaz.» Ze pred vojno se je pojavila neverjetna in strahotna moralna pokvarjenost med dečki in deklicami Hitlerjeve mladine: nešteto primerov nosečnosti in odprave plodu pri štirinajst- in petnajstletnih deklicah, nebrzdane razuzdanosti, seksualne perverznosti vseh vrst med dečki. Rezultat ;e bila generacija zločinskih idiotov, mladeničev, ki so bili tako prežeti z rasistično nadutostjo, z nacistično megalomanijo, da so kot ujetniki rajši umrli, kot pa da bi sprejeli transfuzijo krvi, če niso bili stoodstotno prepriča- Ni mogoče našteti niti približno vsaj najtežjih primerov m’adinske zločinstvenosti. Glede vzgoje nemške mladine pod nacističnim režimom je neki švicarski opazovalec, ki e preživel v Nemčiji skoro vse leto 1943, takole opisal svoje vtise: «Deček od desetih do osemnajstih let se odlikuje po privzgojeni vojaški strogosti, ki je spienti ja skrajna živčnost. Izbruhi smeha poleg brezupne remo ti; obnašanje kot pri odraslih, ki 'se izmenjuje z otročjim in neukročenim vedenjem. Je herojstvo, toda herojstvo, ki ga megalomanija bodilnih čet v Trst: organizirali smo okrog 70 moških v ljudsko zaščito, ki je dala velik prispevek pri osvoboditvi našega mesta. Po dolgem trpljenju je končno napočil veliki dan osvoboditve! Prvega maja 1945 ob 5. uri zjutraj so prišli v Pod-lonjer partizani. Takoj smo jih spoznali po rdečih zvezdah na kapah. 'Sprejeli smo jih z velikanskim navdušenjem, pogostili s kruhom in mlekom. Toda niso se dolgo ustavljali v vasi, mudilo se jim je v Trst. Štirje vaščani smo šli kot vodiči z njimi v mesto; ob šestih zjutraj smo bili že pri Ghiozzi. Ko je dospela tja glavnina vojske, smo krenili proti gradu Sv. Justa, kjer so še gnezdili Nemci. Neka četa se je pn ulici Capitolina preveč približala gradu, od koder so odprli ogenj; smrtno zadet je padel komandir čete, več pa je bilo ranjenih. Okrog polnoči smo šli na Katinaro po municijo. Po Sež-ganki (Montebello) in pod njo jo vse gorelo, po cestah in ob njih so ležala številna trupla nemških vojakov. Naslednji dan so šele prišle zavezniške čete s tanki; to je bil trenutek^ ko so si upali zopet na plan italijanski šovinisti in dovčerajšnji kolaboracionisti. Male skupinice z zastavami so se zgrnile okoli zavezniških *-nkov. drugi pa so pokazal’ svoje « unaštvo» s tem, da so iz varnih skrivališč streljali na partizane. Ker e nemški vojaki na gradu niso hoteli predati partizanom, zavedajoč se svojih neštetih in grozotnih zločinov, ki so .ih zagrešili proti ugoslovanskemu ljudstvu, so prišli zavezniki, katerim so se končno predali. Skupno z zavezniškimi četami smo nato osvobodili še Novo luko in Bersal.erski pomol. V bitkah za Tr t so padli trije Podlonjerci. Skupno pa je naš i vas dala 60 partizanov od katerih jih je padlo 7, poleg mnogih ranjenih. K. A. PO DESETIH LETIH ODKAR JE BIL PORAŽEN NACIZEM Adenauer jeva vlada postavila novo taborišče v Gross llesepe Prve dni aprila se je razširila vest, da deluje v Zahodni Nemčiji koncentracijsko taborišče. Zanj se je izvedelo iz ust Herberta Bayerja, nemškega komunista, ki je bil obsojen na 18 mesecev ječe, ker ie razširjal brošuro «Program za združitev Nemčije». O koncentracijskem taborišču je poročal v svojem pismu družini mladinec, ki je bil aretiran ob neki manifestaciji proti oborožitvi Nehičije. Usoda je hotela. da je oče tega mladinca umrl v nacističnem taborišču Borgermoor prav v bližini A-denauerjevega koncentracijskega taborišča. Iz teh in drugih vesti se je torej izvedelo, da je bilo taborišče urejeno v Gross He-epe, v osrčju načvirja reke Ems, deset milj od nizozemske meje in 15 milj od kraja, kjer Nacističnega orkestra nočejo v ZDA Osemsto glasbenikov včlanjenih v Zvezi ameriških glasbenikov -AIFL je podpisalo protestno resolucijo ob priliki nastopa v ZDA berlinskega filharmoničnega orkestra, ki je prišel na gostovanje v Ameriko. Resolucija pravi, da sta bi-’a ravnatelj in upravnik orke-tra Herbert von Karajan in lerhardt von Westerman člana nacistične stranke. Karajan je bil aktiven član te stranke in nosi odgovornost za smrt in preganjanje velikega števila glasbenikov v Hitlerjevi Nemčiji. se je do 1945 dvigalo nacistično taborišče Borgermoor, kjer je bilo ubitih na tisoče in tisoče ljudi. Interniranci morajo delati v močvirju, v blatu, ki jim sega do in čez kolena. Stožijo jih oboroženi policisti, od katerih je marsikdo stražil internirance v nacističnem taborišču Borgermoor. Ko je Herbert Bayer izvedel. da bo poslan v taborišče Gross He-epe, je pisal ženi: «Vse to potrjuje, kar smo trdili na procesu, t. j. da se hodi po poti iz leta 1933. Na ta način bom postal «vojak močvirja» (tako so se imenovali interniranci v nacističnih taboriščih, op. ur.): tisoči in tisoči najboljših Nemcev so bili pred menoj «vojaki močvirja». Mladinec pa, ki je manifestiral proti nemški oborožitvi in so mu ubili očeta v taborišču Borgermoor, je pisal: «V ječi Lingen so me spravili na zaprt policijski avto skupno z drugimi 15 navadnimi kriminalci in me nato pre-oeljati v taborišče... Najprej mi je udarilo v oči dejstvo, da je bilo taborišče zaprto z dvojno žično ograjo in s stražnimi stolpi. Naslednji dan so nas vodili v močvirje, kjer so nas stražili policisti, oboroženi z ameriškimi karabinkami. O-poldne so nam dali nekaj mineštre. Ker smo se zaradi tega pritožili, nam je eden izmed stražnikov dejal: «Ne tožite se. Rusi, ki so jih gnali sem, bi bili srečni, če bi bili dobili toliko hrane». Nato je pokazal nek bližnji gozdič in rekel: «Tam je pokopanih 45 tisoč Rusov, ki so umrli zaradi lakote in bolezni». V tem tonu se nadaljuje pripovedovanje mledega boree proti oborožitvi Nemčije. Mladinec je v svojem pismu tudi orisal, v kakšnih razmerah morajo jetniki delati v močvirju. Ko kdo oboli, ga pošljejo v ambulanto, ki je najbolj u-mazan in beden kraj v taborišču. V ambulanti je poleg vsega prepolno miši. Zdravnik prihaja v taborišče dvakrat na teden in je isti, ki je «zdravil» internirance v nacističnem taborišču. Nek jetnik je šel k njemu zaradi angine. Bolnik je moral stati dva metra proč od zdravnika, ki mu je, ne da bi mu pogledal v grlo, zakričal: «Ti se delaš bolnega samo zato, da bi ti dodelili ovratno ruto. Vrni se na delo!» Iz tega pripovedovanja bi človek rekel, da se to dogaja v črnih letih nacističnega divjanja po Evropi. Na žalost to ne odgovarja resnici. To se dogaja 1955. v takozvani «demokratični» Nemčiji demokristjana Adenauerja, ki je danes tik na tem, da se oboroži in da se zopet ponaša s svojimi divizijami. napravlja neznosno. Cut dolžnosti spremlja pocestna razbrzdanost.» in dalje: «Neki nemški učitelj me je nekoč vprašal: «Cernu osvajamo tuje, tako daljne dežele, ko pa moramo zaradi tega pustiti nenegovane duše naših o-trok tu pri nas? Zakaj smo si vbili v glavo, da bomo vzgajali druge narode in druga plemena, dočim pa naše meso in naša kri podivjuje zaradi pomanjkanja vzgoje?» Zakaj? Pričakovali bi, da vzgojitelji tega tipa poznajo odgovor, da ni mogoča nobena vzgoja nemške mladine, do>-kler ne bo izginil, dokler ne bo izkoreninjen nacistični režim z vsemi svojimi načeli in z vsemi svojimi podporniki. Morda je oni učitelj posebne vrste, če ga ni že ubila Ge-stapo, eden izmed redkih preživelih v Nemčiji, ki bi lahko prispevali k težki nalogi prevzgoje nemške mladine. So nekateri, ki smatrajo za nemogočo nalogo napraviti ljudi iz sedanje tako globoko pokvarjene generacije nemške mladine. Ni nemogoče, to do potrebna bodo dolga leta potrpežljivega in pametnega dela. To je naloga, katere se bodo mogli oprijeti z upanjem na uspeh edino le Nemci; in pomanjkanje učiteljev, na katere bodo lahko računali, pomanjkanje, ki se bo vleklo najmanj štiri do pet let, je samo ena izmed ležkoč, ki spremljajo ta problem. Med današnjimi nemškimi mladinci je prav gotovo nekaj neozdravljivih; in one od njih, ki bedo preživeli vojno in njene neposredne posledice, bo treba ubiti. Oni mladenič, ki je raztreščil nekega otroka ob zid, da ga ne bi motil v spanju, nima pravice živeti niti v norišnici. Zločincev te vrste ni malo, toda vsekakor predstavljajo manjšino. Na drugem skrajnem koncu pa so mladeniči in mladenke kot Hans in Sofia Scholl in drugi univerzitetni študentje, ki so pogumno kljubovali gestapovskim morilcem, kot so pogumno živeli svoje kratko življenje. In še mnogo drugih mladeničev, ki se niso pustili izpriditi po propagandi, ki so jo nacisti nenehno bobnali vsepovsod. Iz njihovih vrst bodo izšli bodoči voditelji Nemčije. To, kar so oni na pravili in še sedaj delajo, so one redke stvari, na katere so Nemci v resnici lahko ponosni. Toda tudi ti so neznatna manjšina. Skoraj vso večino med obema skrajnostima bo mogoče in bo treba zdraviti; spočetka sicer s trdimi udarci in razočaranji, kakršnih so bili oni deležni v vedno rastoči meri po Stalingradu (in dobili jih bodo še več, predno bo končala vojna); s protistrupi, ki naj razgalijo lažno slavo in nemoralo malikov preteklosti, tudi še