POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 25. # 14. JUNIJ 1957 © LETO. XVI. ® CENA 10 DIN J PBOLETfiECI ? SE H DEŽEL, ZDBUŽITE SE! W Centralnega sveta ZSJ glede organizacije dopustov in razvedrila Na seji predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, 1. junija letos, so proučili organizacijo oddiha delavcev in uslužbencev in ugotovili naslednje: Praksa pri uresničevanju sklepov III. kongresa in III. plenuma Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o organizaciji dopusta delavcev in uslužbencev, je pokazala, da društva »Prijateljev prirode« kljub temu, da so nekatera zelo uspešno delovala, ne morejo včlaniti večine delavskega razreda. Sindikati bodo morali skrbeti tudi za oddih in razvedrilo svojih članov. Da bi čim uspešneje uresničili sklepe Kongresa in plenuma glede organizacije oddiha in razvedrila, je potrebno, da bodo sindikati neposredni nosilci celotne politike in dejanski organizatorji oddiha delavcev in uslužbencev. Na osnovi predlogov, ki so jih dobile sindikalne organizacije ob anketi tajništva Centralnega sveta ZSJ, je predsedstvo Centralnega sveta ZSJ sklenilo: 1. Sindikalne podružnice, občinski in okrajni sindikalni sveti ter republiški odbori kakor tudi Centralni svet ZSJ naj ustanovijo odbore *a organizacijo oddiha delavcev in uslužbencev. Ti odbori so lahko tudi pri drugih sindikalnih vodstvih. 2. Odbori naj bodo izvoljeni na letnih rednih občnih zborih posameznih sindikalnih organizacij. Odbore lahko ustanovijo, ne da bi čakali prihodnjega letnega občnega zbora. 3. Materialna sredstva za delo teh odborov bodo zagotovile sindikalne organizacije in vodstva v okviru svojih finančnih zmožnosti. 4. Tajništvo Centralne-nega sveta ZSJ naj Izdela Pravilnike in navodilo za delo teh odborov. 5. Predsedstvo Centralnega sveta ZSJ bo za te sklepe zahtevalo naknadno soglasje prihodnjega Plenarnega zasedanja, odnosno kongresa ZSJ. V J PREB PRVIM KONGRESOM DELIVSKIK SVETOV JUGOSLIVUE, PRVIM V ZGODOVINI v V tej številki smo posebej natisnili teze »Delavsko upravljanje v Jugoslaviji«. Natisnili smo jih tako, da jih bo vsak naš bralec lahko posebej zložil v brošurico, ki mu bo koristila tako ob razmišljanju kot v usmerjanju dela organov delavskega upravljanja. S tem smo omogočili kar najširšemu krogu vpogled v vso širino in pomembnost I. kongresa delavskih svetov, ki bo 25., 26. in 27. junija v Beogradu. Teze bodo služile delegatom in gostom za razpravo na kongresu, za naše bralce pa so še posebej pomembne zato, ker bodo poučeni o delu kongresa, ker bodo pripomogle k čim uspešnejšim vsebinskim pripravam delegatov za kongres. Dnevi I. kongresa delavskih svetov, ki vzbuja toliko zanimanja ne samo doma, temveč tudi' v svetu, se naglo bližajo. Skoraj se bo napolnila velikanska dvorana Centralnega sveta Velikanska? Nad 2000 sedežev je v njejj Toda zanimanje za kongres je tolikšno, da je mmo- globlje bo opravil kongres to svojo nalogo, toliko večja bo to manifestacija usipebov dosedanjega delavskega im družbenega upravljanja, ne samo za našo socialistično domovino, temveč z,a ves, napredni svet. Vse doslej so naša sindikalna vodstva, še tista v naših po- @o pretesna, da hi sprejela vse, ki bi radi bili navaočd temu, doslej edinstvenemu zasedanju v zgodovini delavskega gibanja v svetu. Na tem zasedanju bodo neposredni proizvajalci- im upravljavci razčlenili delo organov delavskega upravljanja' in na osnovi sedemletnih izkušenj bodo vznikle nove pobud« na nadaljnjo rast mehanizma neposredne socialistične demokracije, ki bodo pripomogle pospešitvi gospodarskega sistema in vsega našega družbenega mehanizma. To je veffika stvari In Slan pravijo ea aktivno delovanje na kongresu. Pri tem pa kaže opozoriti na nekaj stvari. Izhodišče vsega, dela kongresa bo razpravljanje o mehanizmu delavskega in družbenega upravljanja. Iz tega zornega kioitia je treba presojati naš gospodarski mehanizem, gospodarske instrumente in gospodarski položaj. Zato pričakujemo od njšth delegatov, da bodo o gospodarskih in družbeno upravnih problemih govorili celovito in s splošno jugoslovanskih gledišč. Posamezne določene slabosti, napake in podobno jim morajo služiti kot dokazilo njihovih trditev. Delegati morajo zato prinesti s seboj določene podatke o upravljanju, oboroženi naj bodo s praktičnimi in stvarnimi problemi, s katerimi se organi upravljanja srečujejo v vsakodnevnem delu. Kaj napak bi bilo, če bi kdo ne videl preko svojega lastnega praga in ne ocenili vrednosti posameznih pojavov iz širših družbeno ekonomskih stališč t. željo utreti . nova pota vsesplošnemu napredku. Teze, ki so jiih prejeli vsi delegati im ki jih objavlja v celoti tudi naš list, bodo omogočile, da se sleherni delegat odtoči in pripravi za aktivno delovanje na taistih področjih, ki jih' bodo obravnavale posamezne komisije. Za dello kongresa bo izvoljenih namreč šest komisij z nalogo, da globlje im temeljiteje Pirniče: 1. Gmotne osnove v našem gospodarstvu. 2. Razmerje med organi upravljanja, oblastnimi organi in družbenimi organizacijami, 3. Ekonomska politika organov upravljanja. .. t 4. Delovni odnosi v pogojih delavskega upravljanja. 5. Organizacija im metoda dela organov delavskega upravljanja. 6. Usposabljanje delavcev ,za upravljanje. Poteg teh šestih komisij bodo določene še Štiri komisije, ki bodo proučile posebnosti delavskega upravljanja v posameznih strokah, im sicer: - 1. v prometu, 2. v trgovini, gostinstvu in turizmu, 3. v obrtništvu in komunalnih službah, 4. v zadrugah im podjetjih diru žb enih orgamiizacij. 2e iz tega, da bodo delegati sami odločali, v kateri komisiji bodo delovali in prispevali k razpravi, postavlja pred vse nas, da se temeljiteje pripravimo za , določene probleme. In ne bi bilo niapaik, da se na okrajnih in strokovnih posvetih delegati pogovor e med seboj, v katerih komisijah bodo delovali im da ®e za to temeljito in g polno .odgovornostjo pripravijo. Razumljivo je, da tu naša sindikalna vodstva ne morejo im ne smejo stati ob strani, temveč naj si prizadevajo pomagati delegatom, da bodo kar največ prispevali k uspehu I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije — samo Jugoslavije? Ne, I. kongresa delavskih svetov v svetu. Predsednik odbora za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije, tovariš D juro Salaj, je na vprašanja uredništva »Rada« odgovoril, kako so potekale dosedanje priprave za kongres. Med drugim je dejal, da je v dosedanjih pripravah dosežen velik uspeh s tem, ker smo ob vrsti analiz in razprav v podjetjih ter razprav na predvolilnih In drugih konferencah spoznali, kako velike uspehe smo dosegli v sistemu delavskega upravljanja. Glede nalog do Kongresa pa je dejal, da bi morali sedaj predvsem še razpravljati o metodi dela organov samoupravljanja, o odnosih posameznih organov med seboj in odnosih teh organov do direktorja in strokovnega aparata, potem o odnosih v kolektivih in o vplivu samoupravljanja na spremenjen položaj proizvajalcev v pogojih delavskega samoupravljanja. Po njegovih besedah je treba do kongresa čim širše razpravljati o vseh teh vprašanjih. Osnovno za razpravo pa so teze, ki jih je sestavil Odhor za sklicanje kongresa in ki so objavljene v današnji številki našega lista kot izredna priloga. OB ROBU LETNEGA ZBORA ZVEZE EKONOMISTOV SLOVENIJE Neposredneie k praksi V dneh od T. do 9. junija je v prostorih Velike kavarne v Mariboru in Poštarskega doma na Pohorju zasedal letni zbor Zveze ekonomistov Slovenije. Zborovanja se je razen delegatov in gostov iz Slovenije udeležil tudi profesor ekonomije in člani poljske Akademije znanosti Zygmund iV^rozembski. V soboto dopoldne so na zboru prebrali teze k referatom, ki so jih delegati prejeli že prej, in sicer je prebral teze tovariš Franc Černe k referatu »O dohodku in gospodarski rentabilnosti s stališča stabilizacije gospodarskega razvoja«, med drugim je govoril o vlogi tržišča ln planiranja v našem gospodarstvu in predvsem o taki delitvi dohodka, ki bi spodbujala proizvajalce k večji donosnosti, inž. Metod Dular teze k referatu »O delitvi dohodka in plačnem sistemu« (ob čemer je izrecno poudaril, da je najvažnejši činitelj povečanja storilnosti človek, dalje je opozoril na slabosti dosedanjega sistema delitve dohodka, razložil svoja načela o delitvi dohodka in opozoril na prednosti) in tovariš Ervin Kržičnik k referatu O produktivnosti in cene (ob čemer je med drugim opozoril na to, da v dosedanjih odnosih osebna potrošnja stagnira, ker ni dovolj pobud za povečanje Pri nas so v zadnjih letih zgradili vrsto novih tovarn, ki so opremljene s sodobnimi stroj- in sodobnimi napravami. Vendar upravljanje tudi takšnih tovarn ni lahka naloga. drožmlitoah, razvila zelo živo de,javnost im prispevala zelo mnogo k uspešnim predkongresnim pripravam. Resneje kot kdaj koli so bile izvršene volitve v nove delavske svete, temeljito' je bilo »cenjeno delo organov upravljanja im z veliko odgovornostjo so bili izvoljeni kongresni delegati. Seveda pa delo s tem še zdaleč nii končamo. Skoraj hi lahko rekli, da so prav sedaj, ko potekajo zadnji dnevi, pred mami izredno pomembne, da ne rečemo odločilne naloge. Gre namreč za to, da delegatom pomagamo, da se temeljito pri- O SKUPŠČINI PREDSTAVNIKOV KU LTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ Ustvarimo pogoje za skladen duhovni razvoj delovnih ljudi Dne 15. in 16. junija se bodo v Beogradu sestali predstavniki kulturnih in prosvetnih organizacij in zvez ter predstavniki društev in strokovnih združenj, ki delujejo na področju množične prosvetne dejavnosti. Na tem zasedanju bodo razmetrili nujnost tesnejšega medsebojnega povezovanja v želji posredovanja in izmenjave izkušenj v kultur-no-prosvetni dejavnosti najširših plasti delovnih ljudi. To je pravzaprav druga skupščina Sveta kulturno-prosvetnih zvez Jugoslavije. V letu 1995 se je na pobudo tovariša Regenta Ivana ustanovil v Zagrebu ta Svet z nalogo, da povezuje raz- lične zveze prosvetnih društev republik, da posreduje izkušnje, pridobljene na tem področju, da organizira skupne prosvetne akcije, izmenjuje kulturne-pro-sve-tne ustvaritve jugoslovan- Minulo sredo se je v Beogradu začelo XI. posebno zasedanje Svetovne konference za energijo. Na zasedanje so prišli delegati iz več kot 40 držav. Razpravljali so o pridobivanju energije in njenem pomenu kot činitelju razvoja gospodarsko zaostalih držav. Napredek sodobne civilizacije temelji na vse bolj obsežnem izkoriščanju energije, čeprav se je proizvodnja in uporaba energije v zadnjih 150 letih povečala za več kot 150-krat še niso izrabljeni vsi viri. V letu 1950 so na primer gospodarsko nerazvite države izkoristile samo okoli 7 odstotkov vseh hidroenergetskih virov. V razpravah o izkoriščanju vodnih tokov za proizvodnjo električne energije, za namakanje in plovbo, o proizvodnji in o izkoriščanju nuklearne energije v kmetijstvu in industriji, je sodelovala vrsta delegatov iz raznih držav, seveda tudi predstavniki naše države. Ob zaključku je konferenca sprejela ustrezne resolucije in se zahvalila jugoslovanskemu nacionalnemu odboru Svetovne konference za energijo, za organiziranje tega velikega mednarodnega zborovanja energetikov in znanstvenikov z vseh petih kontinentov- Na, sliki: Delegati konference med zasedanjem v veliki dvorani v Domu Sindikatov. Sitih narodov. 