Fečaj
XV.
List
e


gospodarske, obertnijske in národske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veîjajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
IJubljanf v saboto 28. marca 185?.
Dobrovoljen SVèt ILOSpOdarjem zavoljo gosenc. mehkimi kocinicami, po herbtu z dvema rumenima preči
Že je zadnji
čas
y
kdor ni pred že kaj storil, da grémo
»
z druženo pripomocjo" nad gosence. Brez pomude tedaj, prijatel! nož in pa drevesne škarje v roke in z loj tro k višjim drevesom, da vsakega natanko ogledamo,
čama podolgoma pisane) zive izzacetka od zgornjega lica perja, ktero vkup zvijejo, posebno
na
sprednjih
koncéh véj, in v večjih ali manjših kupcih živé ter se lahko spoznajo iz takega zvitega kakor v belo pajčevino
posebno na koncéh véj, kjer nam pajčevina najvec
gosencne
zalege
kaže.
za pred enega listja. Vse, kar take bele zapřeje najdeš
z nožem odřeži ali s škarjami o dš čip ni
y
do čistega
pridno iz tal poberi pa v ogenj nesi insožgi
Ako
Da bi to pač storil vsak na svojem vertu! Gorjé ne etoriš tega, bojo v toplern vremenu gosence berž začele
mu
5
kdor ima zánikem ega sosed a. Tak sebe
m
soseda svojega v škodo nese vsako leto.
Kdor pa hoče gosencam dobro na pete stopati, mora imeti 3 lastnosti: mora biti priden, mora imeti dobre
iz zapřeje in po drevesu lešti zale, naj se še tako trudiš.
v
in potem ti bojo figo ka
2. Ze tezavnise je zapaziti in pokončati tište gosence, ki
jih zasirje vsakemu fantu dobro znani beli metulj (Baum-in mora poznati življenje in naturo gosenčjo. weissling). Kadar je ta gosenca izrašena, je siva kakor
To je tista trojica, brez ktere se nihče ne more imeno- pep^ in jma cerno prečico po herbtu, na vsaki strani pa vati umen sadjorejec in priden gospodar.
» ' oci
y
Priden moraš biti, sicer ti bode danes pokončano
y
kar si včeraj zanemaril
y
če nimaš dobrih
» F
OCI
in ne
f v
ves
se drugo, ki je po cerno-rumeni preci od cerne srednje lo čena. Zapreja te gosence ni tako na kupih, kakor une ampak belenitkeso od veje do veje spredene
y y
kam posebno gledati, utegnes tudi celi božji dan po na kterih visí velo (suho) li s tje. Vse to na ve
jah viseče lis tje pridno poberi ali ga z vejicami
ce pa ne poznaš
živ
vertu hoditi. pa boš malo nalovil
ljenja in nature gosenčje, ne boš srečen, ker ne Vred odreži in sožffi
_	v	w	^	«	____A
boš storil ob praveni času cesar je treba. Pomnite
V
se
3. Srebernica ali zadevka (Ringelraupe) je med
posebno to, ljubi moji! da velikrat je loze kakošno nadlogo vsemi gosencami skorej najškodljiviša ne le sadunosnicam
od ver niti, da ne pride, kakor jo od praviti, kadar je temuč tudi drugemu drevju in germovju. Spozná jo lahko, že prišla.	;
Taka je tudi z gosencami Vsak umen gospodar vé
in le s takimi menda imajo
n
Novice" opraviti, zakaj
kdor dan današnji nobenega
kme
tijskega časnika ne bere , je v veclnosti revež, svét mu je z diljami zabit — vsak umen gospodar tedaj, še enkrat rečem, dobro vé , da gosence so zaplodek ali zapljunek
kdor pridno veje, zlasti proti njih koncu, ogleduje. Ona (metuljka) svoje jajčica kakor perstane ali zdevščeke okrog vej náleže in z nekim smolnatim sokom terdo vkup zalepi (zlima). Pridno poiši te perstane, odreži jih z vejo vred in sožgi; likega travna se iz teh
če ne. bo huda. Mesca ve
jajčic gosenčice izvale , iz
perva rujavkasto-visnjeve z rumenimi precicami ; izrasena je čez dva pavca dolga , silno tanka in s tankimi koeinieami porašena. Mesca r o žni ka se gosenca navadno med kakor da žrejo noč in dan, dokler se v m eši če ne zavijejo, perje v okrogel meh zapřede, ki je z nekim^ kakor apnénim iz kterih potem metulj i izferflajo. Kakor gosence niso
metuljev, kteri ležejo jajčica, iz kterih se ob svojem času gosence izvalijo , ktere nič drugega opraviti nimajo
nič
drugega opraviti imele kakor žreti, tako metulji
on in ona
nimata skor nič drugega opraviti kakor po spolu leteti ali pariti se.
Kdor to vé, lahko spozna, da drevje škode obvarovati
mahom zunaj, se bolj pa znotraj ostupan. Cez 4 tedne se metulj izvali, ki je rumen ali pa rudečkasto-r um en.
se ne pravi le gosence pokončavati, temuč pokončavati tudi metulje, jajčica in mešiče, kar se dá še včasih z veliko večjim pridom opraviti. Da bi naši gospodarji to posebno dobro razumeli!
Petero metuljev je, kteri zaplodijo sadnemu drevju posebno škodljivih gosenc na milijone.
1. Naj lože se zapazijo gosence tistega ponočnega me-tulja, ki se konec rožnika ali pa o malem serpanu izvali, je majhen in bel, zadnji konec pa ima zlato-ru-
vélikem travnu (aprilu) se najlože pokončá, zlasti ob mer zlih dnevih, ker se veliko takih gosenc med rogovilami dreves najde, kjer se jih po več sto en pot lahko s s ta ri m i met ljami, omeli ali pa eu nj a mi pomečká; ravno tako se mora ravnati, če so gosence višje gori na drevesu, kamor moraš splezati.
4. Gosenca debeloglavka ali gla vus a (Grosskopf-spinner) se lahko spozna po rumeni, sila debeli glavi s černimi pikami. Ona položi svojo zalego (400 do 500 jajčic) za skorjo kakega starega drevesa ali na ograjo verta (planke) ; zalega je rumenkasto-bela iu z umazano-belo ali
rumenkasto volno preprežena; podobna je go bi odzunaj. javkast in ga zatega voljo zlatoritko (Goldafter-Spinner) Ker se zalega lahko vidi, ni težko jo od ograje ali pa dre-
škodljivca (izperva černe ve8a odstergati, v kako posodo pobrati in potem
imenujemo
*
Gosenčice
tega
m kosmate, pozneje pa zacernelo-rujavkaste z majhnimi
*) Vredništvo, prestavljaje ta poduk iz gosp. Šmidtovega nemškega spisa, je bilo v veliki zadregi zastran slovenskih imen vseh
gosenc, ki so v tem spisu imenovane; vzelo je tište imena
y
jih je že leta 1844 ali skovalo ali tù in tam slišalo. so ktere tudi med ljudstvom navadne^ nismo mogli sprašati, kogar koli tudi kmetiškega stanu smo za nje vprašali. S samo
besedo
„gosenca44 pa ne moremo več zadovoljni biti, kernatoro
znanstvo terja več od nas dandanašnji. Da bi pa nikjer po Slovenskem ne imeli celó nobenih imen za raz lične gosence,
prej š ni slovniki nam nič
ne moremo skor verjeti, ceravno naši
od njih ne povedó. Prosimo tedaj, naj nam naznani, ce kdo kaj vé imén mnogoverstnih mergoljincov (Insekten) : take
jezikoslovne drobtinice so nam dragoceno blago.
Clovek bi rad
kaj natanko in vsem razumljivo pisal, pa ne more slovniškimi pravili vred ne !
z vsemi Vred.