potem, ko bo nacizem že dokončno premagan. Toda s čim naj se napolni praznina? To je najresnejši problem; in rešitev je dal neki mladi nem- demokrat, kajti samospoznava-nje delavskega razreda je neločljivo povezano s popolno jasnostjo ne samo teoretičnih predstav., pravilneje povedano: ne toliko teoretičnih predstav kolikor na podlagi izkušenj v političnem življenju u-stvarjenih predstav o medsebojnih odnosih vseh razredov današnje družbe. In prav zato je pridiganje naših ekonomistov, da je ekonomski boj najširše uporabno sredstvo za pritegnitev množic v politično gibanje, tako zelo škodljivo in po svojem praktičnem pomenu tako globoko reakcionarno. Da postane socialni demokrat, si mora delavec jasno predstavljati ekonomsko naravo in socialno politično fiziognomijo zemljiškega gospoda in popa, visokega uradnika in kmeta, študenta in lumpenpro-letarca, poznati mora njihove močne in šibke strani, znati mora ločiti med tistimi običajnimi frazami in vsemi mogočimi sofizmi, s katerimi vsak razred in vsak sloj prikriva svoje egoistične namene in svojo pravo «notranjost», znati mora razlikovati, katere u-stanove in zakoni odražajo in kako odražajo te ali druge interese. Ta «jasna predstava» pa se ne dà dobiti iz nobene knjižice: dajo jo lahko samo žive slike in dogodkom neposredno sledeča razkrinkavanja. ki nam povedo, kaj se v določenem trenutku dogaja o-krog nas, kaj si ljudje med seboj pripovedujejo ali šušljajo, kaj se izraža v takih in takih dogodkih, v takih in takih številkah, v takih in takih sodnih razsodbah in dr. Ta vsestranska politična raz-krikavanja so nujno potreben in temeljni pogoj za vzgojo množic k revolucionarni aktivnosti. EOUGAN IVAN, sin Iva» rojen v Trstu, 13. 1. 1926. P lizan Istrskega vojnega P1 ročja. Padel 8. 10. 1944 v Petru na Krasu DUJC FERDINAND, rojen v Škofijah, 29. 10. Partizan VII. korpusa, IV. b1 III. bat. Padel 21. 9. 1944' Dolenjskem š^i učitelj, ki je v diskusiji o šolskih knjigah za nove nem- ške šole vpadel v besedo rekoč: «Malo važno je pripraviti šolske knjige; prva reč, ki jo moramo napraviti, je naučiti te mladeniče, kako se ljubi!» Ljubezen do staršev in prijateljev, ljubezen do prirode, ljubezen do glasbe, ljubezen do dobre knjige — to je ono, kar je važno; kajti v teh mladeničih bo treba znova vzbuditi srni.el za najosnovnejša pravila vsakdanjega življenja, kako je treba človeško in civilizirano' živeti. Ljubezen je ena izmed onih sil, ki jih je skušal Hitler uničiti z vsemi sredstvi; druga sila je svobodna in nezavisna misel: misliti z lastnim razumom, razmišljati, razpravljati namesto samo poslušati in vedno le slepo ubogati. Tudi ta drugi plamen bo treba znova prižgati. Žalostna usoda ameriških delavcev Ameriška revija «United States News and World Re-pori» piše o žalostnih razmerah ameriških delavcev,, ki zaradi starosti ne morejo več dobiti zaposlitve. Zr moškega nad 45 let in žensko nad 35 postaja vedno težje, da bi dobili zaposlitev. Tako piše diplomiran kemik, star 45 let, da si Je v rioigih letih zanositve v raznih industrijskih podjetjih pridobil bogate izkušnje, kljub temu pa ne more več dobiti dela, ker ga povsod zavračajo zaradi starosti. Rudar iz Ohija piše: «Moški, 'd so delali nad 30 let v rudnikih, danes ne dobijo več dela,. Mnogo je takih in skoro vsi i-majo okrog 50 let». FERFOLJA MARIJ, sin N rojen v Trstu 11. 4. 1924 tizan brig. Fontano!. P' 22. 1. 1945. v Beli kraj'1 C kr a cirž čas re. viti ri val Pos stv, boe to loč: mu Pot R den srni dnr ščii ki nar lav To Pl/ n?.-s dve bi če ■ kor •je trne t F mu Pac CR Ud- Pri ščit V C lir j ?a ter ali na re Pro Hoi in i Hej ene čej. odi bac ge kre me San spl h Vrs 'ia žir lav set vzj obi 'od žel sto Konec HEINRICH FRAENKEIL Angleški oficir se zgraža Tednik «iPeace News», ki izhaja v Londonu, je objavil pismo nekega angleškega o-ficirja iz vasi Nanyki v Keniji. («Prisostvoval sem grozotam» — piše oficir — «ki jih nisem še nikdar videl v svojem življenju. Bil sem priča, ko so angleške čete lovile v tej vasi Kikuyuje in sramujem se, da sem Anglež. Polovili so stotine žena, moških in otrok ter jih zaprli v ograjen prostor brez strehe, kjer so morali stati na dežju 36 ur, brez vsake hrane. Povedali so mi, da sta umrla neka ženska in otrok. Ce se bo to nadaljevalo, bo dežela popolnoma uničena. To je pravi pekel... Zahtevajte. da se napravi preiskava o teh gestapovskih metodah. VESTI IZ JUGOSLAVIJE Tretji nacionalni velesejem FLRJ 8. aprila so v Zagrebu odprli III, nacionalni velesejem FLRJ kot 50. prireditev zagrebških velesejmov. Ta velesejem ima še poseben pomen, ker je organiziran v čast 10-letnice o-svoboditve Jugoslavije in Zagreba. Na tretjem pomladanskem vele ejmu sodeluje 1044 raz-stavljalcev s 3416 proizvodi, ki so razstavljeni v 640 oddelkih. Iz Bosne in Hercegovine razstavlja 31 razstav-Ijalcev, iz Črne gore 3, Hrvat-ske 178, Makedonije 28, Slovenije 87, Srbije 85 in iz Vojvodine 71. Največ površine zavzemajo strojegradnja tekstil- MAESTRIPIERI CAR^ rojen v Trstu, 17. 9. 1909. tizan Kosovelove brig. v Divači 4. 1. 1944 'f nes 39 podjetij in se zaradi nezdravih konkurenčnih razlogov sklepajo kupčije, ki niso gospodarsko opravičene. Na skupščini zvezne zunanje trgovinske zbornice so poudarili, da odpade 90% vsega izvoza le na deset najmočnejših izvoznikov, ostali pa pogosto sklepajo, da bi se obdržali, kupčije po neugodnih cenah, kakor tudi škodljive kompenzacijske aranžmaje. Na britanskem tržišču so bile cene nekaterih lesnih izdelkov dolgo časa za 10 do 20% nižje kakor cene inozemske konkurence. Na trgu v ZDA. pa so lesno galanteria prodajali za 20 do 40% ceneje. METLIKA ERNEST, rojen v Trstu, 14. 10. Partizan, umrl v Dav leta 1944 živilska, kemična in elektrotehnična industrija. Letošnji letni nacionalni velesejem ki je. kot je bilo že poudarjeno, obenem revija jugoslovanske proizvodnje v desetih letih po osvoboditvi in kot tak organiziran v vseh oddelkih starega in novega dela velesejma, predstavlja največ io dosedanjo nacionalno ve'esejmsko prireditev Jugoslavije. V posebnem oddelku je organizirana velika razsta-kmetijskih strojev in go- Buchenwald ali Auschwitz? Ne prvi, ne drugi! Slika nam kaže povsem novo taborišče Gross Hesepe, ki ga je deset let po zmagi nad nacizmom postavila Adenauerjeva demokristjanska vlada spodarskih potrebščin Velesejem bo odprt do 1. maja. * * * PODJETJA ZA IZVOZ LESA Z izvozom lesa se bevi da- tuSilóvcnski poročevalec» 19.6.55.) * * * «UPOKOJENI» ČETNIK Zavod za socialno zavarovanje Gračac je dodelil pokojnino Ninu Radusini iz vasi Vu-čipolja, ki je stopil v četniške vrste takoj, ko so se te formirale. Radusini je sodeloval v vseh borbah proti NOB ki so jih vodili četniki tega okrUa. V njegovi hiši je bilo aretiranih sedem partizanov in se za njih usodo še danes nič ne ve. P» osvoboditvi je še nada'je ostal, v gozdovih, oblastem se je predal šele leta 1945 pod pritiskom enot, ki so čistile teren. Na osnovi amnestije ni bil obsojen. Sedaj pa se postavlja vprašanje, po kakšnem kriteriju je Radusinu Zavod za socialno zavarovanje dodelil pokojnino? («Vjtmlk» 1.3.Sl. j \ hs '"m Gli et Gli faz Aie Mi, Ive «ki Vei kr,, "et til, 1 SUD1C rojen v 5- EDVARO, sin Trstu, 1.3.1926. zan XII. SNOUB, I. batta. Padel v Velikem CVrsto vprašanj, ki jih postav-pia ravnateljstvo CRiDA v pre-z'r pravicam, katere so si de-*uvci priborili v zadnjih deblih letih, S tem bi hotelo 4 ( v-!postaviti stanje preteklosti, pl ubuditi k življenju vzdušje de ajj( lodajalskega fašizma, ki je bilo Ze!o priljubljeno monopolistom. ,. ''s «j ÙW'ciij, ki tii «ti kHlSitiV- 'Ja ravnateljstvo ORiDA in sile, |i so v ozadju kateri koli, toda pri tem pozabljajo, da ima delavski razred dovolj sile, energije in izkušenj in bo kot tak znal uveljaviti svoje pravice ter preprečiti oživitev vzdušja delodajalskega fašizmu v tovarnah. Mnogo se je govorilo in se vedno gov.ori o «človeških odnosih» v podjetjih, o ozračju ki bi ga hoteli ustvariti kapitalisti in monopolisti. To o-zračje pa je v resnici režim terorja, policijskih in inkvizitorskih metod, kršitve svoboščin, groženj in poniževanja delavcev. Kakšen pomen imajo diskriminacije pri sprejemanju na delo v mnogih tovarnah in podjetjih? Kaj pa obvezno vpisovanje v žolte sindikate, ko v nekaterih tovarnah in podjetjih najdejo delavci sindikalno izkaznico kar v ovoju skupno s tedensko plačo, kot za časa fašizma? To so sredstva za pritisk na vse delavstvo, da bi ošibili njegovo enotnost in voljo do borbe, nikakor pa ne sistemi za ustvaritev «človeških odnosov», ki bi lahko obstajali, če bi delodajalci spoštovali Spomenico o sporazumu, Deklaracijo o človeških pravicah, ustavo, delovne pogodbe in sindikalne sporazume. Stanje pa postane iz tega vidika še težje zaradi težkih diskriminacij do sindikalne organizacije, ki predstavlja večino delavcev, katero se oblastvenim potom izključuje od pogajanj za urnik trgovin, ko so predstavniki delavcev izključeni od kontrole pri zaposlitvah in ko se prepoveduje celo izključno sindikalne manifestacije, kot razna zborovanja delavcev v bližini tovarn, lepljenje letakov za splošno stavko 13.000 malih in srednjih podjetij, čigar vsebina je bila povsem v skladu z realnostjo. Iz tega obrisa stanja izhaja torej nu:na potreba, ki jo je nakazal tov. Di Vittorio v svojem komentarju o voltvah v Pl AT: .