2e do sedaj _ je Svet opravili vrsto izredno pomembnih stvari. Tako je organiziral v letu 1956 ob 150-letnj-ci smrti jugoslovanskega komediografa Jovana Štorije Popoviča festival v Tuzli. Izredno uspela so bila posvetovanja »O delavskem izobraževanju« v Sarajevu, »O prosvetnih domovin« v Ljubljani i,n »O izobrazbi odraslih na podeželju« v Novem Sadu. Svet j» omogočil tudi več medrepubliških gostovanj in gostovanj v inozemstvu. Razpisal je veš natečajev za zborovske skladbe, za dramska dela itd. Tik pred zaključkom so priprave za potujoče slikarske razstave velikih mojstrov. To je le drobec iz dokajšnje dejavnosti Sveta. Svet stopa pred skupščino z vrsto novih pobud. Celoten družbeni razvoj, zlasti položaj neposrednih proizvajalcev zahteva pospešeno dejavnost množičnega prosvetnega udejstvovanja, zahteva nove oblike in večje aktivi zarije vseh čini tel jev. Dejstvo je, da zgolj s prostovoljnim udejstvovanjem amaterskih prosvetnih delavcev ne moremo zagotoviti vseh pogojev, ki naj omogočajo hitrejšo im uspešnejšo vsestransko kulturno - prosvetno in strokovno rast delovnih ljudi. Zato bo tudii skupščina v Beogradu postavila vprašanje izobraževanja na prvo mesto im zavzela tudi določena stališča. Seveda je nerešenih ,in nejasnih še. premnogo vprašanj, od gmotne podpore prosvetne dejavnosti do knjižnic, delavskih in ljudskih univerz ter rednega šolanja. Stališča, ki jih bo skupščina sprejela, in priporočila, ki jih bo naslovila na najrazličnejše kultu,rop-prosvetne činitelje, bodo nedvomno pomemben doprinos k pospešeni prosvetni de-. javnosti, ki marsikje v določeni meri zaostaja ali celo nazaduje za našim vsesplošnim, predvsem pa gospodarskim razvojem- F. B. storilnosti. Po nlegovem mnenj n so zaslužki delavcev še vedno preveč administrativno določeni, delitev dohodka in plačni sistem pa še preveč toga.) Potem ko so referenti prebrali teze k referatom, so delegati razpravljali e predlagani snovi. Med drugim sta v razpravo posegla tudi tovariš Tone Bole, član Izvršnega sveta Slovenije, in profesor Wyrozemski, ki je govoril o izkušnjah iz Poljške. Značilnost letošnjega Zbora ekonomistov Slovenije je bila v tem, da so vsi trije referenti obravnavali v svojih referatih isto snov, seveda vsak še iz svojega zornega kota, to je, kako naj bi razdeljavali dohodek, da bi razdelitev spodbudno vplivala na zvišanje storilnosti, na razmere na trgu, plačni sistem itd. Razprava se je prav tako zadržala na spočetima obravnavanih problemih. Kolektivom ostane premalo sredstev Delitev dohodka je bila in je deloma še nedvomno eno najbolj perečih vprašanj sedanjosti, pri nas. Predpisi, ki šo izšli v zadnjih letih, so omejili sredstva kolektivov v tolikšni meri, da ponekod skoraj mi mioč govoriti o njih, skratka da delavsko upravljanje res mi" imelo zadosti materialne osnove za svoj nadaljnji razvoj. Praksa sama to trditev najbolje potrjuje. V gradbenih podjetjih Slovenije s« je na primer sklad za samostojno razpolaganje oblikoval na enega zaposlenega takole: 1954. leta je odpadlo na zaposlenega 4.800 dinarjev, 1955. leta 2.600 din iin lani 780 din. V gradbenih podjetjih na področju OLO Ljubljana pa je znašal na enega zaposlenega sklad za samostojno razpolaganje povprečno le 15 dinarjev, (Podatki Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, ki ®o razpravljali o tem na letošnjem zadnjem plenumu). V Kombinatu lesne industrije Logatec pa se je sklad za samostojno razpol aganj e oblikoval na enega zaposlenega takole: 1953. leta 12.539 din, 1954. leta 16.908 dinarjev, 1955. leta 4.929 di,n in lani 6.602 din. (Lani je bil sicer sklad v tem podjetju večji, znaša,; je na enega zaposlenega nekaj nad 9.000 din, toda to zato, ker je kolektiv vložil v Sklad iz dela dobička milijon in pol dinarjev, in sicer zato, da je te tega sklada lahko sploh plačal obveznosti, ki jih predpisuje uredba.) Prav tako kot je bila in je deloma še delitev dohodka nespodbudna za rasti storilnosti, je bil in je deloma še nespodbuden način oblikovanja plač. Plače so še »zakpvaine« z administrativnimi merili dn na samostojnejšo, smotrnejšo delitev plač znotraj podjetij skoraj v ničemer ne morejo vplivati organi upravljanja ali pa so njihovi ukrepi tako malenkostni, da to sploh ne vpliva na povečanje storilnosti in smotrno zaposlovanje delavcev. (Nadaljevanje na 3. strani) 0 Mladina na Goriškem se v družbenem življenju vse bolj uveljavlja. To se je izkazalo zlasti pri volitvah delavskih svetov, saj ima mladina v nekaterih delavskih svetih večino. Tako je v tekstilni tovarni v Ajdovščini 18 mladincev v delavskem svetu, ves delavski svet pa šteje 25 članov, v delavskem svetu tovarne cementa v Anhovem je 7 mladincev, v delavskem svetu idrijskega rudnika 5 itd. ena mladinka je bila izvoljena za delegata kongresa delavskih svetov Jugoslavije. L. K. 0 Tolminsko gledališče je pred kratkim z velikim uspehom uprizorilo delo »Molčeča usta«. Preteklo nedeljo je gostovalo v Kobaridu, kjer so ljudje napolnili dvorano do zadnjega kotička. L. K. 0 Železniško transportno podjetje v Ljubljani bo priredilo junija več tridnevnih seminarjev za člane delavskih svetov in upravnih odborov železniških podjetij in enot. Seminarji bodo v Zidanem mostu, Celju, Mariboru, Novem mestu, Sevnici, na Jesenicah, v Novi gorici, Divači, Postojni in Ljubljani. Na predavanjih bodo obravnavali politično ekonomijo, delavsko upravljanje, personalno politiko, kako vodimo sestanek, zaščito in varnost pri delu itd. S. 0 Na predlog mladinskega aktiva ljubljanskih železničarjev bo priredil Republiški odbor sindikata železničarjev od 20.—30. avgusta v Rovinju »mladinski teden«, v katerem bodo predavanja o vlogi in nalogah mladine, delavskem in družbenem upravljanju, o vlogi sindikatov itd. Sindikalne podružnice bodo poskrbele, da bo tiste dni letovalo v Rovinju čimveč mladine in so namenile same nekaj sredstev za stroške letovanja. S. 9 Okrog 150 delavcev bo letos v goriškem okraju opravilo izpit za kvalificirane gozdne delavce. Na podre! ju gozdnih gospodarstev Nova Gorica in Tolmin je med delavci veliko zanimanje, saj bodo dobili tudi formalno priznano kvalifikacijo, ki so si jo z dolgoletno prakso že pridobili. ♦ Na občnem zboru društva upokojencev v Ptuju se je zbralo 116 članov. Občnega zbora se je udeležil tudi tajnik Republiškega odbora tovariš Gombač. Menili so se o novem osnutku pokojninskega zakona ter upajo, da bodo dosegli še nekatere popravke. J. D. • V železarni v Štorah imajo pri vseh sindikalnih odborih poverjenike Prešernove družbe. Danes je že okrog 600 naročnikov. Od poverjenikov v obratih so se najbolje izkazali Jože Polanc, Janez Tajnikar in Ivan n--'■»er. J. M. 9 Na enodnevnem občnem zboru društva upokojencev v Selnici ob Dravi so se udeleženci pogovorili o nekaterih svojih perečih zadevah, zlasti o novem pokojninskem zakonu. Niso pa navdušeni za predvideno reorganizacijo društva upokojencev ter menijo, da jim je doslej kar dobro šlo. Nadvse so pozdravil sklep okrajnega odbora društva upokojencev v Mariboru, da bodo že naslednje leto zgradili v bližini mariborskega glavnega kolodvora 60-družinski dom upokojencev. V domu bo tudi menza. G. G. 9 Na seji tajništva Republiškega odbora sindikata prometnih delavcev so se domenili, da bodo skupno z Združenjem GOCP in Prometno zbornico zbrali predloge delovnih kolektivov za kongres delavskih svetov in sklicali posvetovanje delegatov za kongres. 9 V Kočevju že razmišljajo, da se bodo tudi sindikalna vodstva združila z ljubljanskim okrajnim sindikalnim svetom. Na nedavni seji tajništva so razpravljali o pripravah za ustanovitev občinskega sindikalnega sveta v Kočevju, menijo pa, da bo treba ustanoviti sindikalni svet tudi v Sodražici in v Loškem potoku, kjer sicer že obstaja, pa ni aktiven. Finančna sredstva mislijo razdeliti občinskim sindikalnim svetom po številu članstva. Kočevski okraj se bo namreč združil z ljubljanskim. 9 Republiški odbor Sindikata železničarjev zbira denar za postavitev spomenika padlim žrtvam na Zaloški cesti. Ce bodo podjetja premalo prispevala, bodo krili razliko iz dohodkov za prodane spomeniške brošure in fotografije plakete spomenika. — Na isti seji je predsedstvo Republiškega odbora razpravljalo tudi o delu Republiškega odbora ter ugotovilo, da se bavi preveč z drobnimi posli, reševanjem prošenj itd. Istočasno pa ne pomaga dovolj področnim organizacijam. Predsedstvo je sklenilo, naj se loti Republiški odbor reševanja temeljnih vprašanj, naj se usmeri na sestavljanje analiz o posameznih problemih, razne urgence in reševanje prošenj pa naj prepusti sindikalnim organizacijam v podjetjih. 9 Delovni kolektiv Tovarne obutve »Peko« Tržič se je odločil, da se čim lepše pripravi na prvi kongres delavskih svetov. Sindikalna podružnica je sestavila program športnih in kulturnih prireditev, s katerimi naj bi povezala kolektiv v eno samo misel: počastiti kongres z množičnim tekmovanjem. Več kot 400 članov kolektiva tekmuje že mesec dni za naslov prvakov v namiznem tenisu, odbojki, balinanju, šahu, streljanju, nogometu in atletiki. V glavnem so športna tekmovanja že zaključena, v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev, pri čemer se je pokazalo, da je mnogo talentov. Zlasti mladina je pokazala veliko borbenost ln veselje do športnega udejstvovanja. Ob koncu vseh prireditev bo 8. ob 4. uri popoldne v tovarni svečana prireditev in bodo ob tej priliki razvili nov sindikalni prapor. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor, folklorna skupina, telovadci, recitatorji, harmonikarji in Goričanov kvintet. Ob tej priliki bodo razdelili tudi nagrade najprizadevnejšim in najboljšim tekmovalcem. Kolektiv pa tudi drugih področij v tem času ni zanemaril. Trudi se, da bi tudi v proizvodnji dosegel čim lepše uspehe. Zlasti skrbe za izboljšanje kvalitete izdelkov in zmanjšanje števila slabih izdelkov. Podružnica prireja istočasno predavanja o delavskem samoupravljanju za vse člane delavskega sveta, sindikalne odbornike in delavske zaupnike. — A. P. 9 Občinska gasilska zveza v Tržiču je pred nedavnim priredila gasilski teden, v katerem so prikazali delo in uspehe posameznih društev v tržiški občini. V tem času so gasilske čete in društva priredila tekmovanja svojih najboljših ekip in desetin. Najboljša društva, ki so sodelovala v tekmovanju za Dornikov pokal, so prejela lepa in praktična darila. — I. V. 9 Na plenarnem zasedanju Socialistične zveze v Tržiču so razpravljali predvsem o delu z. mladino v naših tovarnah in podjetjih: Ugotovili so, da posvečajo premalo pozornosti ideološko-politični vzgoji mladine. Sklenili so še, da bodo najbolj pomagali tistim aktivom in organizacijam, ki so doslej životarile. — I. V. 9 2e peto leto mineva, odkar deluje v podjetju »Telekomunikacije« strelska družina »Savica«. Letos so priredili že deset tekmovanj, med katerimi je najpomembnejše tekmovanje s strelsko družino »Proleter« iz Zagreba. Zmagali so strelci iz »Savice«. Zmaga je dokaz, da se lahko tudi majhna strelska družina uspešno pomeri z močnejšo, saj šteje SD »Proleter« tisoč članov in ima večjo izbiro dobrih strelcev. ‘ M. 9 Sindikalni -svet v Kranju je pred nedavnim priredil na Jezerskem seminar o delavskem samoupravljanju. Na njem so delegati z vse Gorenjske razpravljali o gospodarskih vprašanjih ter metodah dela delavskih svetov. Posebej so se zadržali na odnosih med občinami in organi delavskega samoupravljanja. Eno predavanje, pa je bilo posvečeno mednarodnemu delavskemu gibanju. 0 Na konferenci zastopnikov mladih proizvajalcev Gorenjske, ki je bila pred nekaj dnevi v Kranju, so se pogovorili, kako bi poživili delo klubov. Zlasti so naglasili, da bi bilo treba posvetiti več skrbi vzgoji in političnemu izobraževanju mladih delavcev. 0 Te dni so bili v kranjski občini zaključni zbori volivcev, na katerih so državljani razpravljali o predlogu družbenega plana in o proračunu občine za leto 1957. Precej govora je bilo o delu novih šolskih odborov. 0 Pevska sekcija Svobode v Kranjski gori je priredila pred kratkim celovečerni koncert, na katerem je zbor pod taktirko tovariša Plantana izvajal dela domačih in tujih skladateljev. Pevce so poslušalci za njihov trud nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Zbor bo odpotoval na turnejo po Primorski. OB PLENUMU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA LESNIH DELAVCEV Norme, norme... PRETEKLO NEDELJO JE BIL V LJUBLJANI PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA LESNIH DELAVCEV SLOVENIJE. RAZEN ČLANOV SO PLENUMU PRISOSTVOVALI ŠE ČLAN REPUBLIŠKEGA SVETA ZiSJ ZA SLOVENIJO TOV. JOŽE PLEVNIK, PREDSEDNIK CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA LESNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE TOV. BOSNAR IN PREDSEDNIK ZDRUŽENJA PODJETIJ LESNE INDUSTRIJE SLOVENIJE ING. VOVK. Podjetje Telekomunikacije is Ljubljane prednjači v zaposlovanju invalidov. Pred kratkim se je tu uspešno izučilo radiomehanične stroke spet 5 invalidov. Tudi »Rog« je ena izmed takšnih tovarn. Ali ne bi tudi v vaši tovarni lahko zaposlili nekaj vojnih ali delovnih invalidov? POLITIKA SOCIALNEM ZA VAROVANJU Dosedanja praksa pri reševanju prošenj za otroški dodatek je pokapala, da je uredba o otroškem dodatku z vsemi dopolnitvami preveč zamotana, v mnogočem neživljenjska in posebno kruta v tistem delu, ki govori o pridobivanju pravice do otroškega dodatka za matere, ki same preživljajo svoje otroke. Da ne bi prekinili naše ankete danes, zaradi omenjenega prostora, prinašamo samo nekaj krajših mnenj o tem vprašanju, prihodnjič pa bo naš komentar izčrpnejšl in tudi odgovori anketirancev daljši. Tovariš Albin Kovač, predsednik Izvršnega odbora Zavoda za socialno aavarovanej LRS pravi tako: »Kar zadeva matere, ki same preživljajo otroke, je nova uredba prinesla zanje neke izboljšave, Po novih predpisih se, na primer, ne zahteva predpisani delovni staž za delavce in uslužbence, ki se zaposlijo po končanem strokovnem usposabljanju, oziroma po končanem šolanju v nižjih, srednjih in strokovnih šolah, fakultetah in akademijah in pa za -matere, ki same preživljajo svoje "otroke. Ta predpis je v redu, morda b-i bito treba razčistiti le vprašanje, za katere matere se šteje, (ja same preživljajo svoje otroke. Praksa zavodov in Zveznega Vrhovnega sodišča omejuje namreč te ugodnosti -res le -na. matere, ki izključno same preživljajo otroke, pm katerih ni nikogar več (nezakonski, razvezani oče), ki bi 'bil -tudi dolžan vzdrževati otroke.« Prav na kratko in jedrnato n-arn odgovarja upravnik podružnice Zavoda za socialno zavarovanj e Kranj iz Tržiča, tovariš Marijan Herak. čigar odgovor se glasi takole: »K dosedanji uredbi o otroškem dodatku bi pripomnili, da. je še vedn-o -pereča uporaba 37 člena te 'uredbe in to pri upravičencih, kateri zaradi stanovanjske stiske morajo živeti v hiši svojih sorodnikov, k-ater-ih premoženje vpliva na OD (otroški dodatek). Glede priznavanja otroškega d-odatk-a materam-deilavkam po 27. členu tretjega odstavka Uredbe o otroškem dodatku, ki same preživljajo svoje otroke, se ravnamo po navodilih Republiškega zavoda - za socialno zavarovanje Ljubljana, to je, da jim ta ne pripada, če nezakonski oče plačuje alimentacije.« To je prav gotovo najbolj kruto določilo uredbe ali pa navodil Republiškega zavoda ... 7 Sicer pa poglejmo, kaj nam pišejo naši anketiranci. Tovariša Matija Nadižar in Emil Lipovšek iz mariborskega zavoda pravita takole: »Po uredbi o otroškem dodatku pridobijo matere, ki same preživljajo svoje otroke, pravico do otroškega dodatka ne glede na trajanj-e prejšnje delovne dobe. Po praksi v Sloveniji pa se ne šteje, da matere. same preživljajo obroke v primerih, kadar prejemajo vzdrževatoiino o-d razvezanih ali nezakonskih očetov, čeprav je vzdrževa-lmi-na minimalna. Ta kriterij nikakor ne ustre-za ekonomskim pogojem preživljanja otrok in tudi ne namenu otroškega dodatka. Nesmiselnio je, da s-e odklonil otroški dodatek zaradi gole for-malinaositi okoli vprašanja preživljanja lrn pretežno minimalnega prispevanja očetov k preživljanju otrok. In končno se pojavlja vprašanje, zakaj je praksa drugačna na Hrvatskem, kj-e-r alimentacija v gornjem primeru ne vpliva na priznanje otroškega dodatka.« Uredba je pač uredba. To potrjuje tudi tovariš Karel Rupnik iz trboveljskega zavoda im hkrati kritizira današnje pogoje: »Odpraviti hi bito tre-ha tudi staž. Danes se že t-a.k-o iin tako zavira dotok delovne sile iz podeželja v industrijska središča, zato staž n e hi bil več p-otre-ben. Piri kvaiMicirainih delavcih jo praktično odpadel, kolikor se vsakokrat zaposlijo v svoji s-troiki.' Nepravilno je tudi, da mo-ra mati, ki prejema na primer 500 dinarjev mesečnih alimentov za- nezakonskega otroka, doseči enoletno delovno dobo za pridobitev pravi-ce otroškega dodatka, ker alimentacija pomeni (formalno), da mati ne vzdržuje svojega otroka!« Da to niso mnenja im želje samo zavarovancev im le nekaterih zavodov, potrjujejo še iz ptujskega zavoda. Tovariš Stane Vičar iin Adi Ša-rman pišeta: »Predpisi so zelo kruti tudi v pogledu deilovn-e-ga staža. Mnenja smo, dia je potrebno pogoj delovnega st-a-ža (eno -leto) slej ko prej popolnoma ukiniti, saj nam je- znano, da je -otroški dodatek namenjen za boljšo prehrano otroka, ki pa jo potrebuje v. enaki meri tisti otrok, katerega zavarovane-c ima predpogoj delovnega staža ko-t oni, ki ga nima. Glede delovnega staža so namreč danes najbolj prizadete žene, ki same preživljajo otroke, nezakonske ali razvezane matere.« Danes zahtevami pogoji v nekem Is-rrttsl-u uzakonjujejo neenak ost med zavarovanci. V tem smislu je napisan odgovor Albina jenšterlea ln Iva Majdiča iz kranjskega zavoda, ki ga priobčujemo za konec današnjega deta ankete: »Glede Uredbe o otroških doidaltlkih /smo mnenja, d,a bi 'bilo -potrebno izenačiti pravico d-o otroškega dodatka nekvalificiranih in kvaliiifi-ciramiih delavcev. Sedanji predpis-i očitno in po našem mnenju ne-upravl-če-no favorizirajo kvalificirane delavce pred nek v aliif i ciran-i-mi. D očim kvalificirani -in polkva-lifici-ra-ni pridobe takoj pravico do otroškega dodatka, če se za-posle v s-v-oji stroki, ne glede na -poprejšnjo dobo zaposlitve, pai j.e za -nekvadiiiflioiiram-e postavljen oster pogoj dvanajstmesečne poprejšnje zaposlitve. Talka ureditev z ozirom na .dejstvo, da imajo do otrok vsi zavarovanci popolnoma enake obveznosti, prav gotovo mi umestna. Potrebno je u-p-o-števati, da se prispevek plačuje enako od enih kakor drugih zavarovan* cev. V primeru, da se odpravi dosedanji delovni staž za pridobitev otroškega dodatka, odpadejo tudi vse ovire pri dodatku materam - zavarovankam, ki same vzdržujejo otroke.« Republiški odbor je že pred leti načet vprašanje individualnih m skupnih norm. Takrat so ugotavljali, da je skupinska norma dobrodošla le tam, kjer sp v skupini i-s-kr-eini ljudje, ki si upajo drug drugemu povedati svoje napake1 m kjer je njihova storilnost vsaj približno enaka. Individualne norme pa tudi ni moč upeiljati tam, kjer se naročila menjajo. Leta 1953 so imeli v lesnem podjetju v Logatcu velike težave z uvajanjem norm. Velika večina je bila proti njim. Ko pa so uvideli, dia bodo oni sarm imeli od tega velike koristi, se norm niso več bali, Lani je bilo v tem podjetju od vse,ga dela opravljenega 76 odstotkov " po normah. V začetku letošnjega leta so uvedli polurni odmor — pri težjih delih dobe delavci pol litra m-l-eka. Storilnost dela se je precej povečala in norme presegajo zdaj c-elo zia 10 odstotkov. V -podjetju sodijo, da če bi vsi delavci dobili tak dodatek, bi se storilnost dela še povečala. Pri razpravljanju o nerealnih normah se večkrat ustavimo ob vprašanju, kje so vzroki. Iz ankete o normah, ki jo je -razpisal rep-ubliiki odbor, lahko razberemo, da podjetja navajajo različne vzroke, zaradi katerih so norme nerealne; na prime,r nepreizkušenosit izdelkov, pre-maih.na naročila, slaba organizacija d e,la, nespretnost delavcev itd. P-rav gotovo pa nas bo- do k realnemu postavljanju nioirm prisilile razmere na tržišču din obstoj podjetja. Pomanjkljivi dosedanji plačni sistem nekoč niti ni dovoljeval, da bi normam posvetili večjo pozornost. Z novim sistemom delitve dohodka pa smo le napravili k o rak naprej. Na vs-a-k način bojno tobriali uvajati -norme po nebih objektivnih ekonomskih merilih. Tu ne gre samo za to, da bo delave-c za čim več opravljenega dela prejel čim večji zaslužek. Tu bo treba upoštevati kvaliteto opravljenega dela, ravnanje z materialom itd. Nastaja ceil kup problemov, ki jih ne bo mogel .rešiti le .norm Irec, sodelovati bo moralo tudi tehnično vodstvo s člani de lovnega kolektiva. Preprečiti pa moramo vsako tako imenovano striženje norm. Delavci