«C e je svoboda teptana v tovarnah, je v resni nevarnosti v vsej deželi». V tem pogledu imamo mi neposredne izkušnje. Toda zavedamo se tudi, da ako napenjajo delodajalci vse sile v svojih napadih, stoji na drugi strani delavski razred s svojo silo in svojimi neizčrpnimi e- nergijami na braniku svoboščin v tovarni in izven. Danes se ni mogoče več omejevati na razkrinkavanje dogod- KULTURNE ZANIMIVOSTI Razvoj zn anditi v zssn V carski Rusi i je bila Aka-I Etnija znanosti mala nepoznani institucija. V ZSSR je pa ta Akademija največje središče s°vjetske znanosti. Združuje 'hd 100 visokih znanstvenih kitanov, laboratorijev, obser-vatori>v, muzejev. 'Leto za le ,-!)m se število teh ustanov veča. V zadndh dveh letih "so bi- n. pr. ustanovljeni biofizi-6 črvi, e'ektrotehnični, radio tehnični instituti ter drugi. NORVEDAO - JUGOSLOVAN-| sKl FILM «KRVAVA FOT» [j Na Norveškem so nedavno I vnili film «Krvava pot», ki je 1“>1 sneman v jugoslovansko-I norveški koprodukciji. Film "bravnava snov iz dobe oku Racije in norveškega odporni-! skega gibanja in je doživel veli *ik uspeh, kar potrjuje tudi [ zeio ugodna kritika vseh nor-i veških časopisov. Za to pri-! 'iko je prišla v Oslo skupina ! jugoslovanskih filmskih de-nvcev, umetnika Zivanovič in Miloševič ter režiser Novakovič. * * * GLIER 80-LETNIK V januarju 1955 je slavil Nameniti sovjetski skladatelj narodni umetnik ZSSR M.R. ^lier 80-letnico. Vrhovni sov-■nt ZSSR je odlikoval R.M. čhierja za velik prispevek k razvoju sovjetske glasbene u-n*etnost.i z Leninovim redom. Ministrstvo kulture Sovjetske 'Veze in Zveza sovjetskih Skladateljev sta priredila v Veliki dvorani Moskovskega ;bnservatori;a slavnostni ve-Cer, na katerem sta .'pregovora skladatelj T. Hrenikov in '■ Re za. PLENUM DRAMSKIH UMETNIKOV SRBIJE V Beogradu se je vršil plenum Združenja dramskih u-metnikov 'Srbi'e. Prvi dan je bil plenum informativnega značaja; upravniki vseh gledališč v 'Srbiji so podali svoja poročila o stanju gledališke umetnosti in materialnih problemov. Namen plenuma verjetno ni bil v tem, da bi se navzoči predstavniki ponovno seznanili z že znanimi težavami in dabostmi gledališč, toda po temu. kako je bilo vse skupaj organizirano, je kazalo, da je bil plenum pripravljen le za ugotovitve že starih pomanjkljivosti in se je zato spremenil v navaden pogovor. Plenumu ni prhostvoval niti en predstavnik Sveta za prosveto in. kulturo Srbite. Ljudje, predstavniki gledališč so prišli, se videli, dva dni so se pomenkovali in na to so se — razšli! Sodeč po zaključkih plenuma in izjavah posameznih delegatov, ni izkl 'učeno, da bo v gledališčih tudi v bodoče šlo vse po starem. * * * «DOBERDOB» V SRBSC1NI Te dni je beograjska založba «Prosveta» izdala srbski prevod vojnega romana «Doberdob» Prežihovega Vornnea. Kar lepo je zapisati, da je Prežih tisti slovenski pisatelj, ki je doslej najpopolneje, skoraj stoodstotno, prodrl med srbske in hrvat-ske bralce. V Zagrebu in Beogradu so zapovrstjo izhajali njegovi romani « Požganiea» in «Jamnica», knjiga «Samorastniki» jr izšla v celoti le v Beogradu. Posebej so užgale tudi njegove «Solzice». Slovenci smo lahko ponosni na tak sprejem «nega naših že klasičnih pri povednikov mrd bratskimi narodi. kov. Treba se je boriti proti poskusom vzpostavitve novega delodajalskega fašizma v tovarnah, za obrambo pravic in svoboščin delavcev. V tej borbi morajo dati svoj doprinos vsi, ki ljubijo svobodo in hočejo, da se zaščitijo in branijo njihove pravice državljanov, delavcev in ljudi. ARTURO CALABRIA Počastitev žrtev nacizma v D. R. Nemčiji Prve dni aprila je bila ustanovljena v Berlinu posebna organizacija, ki bo imela nalo-'go skrbeti za postavitev spomenikov žrtvam nacističnih t:.b iriščf Buchenwald, Sach-senhausen in Ravensbrueck. Ustanovne skupščine so se udeležili ministrski predsednik Otto Grotewohl ter ministri Nuschke in Bolz, nadalje predstavniki demokratičnih : Irank in množičnih organizacij. Za predsednika nove or- ganizacije je bil izvoljen Grotewohl. V svojem govoru je Grotewohl dejal, da bodo spomeniki žrtvam nacističnih taborišč simboli borbe proti obnovitvi nemškega militarizma in fašizma. To je še posebno potrebno danes, ko skušajo v Z-a-padni Nemčiji zopet oživljati militarizem, ki je povzročil človeštvu toliko gorja. Jugoslovanska filma v Sovjetski zvezi Jugoslovanska filma «Koncert» in «Nevjera» bodo kmalu vrteli v sovjetskih kinematografih. Komisija sovjetskega (oSoveksportlilma», ki ju je izbrala, je pred nedavnim obvestila o tem podjetje za uvoz in izvoz «Jugoslavija-film». Ta dogovor temelji na pogodbi o izmenjavi filmov, ki je bila sklenjena lani decembra v Beogradu. Moskovsko podjetje bo izbralo še dva jugoslovanska umetniška filma in 15 dokumentarnih. Podjetje «Jugo-slavija-dilm» bo po drugi strani uvozilo 5 sovjetskih filmov. Karel Destovnik - Kajuh Ko človek bo človeka prepoznal Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src, ljudje? Zakaj vam niso vpisane v očeh vaše misli in želje? Kajti prav v teh dneh, ko je vsaka slutnja greh. ko si vsak želi uteh in skriva vsak po svojih se poteh, prav v teh, prav v teh usodnih dneh hi morali nosili vsi srca v dlaneh... In takrat hi se zavedli, kaj naš up velja, kaj velja naš težki boj, da ni mulo naših, da nas je nehroj! Ljudje, če v vaših hi očeh razbral, po kakšnih hodite poteh, in če vsakdo od vseh srca na dlan hi dal, da človek hi človeka prepoznal, takrat hi v hipu stari svet propal... TRŽAČANI NE MISLIJO ČAKATI NA ODLOČnEV VLADNE KOMISIJE Kdo so v Trstu sovražniki ustanovitve integralne proste cone Kakšne ugodnosti bi prinesla prosta cona - Vse stranke se strinjajo z zahtevo za njeno ustanovitev, le bedna skupinica se postavlja proti - Vplivna vloga Confindustrie KAKŠNO BO ŽIVLJENJE PRED LETOM 2000 Tri pridelke letno v tovarnah zelenjave Električni giganti na Volgi dajejo v izobilju energije po nizki ceni. Ta se kot izdaten in koristen električni dež izliva tudi na rastlinjake. ...Nekega zimskega večera, proti koncu decembra: polja so zamctena, led se je odebelil. Odpravljamo se v mesto... Na ovinku ceste vzbudi našo pozornost visok bel pecelj cvetice, ki se dviga iz nizke zgradbe To je rastlinjak, kot jih je mnogo v okolici Moskve in drugih mest. Tovarna sveže zelenjave ne pozna odmorov, deluje skozi vse leto in lahko dobivamo tri i cd d, "i 1.5' Sli 92 sc prepričajo neverneži, je dovolj, če pomislimo na ugodnosti, ki jih Je uživalo od proste cone prebivalstvo Zadra do začetka druge svetovne vojne. Iz tega razloga bi zgledalo, da bi morala biti v Trstu popolna soglasnost v zahtevi, da ustanovi vlada' prosto cono. In v resnici so sr u diskusiji v občinskem svetu o tem vprašanju use stranke strinjale v zahtevi za ustanovitev proste cone. Toda proti enotni fronti vseh socialnih plasti prebivalstva In vseh političnih strank se postavlja skupinica kakih dvajset do trideset oseb, ki se nahajajo na prevladujočih položajih javnega in zasebnega življenja Trsta. Gonilna sila te osamljene skupinice sovražnikov sploSnih inte. t csov Trsta je Trgovska zbornica, oziroma njen osemdesetletni predsednik kap. Cosultch. Govori se, da hoče slednji zaključiti svoje Javno delovanje, čim bo porazil pristaše proste cone. Sabotaža proste cone se ne vrši odkrito. Trgovska zbornica se, edina med tržaškimi organizmi, po osemnajst h mesecih preučevanja ni še uradno izjavila; neuradno pa pošilja v javnost razprave, ki nasprotujejo prosti coni. Tudi vodstvo Združenja indu-strijcev ovira združenje kot tako, da bi se Izjavilo za prosto cono in se tako postavlja proti volji 90 odst. včlanjenih. Isto se dogaja pri Zvezi trgovcev, predvsem na podpihovanje njenega ravnatelja, znanega dr. Gepplja. Značilno je stališče župana inž. Battolila. Dokler je mogel, je preprečeval v občinskem svetu diskusijo o prosti coni. Tajništvo Delavske zbornice je s svoje strani poverilo preučitev vprašanja posebni komisiji in je nato pozvalo vlado, naj pošlje v Trst svojo posebno komisijo za... nadaljevanje preučevanja tega vprašanja, kot bi stvar še ne bila dovolj preučena. Dokaj oddaljeni izvor teh nasprotovanj — omejenih po številu, toda istočasno vplivnih — je treba Iskati pri Con/industriji, to Je pri velikih italijanskih industrijskih monopolih, ki določajo gospodarsko polittko vlade. Coni-industria je v strahu, da bi ustanovitev proste cone preprečila oskrbovanje Trsta z njenimi proizvodi. Nadalje hoče osredotočiti vso pomoč, ki bi Jo hotela dati vlada Trstu izključno na industrijo in končno hoče na vse načine preprečiti — kar sicer izvaja z uspehom že od 1918.leta — da ne bi naše mesto, zopet postalo važna mednarodna luka. Na žalost je treba ugotoviti, da Ima Confindustria velikansko moč in da vlada pogostoma izvaja tako gospodarsko politiko, kot Je po volji fej organizaciji, ki jo vodijo najbolj reakcionarni Italijanski tndustrljci. Najbolj dramatična značilnost celotnega vprašanja pa je ta, da najdejo Interesi, ki so docela tuji Trstu in obenem vsej deželi, svoje zagovornike prav v našem mestu in da izvajajo slednji pravcato izdajstvo na škodo našega mesta. Gotovo je, da t mata kap. Antonio Cosulich in predsednik Zdrltženja industrljcev dr. Doria središče svojih interesov v Genovi in bližnji Benečiji, kar lahko pojasni mnogo stvari. Možje pa, kot župan, Ceppi, Novelli in Razzare se seveda rajši smatrajo za vladne funkcionarje tn zagovornike vlade, namesto da bi se smatrali navezane na usodo našega mesta. Zadnji sklep vlade, da imenuje komisijo za preučitev vprašanja proste cone, ne more 1biti smatran kot zmaga za Trst. Kot se je zvedelo, gre za komisijo birokratov, državnih juketonarjev, ki bodo napravili točno to, kar bo ukazala vlada in v zadnji instanci Confindustria. Po drugi strani pa je povsem nerazumljivo, kaj ima ta komisija sploh še preučevati, ko pa je ves Trst soglasen v zahtevi za ustanovitev proste cone. Naloga Tržačanov ni v tem, da čakajo na odločitev te komtslje, ki bo itak povedala svoje mnenje po ukazu od zgoraj — marveč da delujejo o propagandističnem in manifestalivnem smislu, da s tem prepričajo komisijo, vlado in skupinico tukajšnjih sovražnikov Trsta, da ni mogoče več odlašati z rešitvijo tega vorašanja. Dr. U. SAJOVITZ Sovjetska znanstvenika A. Folomin, kandidat tehničnih ved in S. Steinberg sta skupno iznašla novo izvirno in dovršeno metodo sušenja lesa Na čem je osnovana ta metoda? Kakšne spremembe se izvršijo v letu. ki je podvržen temu postopku? Les, ki ga je treba osušiti,pomočijo v korito polno petrolata, stranskega produkta pri rafiniranju petroleja. Ko se-gre ejo petrolat na 120 do 130 stopinj, začne vreti voda, ki jo vsebuje vsaka celica lesa; para, ki jo povzroči, pa odhaja iz lesa skupno z zrakom, ki se vedno nahaja v notranjosti, in sicer med lesnimi žilami. Vlaga se tako odstranjuje v obliki pare ali kapljic. Sušenje potom petrolata je znatnega pomena. Cas, ki se ga uporabi za sušenje, je 15 do 20-krat krajši kot pa za sušenje po kateri koli drugi metodi ki je bila doslej v rabi. traja nrmreč le nekaj ur. Toda ta nova metoda ne nudi le teh prednosti. Les, ki ga tako sušimo, je trpežnejši, prožnejši in ga je lažje stružiti in skobljati. Po'e-i tega sušenje lesa z uporabo petrolata stane mnogo manj kot na druge načine. Ko se les osuši ga pokrijejo s tenko plastjo olja, da ga obvaru :e pred vlago. Zgraditev naprave za sušenje s petrolatom je zelo enostavna. pridelke. Zaman udarjajo snežinke na steklene stene, kajti zemlja je v notranjosti pokrita z zelenjem. Žarnice, ki z u-metno svetlobo podaljšujejo kratek sončni dan, obsevajo visoke paradižnikove rastline. Vejice se šibe pod težo sade žev, sočnih a še zelenih. Doseči je bilo mogoče tri letne pridelke s pomočjo sončne in umetne svetlobe ter s pospeševalci rastlinske ra'ti. Uporabljena so bila tudi umetna in organična gnojila, predvsem plinsko gnojilo in tudi druge iznajdbe najmodernejše poljedelske tehnike. Pospeševalci rasti, ki se spremenijo v plin, so prišli v vsakdanjo rabo: dovolj je obrniti pipo bombe in nevidno gnojilo Prepon zrak v rastlinjaku. V rastlinjaku pridelamo na povr šini tisoč kvadratnih metrov ne 15 do 20 ton paradižnikov, temveč 70 do 80 ton. Ko opazujemo sadeže na vejah, si lahko mislimo, da bodo dozoreli šele čez tri tedne. Toda paradižnike trgajo še zelene. Prenesejo jih v posebno sobo in jih tu podvržejo postopku naglega zorenja. Ko so paradižniki dozoreli, obdržijo zeleno barvo. Zato jih obdelujejo z etilenom, ki jih v dobi 3-5 dni obda s krasno in mikavno rdečo barvo. V' združenih rastlinjakih, ki jih je v Moskvi okrog 20, rastejo kumarice, buče, me-lancane. dinje. Pod stekleno streho je vedno dnevna svetloba, toplota pa poletna. Ali hočete pokusiti odlične sveže kumarice v decembru? So zelo okusne, sočne in sveže. Ako odrežemo lupino lubenice, bomo videli, da je meso rdeče in da nima semen. Istotako pri paradižnikih, bučah. melancanah itd. ne dobite semen! To so dosegli s posebnimi kemičnimi preparati, s katerimi lahko aktivno posegamo v življenje rastlin, jih negu:emo, urejujemo in pospešujemo rast ali jo zaustavimo in usmerimo sok iz korenin v sad in v liste. Upoštevati je treba, da se iz cvetja mnogih rastlin ne razvije sad. ako cvetja ne o-prašijo čebele in druge žuželke. Toda v naših vrtovih ne potrebujemo čebel; ne zmenimo se za pomladansko deževje, ki izpere cvetni prah iz cvetja: v naših vrtovih opravljajo delo čebel umetno posebna kemična dražila. Paradižniki ne prenesejo V modernih rastlinjakih in z najnaprednejšimi metodami pridelujejo v ZSSR sveže sočivje v vseh letnih časih. mraza; ena sama stopinja pod ničlo je usodna za rastlinice paradižnika, ki se prikažejo. Toda kemična dražila povečujejo odpornost paradižnikove rastline in slednje prenesejo brez škode mraz tudi do pet stopinj pod ničlo. Tudi cvetice občutijo vpliv kemičnih sestavin. Pridelujejo dalije in lepo dišeče tulipane, izboljšali smo vonj vrtnic, spremenili barvo, obliko, velikost cvetic. S op cvetic v vazi. kjer so raztopljena kemična dražila, ne ostane svež tri dni, temveč tri tedne. JURIJ RAKITIN doktor bioloških ved »MB; Izseljevanje v tujino je najdenj zgovorna obsodba težkih gospodarskih rozmer v Trstu — Iz tega stanja se je mogoč : dvigniti le z obnovo naših linij, z vrnitvijo naših ladij, s poživitvijo naše industrije ler z ustanovitvijo proste cone na vsem Tržaškem ozemlju. ZA MASE KMETE Nekaj o zadružništvu V naši rubriki običajno obravnavamo razne kmetijske probleme s čisto tehničnega vidika. Potrebno pa je tudi, da nekoliko obrnemo pozornost na važne gospodarske probleme našega kmetijstva. Kmetje našega področja so od začetka zadružnega gibanja v obrambo kmečkih interesov vedno dajali veliko važnost zadružništvu. Precejšnje število pravilno vodenih zi-drug je ščitilo interese kmetov. Tu mislimo predvsem na dobo pred pojavom fašizma v Italiji. Politika fašizma pa je bila proti vsaki demokratični ustanovi, ki bi ščitila interese delovnega ljudstva, in na našem področju je bila proti vsaki ustanovi, ki bi lahko ščitila naše ljud tvo bodisi na ekonomskem in na nacionalnem področju. Fašizem je v kratkem času uničil vse ustanove kmetov; mnogi kmetje so tudi ostali razočarani nad zadruž- Josip Jurčič KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI U. Ko se vihar poleže, višji sodnik Zaropotaj pa usede, kar vstane sivobradi starešina Žužnjal in tako govori: «Ko sem še jaz v sami srajci in brez hlač okoli tekal, tačas je bilo drugače v Višnji gori. Kaj sem hotel reči ? — Tačas še nismo imeli studenca z deskami kritega in solnce je bolj gorko sijalo ko zdaj. Tačas smo imeli bolj urne noge, boljše oči in vse živote bolje ko zdaj. Pa kaj sem hotel reči — da, Lukež Drnulja ni nič boljši ko njegov kozel. Le ubijmo ga in umorimo, bode vsaj drugopot vedel svojega kozla dobro privezali doma, da ne bo mogel poskušati, kako bi se škoda delala.» Andraž Slamorezee je od veselja poskočil in zavriskal, ko je zaslišal te modre besede starega starešine Žužnjala. Ali gospodar Gobežel, drugi starešina, sovražnik Zužnjalov, trikrat z glavo zmaje, v četrtič pa srdito vstane in pravi : «Kakove so te besede, katere sem zaslišal? To niso prave besede. Bodimo, Višnjani moji, pošteni z ljudmi, da bo Bog z nami pošten; milost skažimo in pravico, da nam Bog milost skaže in pravico; ne srdoritiino se, da se ne bo on srdoritil. Saj veste, da imamo našega polža v veliki časti, kar je lepo in prav. Od njega, od našega polža se čednosti učimo. On je pohleven, toliko hišo ima. da jo s seboj nosi, roge ima, pa ne bode, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo in počasi leze, kar je prav; ob kratkem ; nikomur nič žalega ne prizadeva. Še mi tako bodimo. Glejte, Višnjani moji, ko bi kdo izmed nas česar nas pa sveti Bog obvaruj — bolel našega polža dražiti, drezali in cukati, kaj bi pač storil? V svojo hišo hi se. tiho nazaj pomaknil in bi sam pri sebi dejal : Bog jim grehe odpusti; saj ne vedo, kaj delajo. Posnemajmo svojega starega polža, da se bo nam dobro godilo in nam bode dobro na tem svetu. Odpustimo I.ukežu Drnulji ne le smrt, temveč tudi tistih pet palic po podplatih. Kozlu Liscu tudi odpustimo, on je neumen, ne ve, kaj je pravo in grešno. In če to storimo, Višnjani, bode današnje in vse prihodnje dni Bog vesel, da je Višnjo goro ustvaril.» Vse Višnjanke skoraj s svojimi otroki se v jok spuste, ko zaslišijo ta govor od polževih čednosti. Kakor bi mignil, bilo je veliko število veljavnih mož za Gobežla in pomiloščenje Drnu-Ijcvega