bodo imeli zaupanje do ■normiranega dela le, če bodo v-e-d-eli, d,a so norme ustaljene. Tudi -kadar govorimo o premijskem sistemu, nenehno ugotavljamo, da je ta sistem neprikladen. k,er premije izpla. čuj.emo Iz dobička. Premije se pogosto spremenijo le v dodatne pla-čč. O premijah in norma-h so govorili že na občnem zboru Sindikata lesnih delavcev Slovenije, razpravljali na neštetih konferencah in tudi na tem plenumu so o normah ln premijah največ govorili. Izgleda pa, da kakega večjega napredka niso dosegli. Zato bi bito morda Ig prav. da bi skupaj z Združenjem podjetij lesne Industrije proučili vsa ta vprašanja in z:--vzeli določena stališča. Le tako bomo zares napravili korak naprej. namesto da se leta in letia vrtimo v začaranem krogu. Na plenumu so razpravljali še o delavskem upravljanju v lesnih podjetjih. B. PET KOMISIJ Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah je na svoji redni seji ugotovilo, da so bile volitve v nove delavske svete v pretežni večini uspešno * 7 izvedene. Zelo -pestra je tudi struktura novih delavskih svetov. Tako je v centralnem delavskem svetu železarne Jesenice od 67 članov DS, 30 mladih delavcev in 57 članov Zveze komunistov. Čeprav je precejšnje število žena vključenih v obratne delavske sv-ete, pa gotovo ni prav, da je od 600 zaposlenih besed o svečanosti, ki jo je ob- žena v centralnem delavskem IZ PODRUŽNICE ŽELEZNIČARJEV V ROGATCU Slovo od dveh zaslužnih odbornikov Čeprav malce pozno, je vendarle prav, da povemo nekaj bajala sindikalna podružnica železničarjev v Rogatcu, ki so se poslovili od svojih zvestih članov Ivana Hanerja in Edvarda Kranjca. Tovariš Hamer je bil 11 let blagajnik podružnice, leta 1920 je sodeloval, v stavki železničarjev, bil je borec NOV in nadvse dober in zvest tovariš. Tovariš Kranjc pa je bil dolgo vrsto let tajnik sindikalne - podružnice, še pred vojno so ga preganjali, med vojno pa izselili. Ko sta odšla v zasluženi pokoj st-a predsednik in tajnik .občinskega sindikalnega sveta v Rogaški Slatini izročila slavljencema priznanja za njuno neumorno sindikalno delo. svetu samo 1 žena. Zato bo v bodoče ena od zelo važnih nalog sindikata, dia bo preko obratnih delavskih svetov uveljavljal in usposabljal tudi žene za prevze-m nalog v samoupravljanju. Seveda bo potrebno pomagati ženam, da se bodo čimbolj razbremenile tudi domačega dela. Politično aktivnost sindikata ir. delavskih svetov pa je zlasti opaziti v pripra-v-ah za pivi zgodovinski kongres delavskih svetov. V železarni na Jesenicah so bili že izvoljeni delegati za kongres. Na raznih konferencah pa so razpravljali o vsebinskem pomenu kongresa. Vse premalo pa se je razpravljalo o pomenu kongresa in o novih gospodarskih ukrepih v manjših kolekti- vih. Dobro se pripravljajo na kongres tudi železničarji. Kako veliko važnost posvečajo jeseniški žeilezarji samemu kongresu, se vihti tudi v tem, da kar pet komisij pripravlja gradivo za kongres. Pred odhodom delegatov na kongres bodo jeseniški železa rji raepravljali še enkrat na posebni slavnostni konferenci o koreferatu, katerega pripravlja sindikat in delavski svet. V referatu so pasebn-o obdelane izkušnje obratnih delavskih svetov, kateri so se pokazali kot zelo uspešna oblika, in pomoč centralnemu delavskemu svetu. Tako centralni delavski svet razpravlja in sklepa samo o ključnih gospodarskih vprašanjih tovarne. Vse probleme pred vsako sejo delavskega sveta temeljito pripravijo razne komisije iz vrst članov delavskega sveta. Analiza o delavskem samoupravljanju opozarja tudi na to, da ima delavsko samoupravljanje preozek materialni okvir. V koreferatu so tudi zajeta razna vprašanja iiz področja odnosov med organi samoupravljanja in komuno. Zanimiva je namreč ugotovitev, da je bilo do sedaj izdanih na področju samoupravljanja že 96 različnih uredb, kar brez dvoma zelo ovira enotnost našega gospodarskega sistema. Z zavezanimi očmi (Napisano med 22. in 23. povojno francosko vlado) Franclja je še vedno brez vlade in verjetno bo še nekaj časa, Kriza je namreč huda, ena najhujših, in malo jih je, ki so jo pripravljeni reševati. Najprej je poskusil Pleven, predstavnik majhne demokratsko-socialne unije, in ni uspel. Zamenjal ga je ljudski republikanec (klerikalec) Fflimlin in tudi ni uspel. Predsednik republike je nato ponudil mandat za sestavo nove vlade Guy Molletu, Ie-ta pa ga je odklonil. Odklonil ga je tudi radikal Bil-lers. Končno se je s krizo spoprijel radikal Bourges-Maunoury, izid njegovih prizadevanj pa je tudi dokaj nego-. ' tov. Socialist Guy Mollet je vladal' 15 mesecev in 21 dni. Umakniti se je moral, ker mu parlament ni hotel izglasovati zaupnice v zvezi z novimi davki. Zanj je glasovalo 213 poslancev, 250 proti, 70 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Molletov čolnič se je potopil zaradi novih davkov, toda davki so bili le majhen val, ki ga je povzročil velik vihar z velikimi valovi. Nova vlada bo morala pomiriti ta vihar, drugače se bo kaj hitro potopila. Glavna problema sta Alžir ln ekonomska kriza, in med seboj sta tesno povezana. Mollet je 1. februarja lani sestavil vlado Republikanske fronte, v katero so se združile stranke zmerne levice in levega centra (socialisti, radikali, poslanci demokratsko-socialne unije in socialni republikanci), ki imajo v parlamentu skupno 199 sedežev. To je bila manjšinska vlada, saj je v francoskem parlamentu potrebno za večino najmanj 298 glasov. Mollet je moral iskati zaveznike. Podporo komunistov je odklanjal (v skladu z ostrim protikomunističnim stališčem socialističnega vodstva), obenem pa je bil prepričan, da bodo komunisti podprli vse njegove napredne socialne ukrepe. Za ostalo dejavnost svoje vlade pa je skušal pridobiti podporo poslancev desnega centra in desnice. 2e v začetku se je tesno povezal s klerikalnimi ljudskimi republikanci, kasneje pa tudi s konservativno skupino neodvisnih. Spočetka je vladal s pomočjo enih in drugih, proti koncu (zlasti po sporu z Mendes-Franceom, ki je obsodil Mol-letovo alžirsko politiko) pa ga je podpirala le desnica. Postal je ujetnik desnice in ko ji je doslužil, ga je odstranila. Guy Mollet je obljubil, da bo pomiril Alžir, okrepil gospodarstvo in rešil nekatere socialne probleme. Na socialnem pod-.ročju je res nekaj storil, vendar s parlamentarno podporo komunistov (plačan tritedenski dopust, večje pokojnine, zboljšano socialno zavarovanje itd.). V odnosu do Alžira pa je vedno bolj zvesto zagovarjal politiko desnice in v nekaj mesecih mu je uspelo, da je za vojno v Alžiru porabil 7 milijardi frankov dnevno (prej 1 milijardo). Alžirska vojna in sueška avantura (v katero ga je tudi pahnila desnica) sta terjali ogromne vsote. Potreboval je kredite in desnica mu jih je zagotovila, ker je izvajal prav tako kolonialistično politiko, kot bi jo sama in ker ga je s temi krediti lahko izsiljevala, ko je hotel ukrepati na socialnem in ekonomskem področju. S tem je desnica pripeljala Molleta na rob ekonomskega in finančnega prepada, in ko je stal prav na robu, ko ji ni mogel več koristiti in ko bi morala spet nekaj, plačati, ga je pahnila vanj. Progresist Pierre Cot (v parlamentu je 6 progresistov, ki sodelujejo s komunisti) je ob pogrebu Molletove vlade dejal: »Ne- odvisni, ki so podpirali takšno politiko (Molletovo alžirsko politiko) sedaj nočejo plačati ta zadnji račun. Napadajo finančnega ministra Ramadiera (socialista), češ da je vse uničil in da ni sposoben za to delo. Mar je mogel imeti dobre finance, če imamo slabo politiko v Alžiru? Vse kar se dogaja na našem ekonomskem področju je tesno povezano z Alžirom,« Alžirska vojna ne terja samo neposrednih vojaških izdatkov; njene posledice se kažejo na vseh področjih gospodarskega življenja — In ne samo gospodarskega-Investieije so majhne, izvoz pada, uvoz je vedno večji. Iz, proizvodnje so _vzeli več tisoč ljudi (v Alžiru se vojskuje 769.009 francoskih vojakov). Vojna v Suezu, s katero je skušala francoska vlada porušiti trdnjavo arabske neodvisnosti in s tem koristiti svoji kolonialni politiki, je ogromno škodovala francoski zunanji trgovini, prometu, proizvodnji, ker je podražila bencin itd., Ekonomski položaj Franclje je res obupen. Leta 1955 je njena vlada porabila 3.465 milijard frankov In Imela 897 milijard frankov primanjkljaja, leta 1956 je porabila 3.959 milijard, primanjkljaja pa je bilo 1,160 milijard, letos pa znaša njen proračun 4.811 milijard (852 milijard več kot lani), predvidevajo pa, da bo primanjkovalo 1.445 milijard frankov (285 milijard več kot lani). Državni dolgovi so se povečali za 20”/o in so marca letos znašali že 6.950 milijard frankov. Januarja 1956 je imela francoska državna banka 394 milijard frankov rezerv, januarja 1957 samo 100 milijard, marca pa še 19 milijard. Zunanja trgovina je imela leta 1955 samo 83 milijard frankov primanjkljaja, lani 46$ milijardov, letos pa predvidevajo 1.300 milijard. Od leta 1955 do 1956 so se davki povečali za 900 milijard frankov, letos p* se bodo še za 800 milijard. Vse to seveda povzroča inflacijske težnje. V začetku leta 1956 je bilo v prometu 2.757 milijard frankov, v začetku letošnjega leta pa 3.651 milijard ali ll«/0 več. To je le nekaj podatkov o stanju francoskega gospodarstva In že tl nam dovolj '14. JUNIJA 1957 ® ST. 25 Z NAŠEGA ŽIVLJENJA -»DELAVSKA ENOTNOST« OB ROBU LETNEGA ZBORA ZVEZE EKONOMISTOV SLOVENIJE . i Nmsredneie brabii ODGOVOR I NA Kombinat lesne industrije v Logatcu se »modernizira« s svojimi silami. V njihovi mehanični delavnici — »stebru modernizacije« so iznajdljivi kovinarji izdelali že vrsto novih strojev in naprav oziroma preuredili stare. Samo lani so kovinarji izdelali oziroma predelali 18 strojev — doslej so obnovili oziroma izdelali 65% , strojev in naprav. — Pod vodstvom Franceta Primožiča, vodje delavnice, kovinarji pravkar izdelujejo po lastnih načrtih avtomatični rezkar, rezkar, kakrSnega še nima nobeno lesno-indu-strijsko podjetje v naši državi. Na njem bodo zrezkali v osmih urah od 8000 do 10.000 kosov obešalnikov, medtem ko jih »rezkajo doslej na starem stroju v osmih urah le okoli 3500. Prihranili bodo torej delovne moči, energijo in lahko cele prodali stare stroje. (Nadaljevanje e prve stran/l) Odločitev ekonomistov velja pozdraviti, vendar... Ce torej človek g teh stališč ocenjuje odločitev ekonomistov, da so razpravljali predvsem o delitvi dohodka in v zvezi s tem o plačnem sistemu, storilnosti, cenah, trgu, planiranju itd. kot najbolj perečih vprašanjih da-našn.jice, velja, takšno odločitev vsekakor pozdraviti. Vsak, četudi samo s teoretične strani opredeljen predlog za delitev dohodka, ki bi spodbujaj hitrtij-4o rast storilnosti in gibčnejši način