Lisca. Strahoma je tožnik Slamorozec videl to premem-bo misli mestnih sodnikov in tekal okrog, da bi jih zopet vsaj polovico na svojo stran nazaj pridobil. In res vstane v drugič starešina Žužajal in v dolgem govoru glasuje za kozlovo in Drnuljevo smrt baje tako izvrstno, da so se zdajci Višnjani razpolovili na dve stranki, ena za milost, druga manjša za kozlovo smrt. Govorili so še sodniki in meščani Jurček Griža, Boste Krevs, Peter Štrama, Marko Grma/, Miha Kisovar, Jožman Kra-vopasec in še več zaznamovanih slovečih možakov, eni z Gobež-lom, eni z Žužnjalom. Ne morejo se zediniti, zmešnjava je velika, srditi postajajo in eni pesti stiskajo. Višji sodnik in župan Zaropotaj, ki je bil h Gobežlovi večini prestopil, boječ se, da bi prihodnje leto zopet izvoljen ne bil. je imel veliko preglavice in križev, kot prvosednik ohraniti primeren red. In ker je videl, da se zlasti zaradi tega pričkajo in pulijo, ali Ima kozel Lisec um in pamet ali ne, zmisli sc v svoji modri glavi in pravi: «Možje ! Stojte, poslušajte ! Kaj bi bilo, ko bi mi po kozla Lisca 'poslali ter bi ga preiskali in pretipali in razvideli, ali ima pamet ali je nima?» S tem predlogom sta bili obe stranki zadovoljni in Lukež Drnulja je z meščani Kašopiharjem, J.asačem in Crptažem dirjal domov, da bi kozla pred visoko in častito sodnijo pripeljal. Med tem so si višnjanski možje malo obdehnili in pot z vročega čela obrisali, vendar so željno pričakovali, ali se bo kozel pametnega skazal ali ne. Drnulja pak s solznim očesom doma Lisca omotvozi in ga vleče za seboj z lepo. Liscu pak žalosten pravi : «O, ko bi se dalo, da bi midva, jaz in ti, mogla zdajle kože menjati in glave Inko, da bi bil jez kozel, ti pa moj gospodar Drnulja ! Zakaj če se ne boš dobro obnašal, obesili te bodo in še meni ne bo dobro, t), da bi vsaj toliko li danes pameten bil, da bi se vsaj tako neumnega delal, kakor si neumen bil, ko si šel čez plot Slamo ežčevo zelje gledal in si sebi in meni hudo storil.» Pravijo, da kozel na to ni ničesar odgovoril svojemu žalosti polnemu gospodarju I.ukežu Drnulji. Prišedši med sodni zbor, se kozel malo zmeni za vse sodnike in starešine, temveč se meni nič tebi nič vleže in se z zadnjo nogo prav dobro za vratom popraska. « Kozel je neumen, ne ve. kaj bi storil, ničesar se ne boji,» sklepa iz tega Gobežel. «Ni neumen,» vpijejo nasprotniki ia glej čuda : kozel Lisec sam odmaja z brade. «Ali ste videli,» kriče nasprotniki. «Muho je odganjal,» vpije Drnulja in srdit, da se Lisec lako slabo odnaša, zamahne z batino nad njim. Kozel se ustraši, iztrga iz njegovih rok, in kakor bi devet naglavnih grehov nad seboj imel, zdirja po trgu in naravnost domov. «To je slaba kozlova vest ! » pravijo Žužnjal in njegovi privrženci in, o gorje. Drnulja vidi, da se število prijateljev zopet manjša. Pristopi k St;: resini Gobežlu in mu skrivaj pravi: «O ljubi oče Gobežel ! Tri j a re kokoši sam do prve nedelje prinesem, le rešite me iz teh rev in težav.» Toda ni bilo treba jarih kokoši, kajti v tistem hipu pride sloveč berač in vedež višnjegorski Flere Krivostrgno. Ta je mnogo sveta obhodil, imel od Boga po višnjanski veri poseben dar modrosti ter je znal coprati, da so zdravi oboleli, bolni umirali. «Flere Krivostrgno n «j sodi za vso Višnjo goro.» zmisli se neka ženska m naenkrat jr Flere sedel na Zaropota jevem stolu, vzdignil svojo bergljo ob sebi in jel poizvedovati, kaj in kako je. Obe stranki sla ga bili veseli, ker lako je hitro zopet edinost in sloga prišla v ljubo višnjanskn mesto ; celo Lukež Drnulja se je obveselil. ker je z drugimi meščani vred veliko stavil na pravičnost in posebne božje Krivostčgnnve darove. Dolio naslanja vedež Flere kosmato brado na bergljo in misli. «Višnjani. tukaj je težko sodili,» pravi Flere Krivoste-gnn. «Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi bil kozel zelje požrl, tepli bi sa bili s palicami, da bi bil čutil. In Andraž Slatno rezer bi zelja ne bil imel. Zdaj pa kozel ni zelja pojel. Siamomeli ni nič škode. Greh poželjivosti pa ima vendar kozel nad seboj, za to je kazni vreden. Hm, hm. to jr težko soditi.» In zopet nasloni kosmato brado in misli. In glejte ! Proti poldne je bilo, k :r vstane vedež Krivostegno. počasi tri prste na čelo dene in pogleda svetlo in veselo po višnjanski drhali. « Božji doli ga je razsvetlil, poslušajmo!» šepetajo stari in mladi. Krivostegno pak govori in razsodi lako-le: « Ker se kozel ni z zeljem mastil, pa bi se rad mastil, ker je čez plot gledal, pa ni mogel čez plot, zato naj bo po svoji senci lep e n z devetimi udar c i. Njegov gospodar Drnulja pak naj bo ta tepež gledal z zavezanimi očmi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker mu je ušel, zato bomo pol ure s palieo zamahovali nad njim.» «To je višnjanski Salomon!» vpije krdelo. Trikrat je še solnee nad Višnjo goro stalo in. ko je v četrtič prišlo, gnali so kozla Lisca in Ltikeža Drnuljo iz mesta ven na hrib Peščenjak in tam. kjer so na hribeu stale slavne višnjaltske vislice, tam je bil kozel Lisec vpričo višnja liske množice po senci tepen in Drnulja je to tepenje z zavezanimi očmi gledal in s palicami so nad njim zamahovali. KONEC ništvom zaradi jamstva, ki so ga podpisali z včlanjenjem v zadrugo. Člani zadrug so morali v mnogih primerih plačati precejšnje vsote, ko je fašizem uničil zadružne ustanove. Omenimo še v tej priložnosti, da so kmetijske zadru ae na našem področ iU vedno ščitile ne samo ekonom ke interese nršega kmeta, ampak so vedno veliko pripomogle k obstoju našega življa v teh krajih. Obstajale so nekoč razne mlekarske, vinarske, nabavne in prodajne ter še druge zadruge. ki jih je skoro vse u-ničil fašizem. Ostale so le nekatere manjše in lokalne družbe, omejene le na kakšen manj važen problem. V Trstu samem je po prvi svetovni vojni dobro delovala Tržaška kmetijska družba z sedežem v ulici Torrebianca in v ulici Raffineria. Ta zadružna ustanova je bila uničena, da je napravila prostor družbi «Federazione Agraria Giuliana», ki se je potem spremenila v «Consorzio agrario provinciale». Takoj po popolnem uničenju fašizma in po končani drugi svetovni vojni se je v Trstu ustanovila Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, ki ima sedaj sedež v ulici Foscolo in podružnici v ulici Mercadante ter v Miljah. Razen tega ima še trgovino za prodajo vina v ulici Foscolo Ta zadružna ustanova je lahko rečemo edina kmeti'-'ka ustanova tukajšnjih kmetov in brez dvoma najmočnejša Namen Kmetijske zadruge je predv-em, da pomaga kmetu na ekonomskem področ-iu, ker mu nudi po najm-žjih cenah najboljše kmetijske potrebščine. V podružnicah Kmetijske zadruge lahko najdemo vsakovrstno blago, ki ga naš kmet potrebuje Kmetijska zadruga pa je tudi zelo važna ustanova, ki lahko ščit; in brani interese kmetov na nacionalnem pod-1'oč'u; tu mislimo na Slovence, ki tvorijo večino članov to zadruge. Vsak skrben kmet in zaveden Slovenec bi moral biti član zadruge in jo podpirati vsaj z nakupom blaga pri podružnicah te u-stanove, ki ni špekulantska ustanova, ki nima za cilj dobiček. marveč so jo ustanovili in jo vodijo kmetje z namenom, da se kmetu pomaga pri nakupu kmetijskih potrebščin. Pri nakupu kmetijskih potrebščin naj velja geslo «Svoji k svojim»., ker le tako bomo uspešno ščitili lastne interese. NA TRŽAŠKI SEJI 0 PETI til V četrtek zvečer je tržaški občinski svet razpravljal o problemu proste cone. Pred se o so se sestali predstavnici v eh političnih skupin, ki so soglasno sestavili enotno iciolucijo Vendar pa je na eji ta soglasnost nenadoma odmanjkala, ker so se začeli liberalci v svoji intervenciji dejansko izmikati. V diskusijo je po egei tudi tov. Rogassi, ki je predvsem ugotovil pomanjkanje soglasnosti glede tega vprašsnja ter dejal, da bodo zaradi tega komunisti predložili in glasovali za svojo resolucijo, ki predlaga ustanovitev integralne proste cone. V zaključku precej razgibane diskusije, so bile predložene tri resolucije. Za prvo, ki je bila sestavljena v sporazumu med predstavniki vseh skupin, je glasovala večina. Se prej so bili sprejeti z večino glasov nekateri dodatki. Resolucija naše skupine je prejela ludi glasove Teinerja (PSI), Indipendentistov. odbornika Dulcija in svetovalcev dr. Dekleve in dr. Agneletta. Na prejšnji seji. ki je bila v torek, je občinski svet razpravljal večinoma o perečem vprašan u tržaškega pomorstva. Tovariš Radich in odbornik Ceppi sta postavila predlog za u-stanovitev enotnega odbora za obrambo pristanišča in trgovskega prometa. O občinskem proračunu so nato intervenirali odborniki Sciolis, Zacchi in Venier. SOŽALJE Ob ležki izgubi ljubl enih tovarišev Josipa Furlana in Josipa Miliča izrekata celica KP iz Saleža in P D. «Rdeča zvezda» iskreno sožalje težko prizadetima družinama in ostalim sorodnikom. Doprinos Podlonjerja v NOB INadalicvanje z Z. strani) Prišli smo na komando v Sežano, kjer so biti esesovci in belogardisti. Pet dni zaporedoma so naju