oblikovanja plač, lahko nedvomno prispeva k razčiščevanju stvari, k odločitvam, Iti bodo nadaljnjemu razvoju gospodarstva nedvomno v korist. Toda človeku se ob tehtanju referatov, razprave in vsakdanje prakse vendarle porodi misel, da bi zboir še pridobil ne svojem pomenu, če bi se e obravnavo nekaterih konkretnejših . nalog ekonomistov -praktikov v podjetih bolj približal vsakdanji praksi. Sprememb v delitvi dohodka ne gre podcenjevati Referenti in večji del delegatov, ki so sodelovati v razpravi, namreč skoraj niso upoštevali tega, da sp zadnje spremembe v razdelitvi dohodka začele vendarle reševati to vprašanje na zadiovol i u j oč način. Seveda je treba vsa Prizadevanja usmeriti že naorej na tiskarni) e možnosti za smotrnejšo delitev skupnega dohodka, iska- Z A ZGRADITEV ŽELEZNICE KOPER- HERPELJE Dopolnilno pristanišče za Reko Koper ho kmalu povezan s sodobno avtomobilsko cesto z notranjostjo Slovenije, vendar postaja čedalje bolj jasno, da j* prevoz po cesti fte v edino Predrag, To pomanjkljivost, namreč boljše prometne pove-aa'Ve z zaledjem, čuti vse go- Nabiralci zdravilnih zelišči Pristopite takoj k nabiranju! Cvetja: belega trna alt gloga, bezga osutega, mačjih tačic, rdeče deteljice, male bele marjetice in lipe. Listja: šmarnice, ozkoltst-nega trpotca, pekoče koprive, lapuha, gozdne jagode, pelina, slezenov-ca, breze, melise in grenke deteljice. Vse liste nabiramo brez pecljev. Rastline: krvavega mleč- ka. dišeče perle, materine dušice, ženiklja, gosje trave, navadne plahtice ali hribske rese, njivske mačehe, njivske preslice, ptičje kače, vodne kreše. melise, kurja črevca, zdravilnega jetlčndka. Lubje; krhlike. Korenine: — baldrijana, šmarnice In ženiklja, Seme: Jesenskega podle- Vršlčke: belega trna ali gloga (cvet in listke usmukamo z vej). Cene lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali Pa pri GOSADU, Ljubljana, Prečna ul. 4. spodarstvo na Koprskem. Z zgraditvijo pristanišča v Kopru ii,n z železniško povezavo z zaledjem bi lahko razbremenili pristanišče na Reki, ki le z velikimi težavami zmaguje mamaččiajoči notrajijl tranzitni promet. Koper bi lahko postal tudi važno tranzitno pristanišče, ke,r je raizdalja oii jugoslovanskih obmejnih postaj do Kopna prav zia malenkost večja od razdalje do Reke, v nekaterih primerih pa celo manjša. Iz Šentilja (severno od Maribora) do Rek« znaša n. pr. razdalja 315 km, do Kopra pa bi po zgraditvi nove proge Herpelje—Koper znašala 330 kilometrov; iz Kotoribe (na madžarski meji) do Reke 363, do Kopira 384 km; iz Subotice do Reke 627, do Kopra 664 km. Od Jesenic1 * * * * * do Kopra pa bi bila razdalja krajša, saj bi znašala 137 km, medtem ko meri proga Jesenice—Reka 200 km. Zgraditev elektrificirane železniške proge Herpelje—Koper v dolžini 37'km bi stala 5 milijard 47 milijonov dinarjev. Piriogo bi. lahko zgradili do leta 1950. Tudi delo za zgraditev luke v Kopru hi lahko bilo končamo do leta 1060; stalo bi eno milijardo 200 milijonov dinarjev, V pristanišču bi dosegli zmogljivost približno 800 tisoč ton na leto. Delo za dopolnitev roškega prietaniičs bi bilo dražje, kakor za graditev pristanišča v Kopru in piroge Herpelje—Ko-pe-rl. Po cenitvah kfcrokjovnja-kov bi bilo potrebno za gradnjo obale na Reki okoli 2 milijardi dinarjev, za razširitev in ureditev železniške postaje pa 10 milijard dinarjev. Domači jn tranzitni promet bi zagotovil Kopru vsaj okoli 400.000 ton na leto. Zgraditev železniške proge hi seveda mnogo pdipomoSla k razvoju turizma. Koper z bližnjo okolico lm,a na razpolago okteti 22.450 kv. metrov7 * 8 neizkoriščenega skladiščnega . prostora. S približno tolikšno količino skladiščnih prostorov opravi splitska luka okoli 1 milijon 149.000 tbn letnega prometa. Koper že sedaj dopolnjuje raško luko, ker se nekatere vrste blaga kakor bombaž, maščobe jn sol prevažajo z Reke y koprsko skladišče, čeprav to podira žuj e prevozne stroške. Poleg tega razpolaga Koper s hladilnico (zmogljivost 128 vagonov) tar s pred-drtem, dolgim nad 1 km, ki je ž.e usposobljen za vskladi-ščenje maščob, olja, ipulp, s atija itd. Tako bi lahko okoli 5000 to.n pokvarljivega blaga že sedaj uskladiščili v Kopru. Takšnih skladišč s toUikšno zmoglji-vostjo nilmia nobeno pristanišče na Jadranu. nje možnosti za čim gibčnejše oblikovanje plač, skratka vzpostaviti arnj e takšne delitve dohodka in oblikovanja plač v vsem gospodarstvu in ne samo v posameznih gospodarskih panogah. K iskanju takšnih možnosti, k čim boljšim odločitvam in predlogom hi na primer nedvomno precej prispevala podrobna razčlenitev dobrih in slabih strani načina oblikovanja in delitve dohodka in plač, kakršen je bil že lami uveljavljen v kmetijstvu. Izkušenj iz načina oblikovanja delitve dohodka in plač, ki j® bil letos uveljavljen za rudarstvo, gradbeništvo itd. in ki je v bistvu enak lanskoletnemu načinu in oblikovanja delitve dohodka v kmetij stvu, namreč sedaij res še ni mogoče dobiti. Podjetja so šele pred krat. kirn zvedela, pod kakšnimi pogoji bodo delila dohodek, ker so bili plani komun pozno sprejeti glede na pozno spremembo zveznega družbenega piana. Kot rečeno, bi bila takšna razčlenitev sistema oblikovanja in delitve dohodka ip plač v kmetijstvu nedvomno (koristna in razprava se prav gotovo ne bi sukala le več ati manij okoli teoretičnih vprašanj. Praktične naloge in napotilo Zbor se ne bi zadržal toliko na obravnavanju deklarativnih strani načel, ki so v bistvu že jasna in o katerih je svojo besedo že izrekla Zvezna ljudska skupščine, kot je eden od delegatov ocenil razpravo, če bi referenti ^posvetili vsaj enega od referatov obravnavanju neke praktične naloge ekonomistov v podjetjih. Sodobne organizacije podjetij si skoraj ni mogoče zamisli ti na primer brez podrobnega obravnavanja in zasledovanja stroškov v posameznih obratih oziroma bolje rečeno v posameznih ekonomskih enotah znotraj podjetja. Organizacija obračuna v okviru ekonomskih enot znotraj podjetja ni enostaven posel. Pri nas so se lotili omenjenega načina obračunavanja stroškov le v maloštevilnih podjetjih, čeprav je takšen način obračunavanja stroškov v vseh industrijsko razvitih deželah (ZSSR, ZDA itd.) zelo upoštevan in je skladen tudi z delavskim upravljanjem pri nas. Organi delavskega upravljanja imajo nedvomno boljši pregled im več možnosti za odločanje o napredku podjetja, če imajo vedno ip-red teboj podatke o uspehih ali slabostih obratov in oddelkov oziroma ekonomskih enot. Obenem $ temi analizami pa sov podjetju tako rekoč avtomatično ustvarjene možnosti za pravilnejše nagrajevanje n. pr, za prermiranje, ker temelje premije le na finančnih pokazateljih ekonomskih enot, ne pa na neki subjektivni presoji tega ati onega činitelja v podjetju), kar vse vpliva tako na rast sterilnosti kot tudi na zmanjšanje stroškov. Pri nas v Sloveniji že dalj časa obračunavajo stroške na ta način v podjetju »Planika« v ’ Kranju. Analiza dobrih In sla- ‘ bili strani takšnega načina obračuna vam j a stroškov lz »Planike« ali iz drugih podjetij pri nas bi nedvomno koristila ekonomistom - praktikom, kajti študilj-ekih del s tega področja, vsaj kolikor je znano, 'nimamo, s prevodi in originali pa si tudi ne moremo kdo ve kaj pohvaliti. Ne zamujajmo... Obravnavanje enega od podobnih praktičnih primerov bi nedvomno celotno razpravo bolj približalo k dnevnim praktičnim nalogam itn del sklepov zbora, ki jih je sprejel, ne bi bili le splošnega pomena, le splošna načela, temveč zelo konkretno napotilo za bodoče delo ekonomistov v podjetjih. To pa bi tudi koristilo napredku goispodaržkega razvoja sploh, kajti še ta'ko idealni predpisi o delitvi dohodka ne bodo dosegli svojega namena talko dolgo, dokler no bodo vodstva podjetja in organi upravljanja vedeli za vsak djn»r, na kakšen način in kje to ga pridobili ati izgubili. Če se bomo nečesa podobnega lotevati tedaj, ko bomo dobiti uredbo o delitvi dohodka, kakršno želimo in tedaj začeli iskati možnosti, načine in poti, kako čimbolj® vplivati na zmanjšanje stroškov, rast storilnosti, a s tem v zvezi na rast dohodka in plač, bomo precej zamudili. Kot rečeno, odločitev ekonomistov, da so se odločili razpravljati predvsem o delitvi dohodka In o- vsem, kar je s tem v zvezi, je vsekakor treba pozdraviti. Vendar se mi je kljub tej vsekakor hvalevredni odločitvi zdelo vredno napisati nekaj omenjenih pripomb ob robu letošnjega zbora ekonomistov Slovenije. Peter Dornik Več skrbi turizmu! Zdaj pred letno turistično se- linami, bogatimi senčnimi go- zdno in planinsko sezono, ko se vsi ljudje pripravljajo na dopust, je bila na Bledu skupna konferenca gostinskih in turističnih organizacij koprskega in piranskega okraja, s predstavniki turistične zveze in gostinske zbornice okraja Kranj. Nikjer na svetu ne morejo nuditi razvajenim ljubiteljem gora in morja toliko edinstvene pestrosti in lepote kot prav v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer so si v neposredni bližini skalnati velikani, 'snežnitei, alpske reke, jezera, s čudovitimi do- *|ovorno pričajo, kam je socialist Guy "foliet privedel svojo državo. In kaj sedaj? Kako rešiti vladno krizo *n kdo naj jo reši? Kako rešiti- in kdo naj r®ši gospodarsko krizo? To so vprašanja, 0 katerih razpravljajo te dni v palači francoskega parlaVnenta, na sedežih strank, v javnem življenju. V francoskem parlamentu so sedeži (od evice proti desnici) razdeljeni takole: komunisti 143, progresisti 6, socialisti 100, radikali 45, demoltratsko-socialna unija 20, radikalni disidenti 13, radikalna levica 13, Prekomorski neodvisni 6, ljudski republi-anci 74, socialni republikanci 21, neodvis-* kmetje 102, poujadisti 37. Nestrankar-kih poslancev je 14. Za sestavo vlade je Potrebno najmanj 298 glasov. Najprej moramo ugotoviti, da s poslart- 1 skrajne levice (komunisti, progresisti) n skrajne desnice (poujadisti) noče nihče i *lov>t| in da zato pri sestavi nove abra nagnenk’ zasluženo prejeli zlato kolajno. Vendarle pa je njih igra ostala na površini — prav tako je (posebno pri »Ukradeni stari mami«) bilo občutiti pomanjkanje vsebinske globine, idejnosti, nekaj, kar bi morda imenoval čustvenost, vesele resnosti, utripa zadostnega doživetja, toplote. Obrazcev s svojim lutkovnim teatrom iz Moskve pa je zmagal na vsetf črti. Dal je šti- SMRT UGLEDNEGA ITALIJANSKEGA SLAVISTA Naš prijatelj .... Italijane s sodobno hrvat-sko in slovensko poezijo kot nihče pred njim. Pri Akadem-založbi je Izšla njegova nastop Obrazcova samega. Predstave so bile višek lutkovnega ustvarjanj a. Zginil je uttao in človekom, med igro in življenjem, med podajanjem in doživetjem - tako, da niti nisi čutil tehnične uvežbanosti in se ti je zdelo vse naravno čisto in preprosto —■ v dragoceni posodi dragocena pijača. Ti so nas nekaj naučili. In kair Nemci niso znali, so ustvarili Rusi: toplo pome,d odrom in občin- Dne 5. junija je v Rimu posebno zanimivo, da je sej.na-umrl v starosti 46 let profesor dr-Luigi Salyini, slavist i , . mednarodnega slovesa in, kar zmagal na vse* črti. Dal je st - še posebej poudariti, „------ -- - n predstave s tremi uprizorit- iiated Slovencev in na- zbirka prevodov iz našega pe- vami: »Čaroben koncert«, »Ala- v _ p j _ sništva »Liriche slovene mo- dimoiva svetilka«, in samostojen SePokJ|0jni Luigi Salvini je bil derne«, v Milanu pa »Poeti rojen 11. februarja 1911 v Mi- cnciaii modemi«. Največjo za- nega ustvarjanja. Zginil je 'anu^m^darom za ^azne^e! mu'spominu°za izdajo knjige prepad med lutko in človekom posebnim da obvladal čez »Sempreverde e rosmarino — že enaintridesetleten kot do- zelen m rožmarin - sodobn cent predaval slovansko filolo- slovenska pesniki) v izdan gijo na neapeljskem Orienta!- rimskega založnika Colom e sketn inštitutu in pozneje v Rimu. Področje njegove dejavnosti je bilo zelo rae&ežno. Izdal je razne zbirke bolgarskih, ro-mumskih, madžarskih in poljskih narodnih pesmi, zgodicivi-bolgarske književnosti od Kreta Garbo je bila dt> danes najbolj pri-jubljena filmska igralka, toda ne »zvezdni-,a«, temveč umetnica, ki je najbolje upo-lahljala s svojim igralskim talentom lik dealne ženske, kakor si ga je sam pri sebi lamisltl človek med obema vojnama. Na iliki je v vlogi iz filma »Kraljica Kristina«, ki sodi med njene najboljše vloge. vezavo ....- - - stvom, prijateljsko aktivno m P , vojne in zgodovino estonske U1 Kai smo se naučili ob obeh književnosti. Preskrbel je pre-gostocanjih’ Predvsem tega, vode bolgarskih, ukrajinski da lutkovne igre niso samo za ruskih pripovednikov m jih o-otroke, še več. da so predvsem premil z obširnimi uvodi, ki so za odrasle, tudi zaradi vseh ne- imeli včasih pomen pravih litSui jih d^I kritičnih monografij. Za nas je (1952). Po objavi te knjige se je v italijanski javnosti spremenilo marsikaj na boljše v naš prid, saj je bila ta izdaja v Italiji toplo sprejeta. Razen znanstvenega dela je slovel po svoji aktivnosti tudi kot kulturni organizator. Postavil je osnove za Italijanski kulturni institut v Sofiji in v Beogradu. Bil je častni član Društva bolgarskih pisateljev. Z njegovo smrtjo je nastala vrzel v evropskem kulturnem življenju. J- Vrb. OB PETNAJSTI OBLETNICI SMRTI TONETA ČUFARJA MED JESENIŠKIMI DELAVCI Ze tonsko leto so vsi prebivalci kovinarskega mesta z izrednim zadovoljstvom, in velikim zanimanjem prisluhnili besedi velikega revolucionarja, pesnika Ih pisatelja iz kovinarskih vrst, Toneta Čufarja, ki jo je v najlepši podobi in obliki posredovala jeseniška Svoboda, ki nosi njegovo ime. Lansko leto so vse sekcije jeseniške Svobode . posvetile svoje delo počastitvi petdesete obletnice rojstva tega zaslužnega moža, ki je izšel iz njihovih vrst in se povzpel nta visoko raven revolucionarja, pesnika in pisatelja. Tome Čufar živi med jeseniškimi železaerji, poznajo ga tudi kmetje in gozdni"ji izpod Kara- vank, Jelovice, Pokljuke !n Triglava. Še vedno živi med njimi kot svetal vzornik. Letos Se hoče jeseniška Svi°-boda ponovno oddolžiti spominu velikega človeka. Na Jeseničan so vse sekcije Svobode Toneta Čufarja že sedaj z izredno vestnostjo in srčnim navdušeni cim pripravljajo na kulturni teden, ki bo na Jesenicah v mesecu juliju v spomin junaške smrti Toneta Čufarja leta 1942. Proslave ;jn prireditve v spomin Izletni ce simmli Toneta čutar j a le-t©8 ne bodo samo na Jesenicah, temveč tudi po ostalih krajih in vaseh občine. Lahko pričakujemo, da bodo letošnje spominske proslave presegle lanske in vse dosedanje. tl.Z. okoli sebe mlade, igranja željne ljudi in pričeli so s študijem Gogoljeve Ženitve. Skupina, ki je nastala iz skoraj samih začetnikov, je s svojo premiero prav prijetno presenetila. Klasične Gogoljeve komedije ml lahko igrali in zato je uspeh skupine toliko lepši. Občinstvo, pretežno delavci in uslužbenci ,,,, predstavo z veseljem in odobravanjem sprejeli. Celotno predstavo je prevevalo komedijsko vzdušje, tako da je uprizoritev lep uspeh mlade skupine. Zelja obiskovalcev je, da bi jih nova dramska družina še večkrat razveselila in jim pripravila še vrsto nastopov. MTT Na Pobrežju so se postavili IZ MARIBORA Mladi delavci Ml T na odru Po napornem delit med ropotajočimi stroji v tkalnicah, predilnicah in oplemenilnicafa iščejo delavci največje mariborske tovarne MTT svoje razvedrilo tudi v kulturno-prosvetnem delu. To je pri njih že prav 4e-tradicija, saj je prvenstveno tega kolektiva izšlo sedanje Delavsko prosvetno društvo Svoboda Slava Klavora. Pozneje se je delo članstva preneslo Pa iz predvsem v .osrednje sekcije Svobode. Poleg tega se je v zadnjem času vedno močneje porajala težnja, da bi bilo lepo. če bi 'tudi sami nastopili in zaigrali. Tako se je na pobudo sindikalne organizacije poleg že obstoječega tamburaškega zbora rodila mlada dramska skupina. V trdno oporo j'i je predvsem izkušeni amaters ' odrski režiser Stefan Bujanič. On je zbral V DPD Svobodi Pobrežje Maribor se je posebno dramska dejavnost lepo razživela. Igralci sami so ob pomoči in podpori ostalih članov Svobode s prostovoljnim delom in veliko požrtvovalnostjo uredili oder m ga opremili, tako da lahko sedaj na njem pripravljajo tudi večje predstave. V tej sezoni Je dramska skupina pripravila kar štiri premiere, kar je zia amaterski oder vsekakor dosti. Komediji Bichon je sledil veseli večer, duhovit, in prilagojen krajevnim prilikam. Nedolgo tega so .pripravili Katajeva Milijon težav. Kot. zadnja premiera pa je sledila dinama Janeza Žagarja Vrtinec. Ta predstava Je pokazala viden napredek dramske dejavnosti. Igro je zrežiral Ivan Sluga, ki je tudi sam uspešno zaigral težko in zahtevno vlogo Toneta. Dobra partnerja sta mu bila Zafošnik Draga v vlogi razdvojene in trpeče žene Angele ter Stic Mirko, ki je tolmačil brata Petra prepričljivo in doživeto. Staro mater Leno pa je zaigrala Draž.enovič Zlata. Delo je zahtevno, po izboru sicer ntl najboljše, a predstava je ilepo uspela in zadovoljila gledalce. Dosedanji uspehi prireditve kažejo, da b« lahko dramska skupina Svobode Pobrežje segla tudi po težjih in zahtevnih dramskih umetninah tako svoje občinstvo vzgaja- Oton Zupančič: NESPEČNOST Otožni žvižfri polnočnih vlakov, zamolkli poki ponočnih akcij, pogumni kriki zajetih borcev, krvi po žilah kipeči srd: vse daleč, daleč > v vesoljstvu hladnem kot mrak in veter in mesečina in tihi mrk — in blizu, blizu tu v vročem srcu, do solz nabreklem kot slast in radopt in bolečind, kot naše nade in kot ljubezen in velo listje in nagla smrt Oton Zupančič (rodil se Je 2S. Januarja 1878 leta v Vinici, umrl je v Liubljani 11. VI. 1949) je med največjimi slovenskimi pesniki, dramatiki in prevajalci. V svojem' petdesetletnem ustvarjanju Je tanko prisluhnil družbenemu dogajanju in v času največjih preizkušenj bodril partizanske borce in ljudstvo ter mu dvigal vero v zmago resnice in svobode. MAKSIM GORKI »... Čim več sem bral, tem bolj so me knjige zbliževale s svetom, tem jasneje sem spoznaval življenje... Skorai m vsaki knjigi je s tihim glasom trepetalo nekakšno vznemirjenje, ki je vabilo v neznano, prevzemalo vse srce. Vsi ljudje so tako ali drugače trpeli, vsi' so bili nezadovoljni z življenjem, iskali so nekaj boljšega, se zbliževali in sporazumevali. Knjige so ves svet ovile z željo po boljšem življenju, vsaka knjiga je bila kakor duša popisana z znamenji in besedami na papirju, in kakor hitro se jih je moj razum, preko oči dotaknil, že so oživljale ...« Maksim Gorki (rodil se Je 14. marca leta 1868 v Nižjem Novgorodu današnjem Gorkem, umrl je 18. VI. 1936) je med najvidnejšem! velikani svetovne književnosti. V svojih delih opisuje gnilobo in razpadanje stare družbe. Poln je človečnosti in vere v delovne ljudi. Njegove knjige so razširjene po vsem svetu. Josip Murn: V DALJAM V daljavi motni, glej, zvezda se žari, glej, zvezda se žari, bledi in rumeni. V poljani tihi, glej, reka se srebri, glej, reka se srebri in v črno noč hiti. V človeškem srcu čuj, nade se rode, kot zvezda, so svetle, kot reka odbite. Josip Murn (rodil se je 4. marca 1879. leta v Ljubljani in umrl 18. VI. 1931 v Ljubljani) je pesnik slovenske moderne. V svojih pesmih razodeva svoj nemir in željo po lepoti življenja. la In ga dvigala. J.K. = Takole so odigrali mladi delavci Iz Mariborske tekstilne tovarne Gogoljevo »Ženitev«. RAZPRAVE V SOVJETSKIH SINDIKATIH Nedavna preasnov® upravljanja industrije In gradbeništva v Sovjetski ziveni je abudila žive raiaprave tudii v sovjetskih sin-dilkiaitiih. Precej različna so mnenja glede tega, v čem in kako naj se sindikati prillagode novim, družbenim pogojem, diasi vsi ču-tiijo, da je treba nekaj napraviti. Sekretar Vsezveznega centralnega sveta sovjetskih sindikatov I Gsurjiejev je v sindikalnem glasilu »Trud« razložil svoje sta- Izdaii so doslej neobjavljena Leninova dela Kot poročajo moskovski časopisi, so izdali 36. z.ve z e k. de,l Vladimirja Iljiča Letniiina. Ta zvezek je pomemben zlasti zato, ker so v njem objavili vrsto doslej neobjavljenih Leninovih del. Med drugim je v njem 59 Leninovih člankov. Objavili so članke, ki so bili tiskarni v »Pravdi« 1913—1914 in ki jih je Lenin podpisoval z raznimi psevdonimi. V 36. zvezku so objavljeni tudi Leninovi materiali, ki jih je diktiral 1922 jm 1923 leta, kakor tudi njegovo »Pismo kongresu«, ki je poznano pod imenom »Oporoka«. To pismo je za Sasa Z nedavnih demonstracij proti diktatorju južnoameriške države Kolumbije v Bogoti — Demonstrante so razganjali z močnimi curki rdeče pobarvane vode. DEVETNAJSTI KONGRES NORVEŠK IH SINDIKATOV [Mita alaia za enako dela V jeseni, 7. oktobra, bodo na Norveškem .parlamentarne volitve. Vse norveške stranke In druge politične organizacije skušaj o izkoristiti predvolilno agitacijo prav ta čas do »političnega premirja«, to je čez poletje. Devetnajsti kongres norveških sindikatov, šestintrideseti kongres Norveške delavske partije, naročilo Socialistični internacionali, da vključi v dnevni red svojega kongresa, ki bo na Dunaju, vprašanje Alžiira, dolgoročni gospodarski program vlade, ki je pred parlamentom, to so vsekakor najvažnejši dogodki na Norveškem, dogodki, M kažejo na živahno politično aktivnost delavskih organizacij. Zaradi tega je XIX. kongres sindikatov potekal bolj v politični manifestaciji kot v zniaiKU praktičnega sestanka, kakršni eo ti kongresi bili do sedaj. Pomembno je, da prvič, odkar obstajajo SilnHikati, ‘njihov naj večji voditelj predsednik Nordahl nastopa kot kandidat za poslanca na