izpraševali dvakrat dnevno; ves ta čas sva bila brez hrane in vode. V moji ce ici je bilo polno napisov, mnogo med njimi polle 'njih pozdravov aretirancev pred ustrelitvijo. Petega dne popoldne so nama rekli, fla naju bodo odpeljali domov. Tedaj 'o prišla partizanska legala, ki so bombardirala ka-tnione in so nas nato trikrat Obkrožila. Drugi dan sva morala iti peš na Opčine; tu so naju naježili na kamion «X MAS» in namesto domov so naju peljali v koronejske zapore. Tu sva pila zaprta en mesec, nato so jiaju zopet začeli zasliševati, iti sicer na komandi SS, na pberdankovem trgu. Prvi dan iva morala gledati, kako so na vse načine trpinčili druge: Mučenje z elektriko, obešanje pod strop z na hrbtu zvezani-fni rokami, dokler ni žrtev izgubila zavesti. Ker ta pretnja ni odprla mojih ust, so mi po-itaviii oster nož na goltanec (er mi grozili, da mi bodo prerezali vrat, če ne povem; pri jem so me zares tudi nekoliko urezati v vrat. K nam je prišel tudi zloglasni Colotti ter mi je rekel, da sem pravi izdajalec; ker nočem povedati, kar vem, da bom pa moral trpeti. Dali so nam le dnevno 20 dkg kruha in pol litra vode za pitje in umivanje. Celica je bila 2 metra dolga, 80 cm široka in en meter visoka. Kdor je od mučenja padel v nezavest, so ga pokrili z mokro rjuho, da se je preje osvestil. Po zaslišanju so me vlekli v celico za noge po hrbtu, ker sem izgubil zavest: to vem po tem. ker sem videl, da so tako ravnali z drugimi. Iz nezavesti sem se zbudil šele v Coroneu in nisem vedel, kako sem prišel tja. Tega nečloveškega trpinčenja in, morda, še kaj hujšega smo bili rešeni 30. aprila, ko so partizanski oddelki obkolili Trst in mu naslednjega dne vrnili toliko pričakovano svobodo. DELO ZO.PBT HOČEJO UVAJATI V TOVARNAH VZDUŠJE FAŠIZMA Men cim resno urana lezio pritoriene delavske pravice Članom tovarniškega odbora hočejo onemogočiti delovanje - Vrsta drugih ukrepov za povečanje nadizko-riščanja - Delavska zastava ne bi smela več plapolati pri splovitvah - Veliko ogorčenje v ladjedelnicah V torek zjutraj so bili poklicani na ravnateljstvo ladjedelnic CRDA vsi tovarniški odbori iz Trsta, Milj in Tržiča, kjer jim je inž. Crovetti v prisotnosti še drugih voditeljev ladjedelnic sporočil in objasnil vrsto nezaslišanih ukrepov, ki jih namerava izvesti ravnateljstvo, Kot opravičilo za to, je dejal, da morajo la- djedelnice čimbolj Siediti, da bodo lahko shajale s cenami, za katere so dobile v zadnjem času razna naročila. Do znižanja stroškov pa ni mogoče priti, če ne «prispevajo» tudi delavci svoj delež, To naj bi služilo torej kot opravičilo za predvidene ukrepe. Poglejmo sedaj ukrepe, ki jih je naštel inž. Crovetti. Ker so bile poenotene mezde, hoče sedaj ravnateljstvo skrčiti čas, ki je potreben za izdelavo gotovih predmetov v raznih oddelkih, kar pomeni povečanje nadizkoriščanja delavcev. Nadalje hočejo revidirati in seveda spremeniti tarife za a-kordno delo, v določenih delavnicah bodo postavili posebne ure, ki bodo merile čas, ki ga uporabijo delavci za nekatera dela, zaprli bodo vse prodajalne v ladjedelnicah, katerih so se delavci lahko do sedaj posluževali za svoje nakupe na obroke, varilcem bodo odtegnili posebni 80-urni dopust, delavcem pa, ki so zaposleni pri težkih in zdravju škodljivih delih, bodo ukinili dosedanji obrok mleka. Razen tega nameravajo u-kiniti oprostitev od dela, ki velja za člane tovarniških odborov in sindikalne zaupnike in prepovedati izobešanje delavskih zastav ob priliki raznih splovitev ladij. Cim so delavci zvedeli, kaj ima v načrtu ravnateljstvo, ie postalo takoj vsem jasno, da ne gre v danem primeru za «štednje» pri stroških, marveč za neposreden in najbolj surov napad na celo vrsto delavskih pravic, ki so bile priborjene v teku desetih povojnih let z dolgimi in težkimi borbami. Zato ni manjkalo o-gorčenih komentarjev, ki si jih lahko slišal v vseh delavnicah na račun ravnateljstva in monopolistov, ki jim stoji na če- u Confindustria. Ze naslednji dan so se delavci sestajali v posameznih delavnicah, kjer so jim njihovi predstavniki razlagali do podrobnosti novo nastali položaj v zvezi z načrti ravnateljstva. V nekaterih delavnicah, ki bi bile še posebno prizadete, so delavci v znak protesta spontano zapustili delo. Povsod pa so pooblastili sindikalno organizacijo, naj z vso odločnostjo brani njihove pridobljene pravice ter istočasno izjavili svojo pripravljenost ria ostro borbo proti nečuveni samovolji monopolistične klike. V zvezi s protidelavskimi načrti, je Delavsi a zveza v posebnem sporočilu pozvala delavce naj se trdno in odločno borijo proti samodrštvu ravnateljstva ter naj za to borbo ustvarijo čim močnejšo enotno fronto, ki mora združiti vse delavce, brez razlike na politično ali sindikalno pripadnost v borbi proti nadizko-riščanju. Poziva nadalje vse javno mnenje naj s svojo obsodbo delodajalskih poskusov, podpre pravično borbo delav- Zadnji dogodki v CRDA spadajo brez dvoma v okvir splošne ofenzive, ki jo vodi z vso ostrino Confindustria proti delavskemu razredu v Italijanski republiki. Ti dogodki nam potrjujejo, da se je splošna ofenziva razširila v še večji meri tudi na naše področje. Confindustria, pokroviteljica nenasitnih monopolistov, hoče ustvariti v CRDA iste pogoje za delavce, kot so jih morali prenašati za časa fašizma. Uresničitev najavljenih ukrepov bi dejansko pomenila izredno težak udarec za pridobitve delavskega razreda in velik korak nazaj v temno preteklost. Pomenila bi povratek v razmere zasužnjevanja in brezpravja. Kar so si delavci priborili v zadnjih desetih letih, hoče dolga roka Confin-dustrie sedaj zbrisati z enim samim zamahom Toda borbenost in razredna zavest ter bogate izkušnje, ki so si jih pridobili tržaški delavci, posebno še v CRDA, delavski postojanki, so dobro jamstvo, da se temni naklepi delodajalske reakcije ne bodo posrečili. Grobi napad na delavske pravice v CRDA, ni stvar samo delavcev tega podjetja, marveč vsega tržaškega delovnega ljudstva. Ce bi se uresničil načrt ravnateljstva ladjedelnic, bi bič to težak udarec, ne samo za delavske svoboščine in pridobitve v tem podjetju, marveč obenem resna nevarnost tudi za delavske jjravice v drugih tovarnah. O-pogumljeni delodajalci, bi se najmanj ne pomišljali, da sledijo vzgledu ravnateljstva C RD A. Kot prvi odgovor na neču-vene ukrepe ravnateljstva, so delavci v čeiriek od 12.30 stopili kompaktno v stavko ki se je končala v petek zjutraj ob b. uri. Ravnateljstvo je namreč v četrtek zjutraj sporočilo tovarniškim odborom, da bo začelo že s ponedeljkom izvajati večino najavljenih ukrepov, kar se tiče izobešanja delavskih zastav ob priliki splovitev pa že jutri, ko bodo splovili petrolejsko ladjo «S. Nicola». Predvideva se, da bodo delavci CRDA v kratkem še zaostrili začeto borbo. V ponedeljek ob 19.30 bo v krožku «Cebulec» pri Magdaleni zborovanje delavcev iz ladjedelnic. Sekcija Curiel poslala za 1 maj 35.160 lir Samo še dva tedna nas ločila od velikega praznika 1. maja, ki delovno ljudstvo vsega sveta praznuje vsako leto z mogočnimi manifestacijami. Tudi tržaško delovno ijud.-.tvo se letos z vnemo pripravlja, da bo letošnji Prvi maj še veličastnejši in mogočnejši po udeležbi in obsegu manifestacij. Kot smo že poudarili, je za uspeh prvomajskih proslav, velike važnosti nabiralna akcija, ki je v polnem teku v vseh naših sekcijah. Gotovo se bodo tudi letos tovariši potrudili v tej akciji ln s svojim požrtvovalnim delom pripomo-si, da bodo postavljeni cilji v posameznih sekcijah doseženi in po možnosti tudi preseženi. Kar sel tiče dostavljenih prispevkov, je sekcija Curiel na častnem mestu; do sedaj je poslala 35.160 lir. V podjetju ACEGAT so nabrali do sedaj 25.085 lir in sicer 9.300 lir v delavnici Broletto, 4.400 v delavnici Bellini, 2.915 na sedežu v ul. Genova, 6.270 v remi-zi Margherita in 3.100 lir od potujočega osebja. Sekcija Sv. Alojz 13.980, Kolonkovec 4,285, Pončana 1.550, Sv. Jakob: ženska celica Rosenberg 8.000, ženska celica Blažina 6.470. Sekcija Pisoni 10.000, sekcija Barkovlje 2.000 mesto venca na spomenik openskih talcev,. Della Croce Bruno 500, Culiat Marino 1.000,. Sblattero Giovanni 1.000. DOPIS IZ SALEŽA Zopet smrtna kosa ae ao sveži grobovi zadnjih peun vaščanov iz oaieza in ze ,e smrt utrgala nit' življenja uvema dobrima tovarišema, 64-iememu Josipu Furlanu in 64-letnemu Josipu Miliču. Tov. Furlan je umri. b. t. m. v tržašKi bolnici, kjer se je moral podvreči težKi operaciji, tona kljub temu mu dolga botezen ni prizanesla. Prepeljali so njegovo truplo v domačo vas, kjer je bil v soboto svečan pogreb ob veliki udeležbi domačinov in sosedov iz, drugih vasi. V ponedeljek pa se je po dolgi bolezni ločil od tega sveta Lov. Josip Mnič. Pokopali so ga v torek. Tudi njega so spremili vaščani v velikim številu k zadnjemu počitku. Pri tem ne smemo pozabiti pevskega zbora Salež-Zgonik-Mali Repen, ki je pod vodstvom pevovodje tov. Hermana Miliča izkazal poslednjo