bližnjih valitvah. Bolj naglasen politični značaj kongresa se je pokazal tudi v jra-z-pravi 0 zunanji in obrambni pdlitiki Norveške delavske partije oziroma norveške vlade v povojnem času. S samo sedmimi glasovi proti (komunisti-dele-gia-ti) je kongres enoglasno odobril te principe, odnosno sprejel »atlantsko« smer. Toda, d« bi podčrtali neodvisnost, takšne politike, so na kongresu obs-o- Indijski socialisti obsojajo kolonializem francoskih socialistov Indijski socialisti, so sklenili, da ne bodo poslali svoje delegacije na fconieireneo francoskih socialistov, ki bo junija letos. Na' sestanku Izvršnega odbora Narodne. socialistične stranke Indije v Delhiju so sprejeli resolucijo, v kateri ob-sojajo: kolonialno politiko francoske socialistične stranke, zlasti pa še »surovo dušitev narodnega gibanja, v Alžiru«.' Ob rooncu revolucije je rečeno, da Narodna socialistična stranka Indije odklanja svojo udeležbo na konferenci francoskih socialistov iz protesta proti njihovi kolonialni politiki. dili »vsako dejavnost proti miru« in zahtevali prenehanje poizkusov z nuklearnim, orožjem. Vsa ta stališča vsebuje posebna resolucija, s katero se je kongres obrnil na članstvo in na sindikalne organizacije. Resolucija jih poriva, da aktivno sodelujejo v borbi za ohranitev današnje večine Norveške delavske partije (77 od 160 poslanskih mest) v skupščini oziroma še za povečanje te večine. _ Najvažnejše razprave z ekonomskega področja sio se nanašale na razširitev »industrijske demokracije«, skrajšanje delovnega časa, izenačitev plač moških in žensk ter uvajanje sistema tako imenovanih pokojnin podjetij. Odobri 11 se že dosežene spremembe v Temeljnem ' sporazumu z združenj em delto-diajaloev in v Sporazumu o komitejih proizvodnje (tovarniških odborih). Te spremembe zagotavljajo širši vpliv delavcev v upravljanju podjetij. Delodajalci so dolini obvestiti predstavnike sindikalnih organizacij delavcev iln delavske predstavnike v Komiteju proizvodnje o vetih odlokih in akcijah v svojih ".tovairoah. Res, če se delavski predstavniki ne bi strinjali z njimi, ne morejo spremeniti odlokov delodajalcev, toda lahko" zadušijo in dejansko preprečijo njihovo izvršitev. To je zelo pomembno, še ppsebej z ozirom na strogo omejeni posvetovalni značaj dosedanjih komitejev proizvodnje. Nadalje eo sprejeli sklep, da bodo do 1980 leta v celotnem gospodarstvu uvedli 45-umni delovni . teden in to tako, da bodo prvič skrajšali delovni čas za uro 6n pol 1. januarja 1959 in drugič uro in pol 'leta 1960, seveda z obvezo 'delodajalcev, da zaradi tega ne bodo zmanjševali plač in mezd. Izenačenje plač in mezd žena in moških je stara zahteva sindikatov. Računajo, da sprejemajo danes žene za isto delo celo do 20 odstotkov nižjo plačo. Kongres je odločno zahteval končno zagotovitev in ustvaritev principa »enake plače za enako deilo«. To vprašanje hi naj rešili s pogodbo z delodajalci. prav tako kot sistem pokojnin podjetij', ki ba naj bile pravzaprav dopolnitev obstoje- čega sistema »ljudskih pokojnim« Tm na temelju katerega pripada vsakemu zaposlenemu, ki ima določen delovni staž (dolžino le-tega morajo določiti s sporazumom), tudi pokojnima iz fonda podjetja, v katerem je bil zaposlen. (Po Jugopresn) G. Tag Eriander, predsednik švedske vlade, se mudi te dni na obisku v Jugoslaviji. Ušče, po katerem v organizacijski zgradbi sovjetskih simddka-Staljina dolgo ležalo v arhivu neobjavljeno. tov me trt bilo treba ničesar spremeniti, Združili naj bi le n-ekiatj sorodnih sindikatov, povečali odgovornost srednjih sindikalnih vodstev in osnovnih sindikalnih organizacij pri reševanju temeljnih življenjskih vprašanj. V.listi številki »Truda« pa je objavljen članek ključavničarja Kiudiašima iz Aleksan-drovke, v katerem p>a se zavzema za prav nasprotno stališče. Ta predlaga,' naij bi strokovne sindikate ukinili, zadržali pa naj b:i le osrednje sindiilkiallno vodstvo te.r področna vodstva skladno z novo administrativno razdelitvijo im omganilziaicijo .gospodarskih področjih. Posamezni sindikalni členi .pišejo uredništvu piisma, v katerih se zavzemajo za to, da bi osnovna sindikalna organizacija rešpivala vsa proizvodna, življenjska in kulturna vprašanja, za katere se delavci. zanimajo, in to skupno z gospodarskim voditeljem podjetja na licu mesta, kjer se taka vprašanja pojavljajo. Zelo žive razprave je povzročil predlog iinistruktprjia Central-negia Ikomiteja Sindikata delavcev komunalnega gospodarstva, naj bi ukinili vsa mesta poklicnih sindikalnih funkcionarjev v podjetjih, ki štejejo manj kot 1500 delavcev. Nekateri itia predlog pozriravlj ajo, medtem ko miu drugi nasprotujejo. »Tak ■ predlog ne le, da ne prispeva k »Jugoslavija stoji na lastnih nogah« Ko se je -bivši predsednik britanske vlade Earl Attlee vrnil te Beograda domov, je izjavil dopisniku »Daily Telegrapha«, da se je z našim predsednikom Titom zelo prijateljsko in prisrčno raztovarjal. »Razgovor je tekel v glavnem o napredku njegove dežele od mojega zadnjega obiska pred tremi leti. Dotaknili pa smo se seveda tudi mednarodntih problemov. Globok vtis je napravil name močno Izboljšam življenjski standard. Ko sem bil zadnjikrat tam, so bilii Jugoslovani v dobi velikih naporov in napetosti. Sedaj stoji dežela 'na svojih lastnih nogah«. Pravici naj bo zadoščeno Glasilo zaihodnoneimške sindikalne zveze »Welt der Arbeit« je v zadnji številki objavilo članek svojega dopisnika iiz Argentine, v katerem bpozeirjia na zffio-činsiko dejavnost Anteja Paveliča iiz časa druge svetovne vojne ter zahteva, dia tega vojnega zločinca izreče Jugoslaviji. Komentar posebej naglasa, da Pavelič tudi v sami Argentini organizira fašistične Skupine in da se neposredno vmešava v notranje politično življenje te dežele. Talk glasan protest se pridružuje številnim izrazom ogorčenja vrsti demokratičnih organiBaoilj in posameznikov po vsem svetu, ki zahtevajo, dia doleti tega vojnega zločinca zaslužena kazen. večji načelnosti in učinkovitosti sindikalnega dela, marveč povzroča, da bodo postlali predsedniki nižjih sindikalnih vodstev še bolj odvisni od gospodarskih voditeljev. Tega pia na noben način ne smemo dopustiti,« pravi sekretar Moldavskega sindikalnega sveta. Vsekakor so v Sovjetski zvezi načeli vprašanje mesta ta vloge sindikatov v novih družbenih pogojih, kako daleč pa bodo šli, je z ozirom na dokaj različna mnenja še težko reči. ITALIJA JE SPET BREZ VLADE e e Pretekli ponedeljek je predsednik italijanske vlade Koli podal predsedniku republike Gronchiju ostavko svoje vlade. Tako je Italija po dvajsetih dneh spet brez vlade in j® zelo malo verjetno, dia jo bo kaj kmalu dobila. Zoti 'je moral podati ostavko na zahtevo strankarskih kolegov v vladi, ker se je po ponovnem štetju glasov poslancev po glasovanju o zaupnici Vladi izkazalo, da j.e dobil em glas premalo. Zoli se je namreč še pred glasovanjem odrekel glasovom fašističnih poslancev. Tako je preminila ena izmed majreiaikciiomaimejšah vlad v povojni Italiji, ki je uživala vso Tcmgtmikfi zahteva svobodo Pmedis-ednik Afriške nacionalne unije Tanganjike Julius Nje-reire bo v kratkem odpotovali v New Yorik, kjer bo zahteval 'od skrbniškega sveta OZN, maj postavi na dnevni red tudi vprašanje samouprave Tamgainike, ki je danes pod britansko upravo. Pred nedavnim so britanske oblasti v Tamiganitki prepovedale vsa javna zborovanja Unije z obrazložitvijo, da bi lahko voditelji Umije povzročili nemire v deželi. S Zveza sindikatov Avstrije ima že 1.472.300 članov. V prvih mesecih letošnjega leta je pridobila 25.855 novih članov. 9 Sindikati japonskih železničarjev so organizirali dvodnevne demonstracije, v katerih je sodelovalo kakih milijon ljudi. Demonstranti so zahtevali, naj vlada razveljavi svoj sklep o odpustu iz službe 23 železničarjev, ki so februarja letos vodili stavko japonskih železničarjev. 9 V Saint Nazaireju (Francija) je stavkalo 20.000 delavcev. Delavci so s to stavko protestirali proti zvišanju voznin v lokalnem prometu. Prefekt departementa je obljubil predstavnikom sindikatov, da voznin ne bodo zvišali. 9 Delne volitve občinskih svetov v Britaniji so se končale z velikim uspehom laburistov. Konservativci so v 398 občinah izgubili 175 sedežev, laburisti pa so pridobili nad 200 novih sedežev v občinskih svetih. 9 Kot se kaže je končno Francija le popustila. Njene ladje ne bedo plule več okrog Afrike, marveč skozi Sueški prekop. Zaprosili so že Egiptovsko vlado, naj odobri francoskim ladjam, da v funtih šterlingih plačajo pristojbino za prehod skozi sueški kanal. V Kairu pravijo, da glede tega ne bodo delali težav. 9 Znani fizik dr. Ralph Lap je te dni izjavil, da bo v naslednjih tridesetih letih umrlo na svetu 50.000 ljudi zaradi atomskega izžarevanja. Ta znanstvenik pravi, tia povzroči izžarevanje od eksplozij atomskih bomb leukemijo in rak človeškega organizma. 9 V Italiji je pretekli teden začelo stavkati okrog milijon delavcev, večina gradbincev. Zahtevajo povišanje plač ter izboljšanje delovnih pogojev. Vodstvo Generalne konfederacije dela je pozvalo italijanske kovinarje, naj prav tako začno stavkati ter zahtevajo skrajšanje delovnega časa. 9 V zahodnem Berlinu je pretekli teden stavkale osebje avtobusnega prometa. Stavka je trajala tri ure. Zaradi njp tisoči delavcev in uslužbencev niso mogli pravi čas na delo. To protestno stavko so organizirali zato, da bi dosegli boljše delovne pogoje in večje pokojnine. 9 Medsintiikalni kom*ite glavnega mesta Argentine je sklenil pozvati delavce na enourno stavko v protest proti nenehnem večanju življenjskih stroškov. V kaniiteju so zastopani predstavniki okrog petdesetih sindikatov. Komite je prav tako pozval vlado Aramburuja, da spusti na svobodo vse zaprte delavske voditelje. 