čast pokojnikoma z ganljivimi žalo-stinlcami. Oba tovariša sta bila dobra delavca, ki sta si z žulji in trudom služila težki vsakdanji kruh zase in za družine. Dobro sta se zavedala težkega življenja in zato sta tudi ob vsaki priliki podprla pravično stvar delavskega razreda. Vaški dopisnik ZARADI BREZBRIŽNOSTI OBLASTI ZAOSTRENA AGITACIJA V torek od 13. do 24. zapora 13.000 tržaških podjetij Odločitev za zaporo je bila sprejeta v četrtek, na sestanku koordinacijskega odbora - V programatični resoluciji obnovljene zahteve Tudi sindikalne organizacije so dale svoj pristanek tej akciji V četrtek zvečer se je sestal koordinacijski odbor tržaških malih in srednjih podjetij, ki je soglasno sklenil zopet zaostriti agitacijo. Po daljši diskusiji, v kateri je prišlo do vidnega izraza splošno nezadovoljstvo in ogorčenje prizadetih kategorij zaradi nerazumevanja in brezbrižnosti oblasti do upravičenih zahtev, je bilo sklenjeno, da bo v torek 19. aprila od 13. do 24. ure splošna zapora 13.000 malih in srednjih podjetij. V primeru, da bi oblasti ostale še nadalje brezbrižne do zahtev, ki so postavljene v programatični resoluciji, bo prišlo do nadaljnje zaostritve agitacije. Na sestanku je bila tudi so- glasno odobrena programati-čna resolucija, v kateri obnavlja koordinacijski odbor v imenu 13.000 tržaških podjetij vrsto upravičenih zahtev, med temi davčne razbremenitve, takojšnje izvajanje ukrepov, ki jih je odobril ministrski svet za naše področje 14. oktobra lanskega leta, takojšnjo izstavitev potrebnih trgovskih kreditov, ustanovitev integralne proste cone, vrnitev Trstu pomorskih prog in ladjevja, posebne tarifne ugodnosti za tržaško luko. Postavljena je tudi zahteva, da se ne ukine conski proračun ter da se ustanovi krajevni posvetovalnTorgan, ki bo pomagal vladnemu vr SffiMi doma in v svetu ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V 26. kolu prvenstva so bili rezultati naslednji: Bologna -Inter 3-2, Catania - Triestina 2-1, Genoa - Sampdoria 1-1, Milan - Fiorentina 4-0, Napoli -Spal 2-1, Pro Patria - Novara 0-0, Roma - Atalanta 0-0, Torino - Juventus 2-2, Udinese -Lazio 1-1. Lestvica je naslednja: Milan 38 točk, Bologna 33, Udinese 32, Roma 31, Fiorentina 30, Juventus 29, Torino 28, Inter 27, Sampdoria 26, Napoli 26, Triestina 25, Lazio 24, Catania 23, Novara 23, Genoa 22, Atalanta 20, Spai 17, Pro Patria 13. Jutri bodo naslednje tekme: Sampdoria - Bologna, Atalanta - Fiorentina, Inter - Genoa, Pro Patria - Lazio, Novara -Milan, Catania - Spai, Roma - WMZ i -IR OS VETA Obveščamo, da je seja Glavnega sveta SHLP, napovedana za danes, soboto 16. aprila, iz tehničnih razlogov odgodena. Dan in uro ponovnega sklicanja bomo sporočili članom pismeno. TAJNIŠTVO SHLP Jutri v nedeljo 17. t.m. bo v Prosvetnem domu na Opčinah v znamenju proslave 10. obletnice zmage NOB, uprizori tev Leskovčeve igre v treh dejanjih «Dva bregova». Za to priliko bodo gostovali dramska skupina prosv. dr. «Slavec». ki je s to igro dosegla že ob prvi uprizoritvi v Bo-ljuncu tako lep uspeh, pevski zbor in godba iz Ricmanj. Pred pričetkom bo kratek nagovor o pomenu NOB. Obeta se lepa kulturna prireditev, na katero vabimo domačine in o-količsne. Začetek ob 16. uri. Predstava «V nižavi» na Kon-tovelu. Končno bo jutri v nedeljo IV. t.m. gostovala dramska družina iz Križa tudi na Kontove-lu ter uprizorila uspelo ljubezensko igro v treh dejanjih «V nižavi». Prepričani smo, da bo uprizoritev privabila mnogo ljubiteljev odrske umetnosti ter bo obisk tak, kot ga ta lepa igra zasluži. Začetek ob 19.30. Prihodnjo nedeljo «Mandrjar-ji» v Avditoriju. Svetoivanska dramska skupina bo uprizorila prihodnjo nedeljo 24. t.m. v Avditoriju folklorno igro v treh dejanjih «Mandrijarji», ki sta jo napisala V. in St. Bidovec. (S tem popravljamo vest, da bo v Avditoriju 17. t.m. «Nikita ruski junak», za kar smo prepričani, da nam bo spoštovano občinstvo oprostilo, posebno zato, ker lahko razpolagamo z dvorano Avditorija le tedaj, ko nam je končno dodeljena.) Igra «Mandrjarji» je doslej doživela le nekaj uprizoritev, a želja občinstva je, da bi jo videli povsod. Z uprizoritvijo v Avditoriju bo predvsem u-streženo tržaškemu in okoliškemu občinstvu, kateremu sporočamo, da bodo vstopnice na razpolago na vseh sedežih prosvetnih društev, v obeh trgovinah Kmetijske zadruge v Trstu — ul. Ugo Foscolo 1 in Mercadante 4 — pri vratarju Doma pristaniških delavcev in v drugem nadstropju na sedežu SHLP - tel. 28-402. Začetek predstave ob 18. uri. Torino, Napoli - Triestina, Juventus - Udinese. Trebenci organizirajo «Kraški pokal" Športno društvo v Trebčah organizira nogometni turnir za «KrašKi pokai», v katerem bodo sodelovale vse kraške nogometne eKipe. Pobuda za turnir je zelo važna, ker služi za Združevanje vse slovenske športne mladine, ne glede na politično pripadnost. V teku turnirja bo posebna komisija izbrala iz poedinih čet najboljše nogometaše, ki bodo sestavljali kraško nogometno reprezentanco. Ta reprezentanca bo odigrala več tekem tudi v inozemstvu (Italiji in Jugoslaviji). Gornja hvalevredna pobuda je obenem najboljši dokaz tukajšnjim oblastem, da zna tudi slovenska mladina gojili z navdušenjem resnični ljudski šport in ima kot taka pravico do uporabe raznih športnih naprav, posebno pa igrišč v poedinih vaseh. Tržaška občina bi se morala končno odločiti za popravila igrišča v Trebčah. To naj vzamejo na znanje občinski upravitelji, ki prav te dni razpravljajo o letošnjem proračunu, kateri bi moral Imeti tudi postavko za potrebe ljudskih športnikov. Nogometni turnir začne jutri, 17. t. m. z naslednjimi tekmami, ki se bodo igrale v Trebčah: Trebče - Sv. Križ, Opčine - Prosek, Kontovel - Bazovica DROBNE ŠPORTNE VESTI FIRENZE — V ponedeljek je končal mednarodni mladinski turnir FIFA. Rezultati preostalih tekem, ki so se odigrale od prejšnjega četrtka dalje so bili naslednjii: Bolgarija - Španija 2:2, CiSR - Anglija 1:0 Posarje - Švica 3:1, Irska- - Poljska 1:1, Italija -Portugalska 3:0, Jugoslavija -Luksemburg 7:0, Madžarska -Turčija 3:0, Avstrija - Francija 5:2, Romunija - Belgija 1:1, Španija - Poljska 3:1, Bolgarija - irska 5:1, CSR - Švica 3:2, Anglija - Posarje 3:1, Nemčija - Portugalska 0:0, Francija -Belgija 2:0, Romunija - Avstrija 1:0, Turčija - Luksemburg 4:2, Madžarska - Jugoslavija 2:0, Španija - Irska 3:0, Italija -Nemčija 1:0, CiSR - Posarje 2:0, Bolgarija - Poljska 6:1. PARIZ — V tradicionalni kolesarski dirki Pariz - Roubaix je zmagal Francoz Forestier, ki je prevozil 21t9 km dolgo progo v 6 urah <’42”s Italijan- ski prvak Fausto Coppi je privozil na cilj 15 sekud za prvim. Francoz Luison Bobet je zasedel 3. mesto. PRAGA — V nedeljo je zagrebški Dinamo porazil e-nujstorico praškega Spartaka z 2:0. V torek je odnesla zagrebška enajstorica še drugo zmago in sicer nad Dinamom iz Prage, ki je bil poražen s 4:2 BUDIMPEŠTA — V avstrijsko - madžarskem velikonočnem nogometnem turnirju sta v soboto madžarski četi Ki-nizsi in Honved (obe iz Budimpešte) premagali avstrijski četi Avstrija in Rapid (z Dunaja) za 4:2 in 3:2. FRANKFURT — Na prvem evropskem prvenstvu v telovadbi so sovjetski telovadci o-svojili 2 prvi mesti v splošni lestvici in 4 prva mesta v 6 tekmah, ki so bile na programu. V splošni lestvici sta na prvih mestih Boris Caklin in Albert Asarijan. Tekmovalo je 20 držav. PRAGA — V krosu na 7359 m, ki se ga je udeležil tudi slavni svetovni prvak Emil Za-topek, je povsem nepričakovano in proti vsakemu predvidevanju zmagal Ivan UUsperger s časom 22’23”4, dočim je prišel Zatopek drugi s časom 22’33"8. komisariatu pri sestavljanju proračuna. V diskusiji je bilo večkrat poudarjeno, da so dale tudi sindikalne organizacije svoj pristanek akciji koordinacijskega odbora. Iz tega je možno sklepati, da bodo torkovo akcijo konkretno podprli tudi delavci. V nedeljo so nabrali v Križu nad 70.000 lir za stroške obrambe Nekaj o govoricah v zgoniški občini V zgoniški občini krotijo že precej časa in s precejšnjo vztrajnostjo govorice o nečednem obnašanju baje nekega kateheta v razredu neke šole v občini. Ali merodajne šolske oblasti ne vedo ničesar o tej zadevi? Zgleda nara-i eč, da je celo eden izmed očetov prizadetih deklic vlotil ovadbo na policijo in so bile baje nekatere deklice zaslišane o teh nečednih dogodkih. V občini se govori tudi,, da si je baje neki učitelj zelo prizadeval, da bi ne prišlo do kazenske ovadbe. Da se bodo govorice polegle, je po našem mnenju nujno potrebno razčistiti vso zadevo do dna. In to je naloga policije, ki je sprejela ovadbo ter istočasno tudi Šolskih oblasti, ki bi morale tudi s svoje strani uvesti natančno preiskavo in postopati proti morebitnemu krivcu. Za „DELO“ V počastitev spomina tov. Alojza Lukežiča daruje Keber Ida 1.000 lir za tiskovni sklad «Dela» in 1.000 lir za «Lavoratore», Ker ni hotel pevski zbor Salež-Zgonik-Mali Repen, ki je pel žalostinke pri pogrebu tovariša Josipa Furlana vzeti od družine nobenega plačila, je slednja darovala namenjeni znesek 4.000 lir za tiskovni sklad «Dela». Darovalcem iskrena hvala! čestitke — Izvršni komite Komunistične partije TU iskreno čestita tovarišu Albinu Škrku in njegovi soprogi Jelki ob priliki njune poroke. Vso srečo v novem zakonskem stanu teli mlademu paru Slovensko hrvatska ljudska prosveta. Čestitkam se z vsem srcem pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela». Sest mladincev iz Kriza, ki so biti na znanem procesu zaradi «sramotitve zastave» zaslišani kol razbremenilne priče in jih je javni tožilec dr. Fa-scoli nahrulil z «obešenjaki» in nato dal aretirati, so bili v soboto končno izpuščeni na začasno svobodo. Se isti večer so jim vaščani pripravili kar najbolj prisrčen sprejem ter jim množična izrazili svoje zadovoljstvo, da so se lahko zopet vrnili med svoje drage. Nov konkreten dokaz solidarnosti so dali Križani Kocjančiču, Žerjalu, Tencetu, Puriču, bratoma Mariju in Ivanu Košuta ter Angelu Švabu tudi naslednji dan, ko so v nekaj u-rah nabrali v vasi znatno vsoto nad 70.000 lir za stroške o-brambe na novem procesu, ki ga bo določilo sodišče. Razen tega so prejeli mladinci veliko izrazov solidarnosti tudi v zapor od raznih organizacij in demokratov. Na velikonočno nedeljo pa so jih na domu obiskale delegacije mladincev iz mesta, ki so jim prinesli darove in voščila, da bi se njihova zadeva v najkrajšem času končala s polno in dokončno oprostitvijo vsake inkriminacije. Prispevajte za Prvi maj ! V nedeljo, 10. t. m. je stopil v veljavo novi praznični urnik na avtobusnih progah podjetja «Autovie Carsiche»: Trst - Bazovica - Padriče -Gropada - Trebče Odhodi iz Trsta: (iz postaje Irg Libertà in Largo Barriera Vecchia): 14.30 15.00 15.30 1,6.00 16.30 17.00 17.30 18,30 19.00 19.45 20.30 22.30 24.00. Iz Trebč: 6.30 8.00 9.15 10.45 11.45 13.45 14.25 15.15 15.40 16.00 16.30 17.00 17.45 18.10 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.50 23.20. Iz Padrič: 6.35 8.05 9.20 10.50 11.50 13.50 14.30 15.20 15.45 16.05 16.35 17.05 17.50 18.15; 19.05 19.35 20.051, 20.35 21.05 21.55 23.25. Iz Bazoviice: 6.46 8.10 9.25 10.55 1,1.66 14.00 14.35 15.25 15.30 16.10 16.40 17.10 17.55 18.20 19.10 19.45 20.10 20.40 21,10 22.05 23.30. Trst - Fernetiči Odhodi iz Trsta: 10.00 13.10 -Iz Fernetičev: 1050 13.35. Trst - Domio - Boljunec -Dolina - Prebeneg Odhodi iz Trsta (samo s postaje Largo Barriera Vecchia): 9.00 10.30 12.30 14.30 16.00 17.00 “AUT0VIE CARSICHE" 18.10 19.30 20.35 22.00. Iz Doline: 6.30 9.45 11.00 14.00 15.00 17.30 18.00 19.00 20.10 21.30. Iz Boljunca: 6.35 9.50 11.05 14.05 15.05 17.35 18.05 19.05 20.15 20.55 21.35 2,2.05. Iz Prebenega: 6.15 13.20. Trst - Ricmanje (skozi Domjo - Log) Odhodi iz Trsta (samo s postaje Largo Barriera Vecchia): 9.30 14.00 16.15 19.30 22.45. -Iz Ricmanj: 6.30 10.00 14.30 16.45 20.00. Trst - Mačkovi je (skozi Domjo - Adamič - Dolino) Odnodi iz Trsta (Largo Barriera Vecchia): 13.00 22.30. -Iz Mačkovelj: 13.45. Odhodi iz Trsta (skozi Oreh-Osp); 12jOO 18.30. - Iz Mačko- velj (skozi Oreh - Osp): 6.30 12.30 19.00. Trst - Podlonjer - Lonjer Odhodi iz Trsta (Largo Barriera Vecchia in trg Sv. Frančiška): 8.00 8.31 9.01 10.00 11.42 12.00 12.15 12.30 12.45 13.00 13.15 13.30 13.45 14.00 14.15 14.30 14.45 15.00 15.15 15,30 15.45 16.00 16.15 16.30 16,45 17.00 17.15 17.30 17.45 181.00 18.15 18.301 18.45 19.00 19.15 19.30 19,45 20.00 20.1-5 20.30 20.45 21,00 21,15 21.30 21.45 22.00 22.15 22.30 22.45 23.00 23.15. Iz Lonjerja: 7.40* 8.16* 8.46* 9.16* 9.46 10.1:6,* 10.46* 11,21 12.20 12.35 12.50 13.05 13.20 13.35 13.50 14.05 14.20 14.35 14.50 15,05 15.20 15.35 15.50 16.05 16.20 16.35 16.50 17.05 17.20 17.35 17.50 18.05 18.20 18.35 18.50 19.05 19.20 19.35 19.50 20.05 20.20 20.35 20.50 21.05 21.20 21.35 21.50 22.05 22.80 22.35 22.50 23.05 23,20 23.35. *) Odhodi iz Podlonjerja. Iz Podlonjerja odhajajo avtobusi pet minut pozneje po urniku odhodov iz Lonjerja. — Iz trga Sv. Frančiška odhajajo avtobusi pel minut pozneje po urniku odhodov iz Largo Barriera Vecchia. ® ® ■ Il 11 ti 'à m i liti li V četrtek prejšnjega tedna so našli od železniški progi v bližini Grljana strašno razmesarjeno žensko truplo. Agenti, ki so bili poklicani r.a kraj nesreče, so našli v bližini torbico in v njej osebne listine, iz listin so lahko ugotovili, da gre za 46-le-tno Anomarijo Knatelc iz ulice tihega 1. Na podlagi preiskave je prišla policija do zaključka, da gre za samomor zaradi kritičnih finančnih razmer. ♦** Iz Tržiča so prejšnji petek prepeljali v tukaušnjo bolnico 10-letno Alido Forza, ki je bila sprejeta na okulističnem oddelku. Ko je hotela povohati neko steklenico, v kateri je bil amoniak, jo je nekdo po nesreči dregnil v roko tako, da je tekočina brizgu uta dekletcu v oči. Obstaja nevarnost, da bo ubogi otrok izgubil vid. *** Na dva meseca zapora je kazensko sodišče obsodilo v ponedeljek 34 letnega Borisa Čoka z Lonjerske ceste. Obtožen je bil, da je povzročil hude telesne poškodbe zakoncema Liliani in Al-iredu Pucci, ki ju je oktobra 1953 povozil s svojim avtom. •** Z jodovo tinkturo je skušala napraviti samomor v .torek 39-letna Agata Pappalardo iz ul. Rivo. Se pravočasno so jo prepeljali v bolnico,, kjer so ji izprali želodec. Okrevala bo v par dneh. *** Isti dan je skušal napraviti samomor, tokrat s svetilnim plinom, 67-letni Anton Križaj iz ul. Piccardi. S plimsko cevjo v ustih ga je našel njegov posi-novljenec, za res - 17. Poje barkovljans pevski zbor - 18.40 Igra tržai i ma n dol mistični orkester - 20. Dekle z zlatega zapada. PONEDELJEK: 13. Korvet^ pevskega dueta - 14. igra Fra» Russo - 18. Strauss: koncert . oboo in orkes.er - 19. Mam' «ki pripoveduje - 20.10 Hrvatske 1 jj. lomie loesmi - 21.15 Književn6] " in umetnost - 22.10 Bravnlč») Ki I T fctn Mii »Ve r krči (vn, ,v"j, '6:1(1 Unsi Vil, Ut>i *hn: M j 'k1’' n>jei tem- Simfonija št, 2. TOREK: 13.20 Glasba po Ijah - 18. Williams: Koncert 2 za klavir in orkester - 19. p Uijska univerza - 20.30 Radiji oder Oskar Wìlde: «Ime ni žno» 3 dejanja - 22.30 Čajko' Simfonija St. 4. "etin r«eri "a |i J 'I,U|J 4:;: '6 s SREDA: 13.30 Lahke melo Izvaja: dno Harrls-Primani -Domači odmevi - 18 Sibel'1 1 Sim.onija št. 7 - 18.30 Z zača' ne police - 18.40 Operne a' poje Pavel Pokorny - 19 Zdr' "s'av niški vedet - 20.45 Arnič: Pe*| planin - 21.15 Književnost. ČETRTEK: 14 Poje FerriF Tagliavini - 18. MendelssoH Koncert za violino in orkestej Ib Radijska univerza - 21 Dramatizirana zgodba: Prema! na bolečina - 21.18 Poje zbor S venske filharmonije - 21.40 W’ ner: Sigfridova idila. PETEK.: 13. Glasba po žej Poje Helen Traubetl in1 D o,l od.» Kg a ina C h cip m: Balada St. 4 - 18.40 R3 m ani nove skladbe igra Mi .Sancin - 19. Sola in vzgoJ? 20.45 Poje moški zibor Ivan v kar - 21.15 Književnost in nost. Gledališče Slovenske nerodno gledališče za Tržaško ozemlje V soboto 16 t. m. oh 20.36 dvorani Prosvetnega doma OPČINAH — komedija Ja" Ha,tog: «SOPOTNIKA». V nedeljo 17. t. m. ob 16. 20.30 v Avditoriju v TRSTU igra Charles Vi.ldrac: «LA® «TENACITY». V ponedeljek 18 t. m. ob ^ t Avditoriju v TRSTU — KO1 ""Vci hi«. , k, '1 k c o d, Nvu ‘ivtj, 11 nn lovil Ilo j dii,a William. Shakespeare: KROCENA TRMOGLAVKA» Il i 61 OPČINE Sobota, 16. apr.: «Johny GUI'1 Barvni film Finclne. Nedelja, 17. apr.: se ponovi. Ponedeljek, 18. apr.: se pono1. Torek, 19. apr.: «Naskok n» šini vlak» (Assalto al tr' postale). Barvni film Ud1’ sai. Sreda, 20. apr.: se ponovi,. Četrtek, 21 apr.: «Veruj (Credimi). Film MGM. Petek, 22. apr.: se ponovi. ,, V tednu se začnejo pred*; Oto 18, zadnja oto 22 Ob ned» ln praznikih oh 15, zadnja o6 Ul M PROSEK Sobota 16. apr. ob 19.30: «' bojnlk iz Tacca del Lupo» brigante di Tacca del LUP6 Film Lux. a Nedelja, 17. apr. ob 17: se P^j Sreda, 20. ob 19.30: «Neviht»! indijskim oceanom» (Teme sull'Oceano Indiano). - r Columbia. NABREŽINA Sobota, 26. apr. ob 20: «Of ščanka (La spada di Dam»* Unlversal film. Nedelja, 17. apr. ob 16 in $ ponovi. Sreda, 20, apr.: «Skrivnosti H"! wooda» (I misteri dl H«1 wood). Film Universa! RUD°Od£0FV0Br{!kzUIced?Bla#" Založništvo «DELA» , Tiska tip. RIVA. Torrebiaff Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje -------^ V nedeljo 17. april9 ob 16. in 20.30 1 Avditoriju i Trsi “Ladja Tenacità Igra v treh dejaijlh Spisel: CHARLES VILDRAC Prevedel: MILAN SKRBINŠEK Režiser: NADA GABRIJELČIČEV» Scenograf: JOŽE CESAR V ponedeljek 18. apr' ob 20.30 v Avditoriju v Trstu «Ukročena trmoglavka komedija v 5 dejanjih (12 slikah) Spisal : William Shakespear* Prevedel , Oton Župančič Režiser In scenograf: , . ini. arh. Viktor Molka k' Asistent režije : Soča Hafner Kostumi : Alenka Bartl-Serša k* » ZADNJIČ V MEST11 Prodeje vstopnic v ul. Rom* lelef. 31-119: v petek in soboto od 11. -od 17. do 19. ure: v nedelj« 11. do 13. in od 14. do 20.3" ponedeljek od 11. do 13. in «« do 20.30. do'3! S 4 tl S h tih >1 , 'Sil t fcflsi A» za 6« , "oir 1 v„ C6 *Vo, c iv f c ,5/ Ili» , *oi.: 48