9 Zadnje dni je dal Franco zapreti vrsto ljudi. Zapirajo predvsem člane družin, ki so se borili na strani republikanske Španije. Med aretiranimi je tudi znani pesnik Dionisi Himenes. podporo skrajnih desničarskih Skupim.. Politimi krogli v Italiji predvidevajo le dve rešitvi te politične krize.' Sredinski krogi si žele -obnoviti meščansko koalicijo centra, vendar je malo verjetno. da bodo uspeli, saj se je v zadnjih dveh -letih poLiftika takih vlad močno diskreditirala, pa tudi! v sami koalicija sD velike razpoke. Drugi pa predvidevajo, da se bo predsednik republike odločili za administrativno vlado, ki ne, hi načenjala političnih vprašanj, marveč bi vodila vladne posle do nasled-njtih vol-itev. Nekatere stranke so namreč že predlagale razpust parlamenta in razpis novih vottitev letošnjo jesen. pozorilo člo Nedavno tega je doktor Albert Schweizer, znani znanstvenik in Nobelov nagrajenec, objavil ta članek' ob poizkusih z atomskimi bombami Ko so Američani l. marca leta 1954 začeli na Marshallovih otokih sredi Tihega oceana, Rusi pa v Sibiriji s poizkusi z vodikovimi bombami, je postalo na mah jasno, da je to nekaj drugega, kakor so poizkusi s prejšnjim ne atomskim orožjem. Ko so na poizkusnem polju začeli streljati z novimi .atomskimi topovi, je bila stvar končana. Drugače pa je z eksplozijo vodikove bombe. Nekaj ostane za njo, to je kopica najmanjših delcev radioaktivnih elementov, ki v zraku sevajo radioaktivne žarke. Prav tako je bilo tudi z uranovo bombo, ki. j e padla na Hirošimo. Toda tej niso posvetili toliko pozornosti. Radioaktivno žairčemje škoduje človeškemu telesu. Zaradi tega so začela razpravljati, ali je žarčenje, ki nastane kot posledica vodikovih bomlb, nevarnost, nevarnost, ki bo rasla z novimi eksplozij ami. Od takrat, kx> so znanstveniki začeli raziskovati problem radioaktivnega žarčenja, so proučili vpliv žarčenja na človeški organizem. Na osnovi teh raziiskavamj, ki pa še niso popolna, lahko trdimo, da predstavlja radioaktivno žarčenje kot posledica minulih eksplozij nevarnost za vse človeštvo, ki je nexsmemo podcenjevati. To je prišlo do izraza v zadnjih mesecih še posebno, čeprav se narodi sveta še ne zavedajo nevarnosti, v kateri se nahajajo. To jim je treba razložiti. Z ostalimi znanstveniki, ki so v teh dneh poslali v pismih svetu opominjajočo besedo, tudi jaz dvigam svoj glas. Moja starost in moja ljubezen do življenja mi daje upanje, da bo moje opozorilo našlo vse razumevanje v koris£ človeštva. Kaj je radioaktivnost? To so nevidni žarki, ki prehajajo skozi steklo, tanke sloje kovin, človeško in živalsko tkivo. Odkril jih je leta 1893 znani mtinchenski zdravnik Rontgen. Leta 18-98 pa je znanstvenik Curie odkril v uranski materiji radioaktivni element radium. V začetku so bili ljudje veseli, ker se je izkazalo, da bodo rentgenski žarki človeštvu v marsičem koristili. Kmalu pa so spoznali, da uničevanje celic raka s rentgenskimii žarki ne pomeni, da je človek vedno ozdravljen od raka, ugotovili so, da žarki uničujejo tudi zdrave človeške celice. Gospa Curie je po štiridesetletnem proučevanju urana dobila na rokah opekline, ki jih ni mogla pozdraviti. Pozneje je zbolela od neznane bolezni. Radioaktivni žarki so ji uničili kostno tkivo in povzročili ne-ko bolezen krvi. Umrla je leta 1934. Stotine zdravnikov in bolničark je umrlo1 prav zaradi tega, ker pri uporabi rentgenskih aparatov niso poznali zaščitnih sredstev. Radioaktivni element neprestano izloča neznatne delce z veliko hitrostjo. Radioaktivnost je energija, ki se neprestano sprošča. Razen urana in radija poznamo še kopico bolj ali manj radioaktivnih elementov. V atmosferi v višini 400 kilometrov so Tazlično močni žarki, toda zračne mase nas ščitijo. Na zemljo pade le neznaten del, M pa ni škodljiv. Danes vemo, da daljše obsevanje z rentgenskimi aparati škoduje našemu organizmu. Toda kako naj nadzorujemo radioaktivnost v zraku? Aparat za odkrivanje radioaktivnosti je izumil nemški fizik Hans Geiger, ki je umrl leta 1945 kot žrtev rentgenskih žarkov. Ta aparat imenujemo Geigerjev števec. Strupeni element To so še vedno vsakdanji prizori v Alžiru — streljanje, racije, preiskave in boji. Al žir, to je eno izmed temeljnih vprašanj, ki jih bo moral v bodoče rešiti predsednik francoske vlade. Poznamo dve vrsti atomske bombe: uranovo iti vodikovo. Delovanje uranove bombe je osnovano na energiji, ki jo dobimo, ko uran razpada. Pri vodikovi bombi se energija sprošča, ko se pretvarja element vodik v helij. Zanimivo je, da se isti proces razvija v sončnem središču. 1 Nove vodikove bombe so po moči enake 200 atomskim bombam, katere so vrgli ob koncu druge svetovne vojne na Hirošimo. Novejša, kobaltova bomba pa je še močnejša od vodikove« *• Ob priliki eksplozije atomske bombe nastane ogromno število majhnih radioaktivnih delcev. Nekateri razpadejo hitreje, a drugi počasneje. Več deset sekund po eksploziji delci uničujejo vse, kar je živega, na ogromnih površinah. Ostajajo samo delci, katerih delovanje je slabše, toda vso pozornost moramo posvetiti njim, kajti njihovi* žarki kljub zelo slabemu delovanju predstavljajo veliko nevarnost za človeštvo. Nekateri od teh delcev živijo še milijon let. Kot radioaktivni oblaki se razpršijo po nebu in padejo na zemljo z dežjem ali snegom. Ko je vetrovno, preidejo velike razdalje. Tako lahko trdimo, da na zemljo, v reke in morja pada strupen, radioaktiven dež. Delci, ki plavajo po zraku, predstavljajo radioaktivne elemente, ki so svojevrstna »zveza« drugmče ne radioaktivni h elementov. Imajo ista kemična svojsitva, toda drugačno atomsko težo. Med najnevarnejše štejemo fosfor 32, kalcij 45, jod 191, železo 55, stroncij 89 itd. Posebno nevarni so elementi, kii pri relativno zelo dolgem obstoju izžarevajo relativno zelo močne žarke. Med njimi je na prvem mestu stroncij 90, katerega je največ v radioaktivnem prahu, in kobalt 60. ki je zelo nevaren. Radioaktivni dež, tla in hrana Radioaktivni elementi v zraku'nam 'ne bi bili tako nevarni, če ne bi pili radioaktivne vode ali jedli radioaktivne hrane. Zaradi eksplozij na Pacifiškem oceanu in v Sibiriji ter na Japonskem pada od časa do časa na zemljo dež. Iz raznih krajev sveta dobivamo od časa do časa poročila o radioaktivnem dežju. V" teh krajah so tudi tla radioaktivna (seveda od radioaktivnega prahu, ki se spušča na tla). Pa ne samo to, tudi zemlja in rastline so radioaktivne. Tako pridemo do zaključka, da vsak dan pojemo nekaj od teh škodljivih delcev. Meso živali, ki jedo radioaktivno travo, je prav tako radioaktivno. Kravje mleko ima v sebi neznatne količine radioaktivnih elementov. Za dojenčke je to še posebno nevarno. Američani so proučevali vpliv radioaktivnih delcev v reki Columbiji, kjer se zbirajo odpadki atomskih central v Handfordu. Voda ni bila mnogo radioaktivna. Toda radioaktivnost planktona je bila dva tisočkrat večja, gosi so bile 40.900, ribe 150.000, lastavice pa, ki so se stalno hranile z vodnimi insekti, so imele 500.000-krat večjo radio ak tivnost. Uradni in tudi neuradni krogi nam neprestano izjavljajo, da radioaktivnost v zraku še ni takšna, da bi lahko škodila človeškemu organizmu. Toda pred očmi imejmo, da tisto, kar prinašamo z radioaktivno vodo in rastlinami, nii nič drugega kot delci radioaktivnih elementov, ki so že padli ali pa bodo še padli na zemljo. Vsaka eksplozija pomeni novo nevarnost za človeštvo. Naše telo radioaktivne elemente zbira na posebnih mestih, na primer v tkivu ali v jetrih. S teh mest se prenaša žarčenje do drugih občutljivih organov. Ce se radioaktivni elementi nabirajo nekaj let, nastopi prav gotovo katastrofa. To imenujemo notranje žarčenje. Pogosto pride do težjih obolenj krvi. Celice, ki proizvajajo rdeča in bela krvna telesca, so še posebej občutljiva. Ce se razbolijo zaradi žarčenja, se zmanjša število belih krvnih telesc ali pa se pojavijo spačena telesca in posledica — smrt. Tej bolezni so podlegli ribiči japonske, ladje, ki je bila 150 kilometrov daleč proč od otočja Bikinija'in je zašla v področje, kjer je padal atomski dež. Ogroženo potomstvo Velika nevarnost ne preti samo nam, temveč tudi našim potomcem. Radioaktivna zrnca škodijo tudi spolnim celicam. * Skozi mikroskop lahko vidimo, kakšno veliko škodo napravijo radioaktivni delci jedrom teh celic. In posledica vsega tega je pri porodih mnogo mrtvorojenih ali pa so otroci pozneje duševno in telesno zaostali. V Hirošimi in Nagasakiju je bilo leto dni po eksploziji rojenih precej mrtvih otrok. Vpliv radioaktivnosti lahko ilustriramo s primeri potomstva zdravnikov rentgenologov in ostalih zdravnikov. Pregledali so otroke 3.00o zdravnikov. • Pri radiologih je bilo 14,3°/* mrtvorojenih otrok, a pri ostalih 12,22%. Spačkov je bilo pri prvih 6,1%, • a pri drugih le 4,82%. Prvi so imeli 80.42% zdravih otrok, drugi pa precej več — 83,23%. Treba je poudariti, da radioaktivno žarčenje v našem telesu prinaša veliko škodo potomstvu. Po zakonih dednosti se bodo posledice pojavljale skozi nekaj generacij pa tudi čez sto ali dve sto let. Ofenziva javnega mnen1a Ce poznamo nevarnosti notranjega in zunanjega žarčenja, potem jih ne moremo več pod-tienjevati. Kljub temu, da na Japonskem zdaj ni kakšnih večjih primerov nevarnih posledic, lahko rečemo, da radioaktivnost predstavlja veliko nevarnost za vse človeštvo. Vsako novo grmaden je radioaktivnih elementov, ki se pojavlja kot posledica atoms-kih eksplozij, pomeni nesrečo za vse človeštvo in to nesrečo moramo preprečiti. Ne moremo zavzeti drugega stališča v odnosu do našega potomstva glede na odgovornost, ki jo imamo do njega. In prav potomstvu preti naj večj a nevarnost. Dejstvo je. da so v prirodi radioaktivni elementi z nevarnim radioaktivnim žarčenjem. če bi to podcenjevali, bi to neumnost dram plačali. Ne smemo dopustiti, da mirno giTdamo, ne da bi se temu hrabro in resno uprli. Tudi državniki, ki razpolagajo z atomskimi bombami, so istih misli. Imajo' določene podatke in lahko si ustvarijo jušno sliko in upamo, da imajo tudi občutek odgovornosti. Amerika, RUsija in Velika Britanija so pred kratkim objavile, da bi želele skleniti sporazum o ustavitvi atomskih poizkusov. Prav tako s o te tri države izjavile, da bodo nadaljevale s poizkusi, dokler ne bo prišlo do sporazuma. Zakaj torej ne sklenejo sporazuma? 'Glavni vzrok pa je, ker v njihovih državah ni odločilnega javnega mnenja, ki bi zahtevalo, kakor so to napravili Japonci. Oni so bili prisiljeni k protestu, saj so bili že od samega zgčetka žrtve v nezavidljivem položaju. Sporazum,' ki bi ga morali skleniti, zahteva precej odgovornosti in zaupanja. Pogoji, pod katerimi bi sporazum sklenili, bi morali biti takšni, da posamezni člani ne bi imeli kakšne prednosti. Združeni narodi bi tak sporazum prav gotovo sprejeti in ratificirali. Ce bi se tedaj v deželah, o katerih je beseda, v tem prime-ru, pa tudi med narodi osnovalo tako javno mnenje, ki bi bilo seznanjeno z velikimi nevarnostmi atomskih poskusov, bi državniki prav gotovo sklenili sporazum. Javno mnenje takšne vrste ne bi zahtevalo nikakršnega glasovanja in ustanavljanja komisij« Delovalo in vplivalo bi že s svojim obstojem« če pa b; prišlo do ustavitve atomskih poskusov, bi bilo to upanje, h kateremu teži vse ogroženo človeštvo. Glasilo sindikatov Slovenije Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-zalošniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave Ljubljana, Čufarjeva ulica 3. —. Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici y Ljubljani 601-606-1-221. — List izhaja vsak petek. •— Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna -številka 10 din.