s o žgati. Pozneje ko so se že gosence po drevji razkro
pile, ti spet figo kažejo.
5. Še eno gosenco
ti imam imenovati, ki jo
zaleže tista
nogah. Pred njim gode mládenec, kterega za „godoljuba^ imajo. Ko truma na konec vesi pride, se medved hitro
metuljka, ki jo imenujemo gèrboali pojadačo (Frost
Nachtschmetterling
skrije, ker drugači bi ga palošnjak zaklal. Palošnjak
ima paloš (sekiro) in ker se mu medved je skril, začne led Ker je sila maj h na, komaj za las sekati. Otroci pa pojejo: „Prošlo je medvedovo, došlo bode
Jurjevo. Po potokih curilo, po bregih zelenilo, oj, veselo bo !a
debela, jo je težko zapaziti in pokončati, ceravno je zeló
škodljiva. Zato je treba nje naturo poznati in že metuljki	Vse te igre Slovakov, Polakov in Slovencov opomi-
braniti, da ne zleze na drevó. Metulj (on) rujavo-sivkast njajo na paganske čase, v kterih so spremene letnih
8 černimi prečicami po tankem životu, mesca listopada, dob javno v igrah predstavljali. Bral eem, da tudi Danci ali če ni prav zeló merzlo, tudi še mesca grudua (de- to igro poznajo , in da se voditelj majalnega praznika velí: cembra) zvečer o mraku
p^m
krog drevja leta,
ona pa nima
35

gadebasse", to je: ulični medved, „Gassenbár".
Na Jurjevo kurijo kres, kteremu veliko moč pri
perutic, torej ne more letati, zatega voljo le leze na drevje
kjer napravi zalego majhnih jajčic, da jih komaj vidiš. Go- pisujejo. Zgodaj na Jurjevo trobijo hišne gospodinje v rogove, senčica, kakor žima debela, zelena, začne iz jajčic lešti da bi bajance (copernice) odgnale, hlapci pa z biči pokajo.
Poleg Jurjevega kresa napravijo otroci si križ in
in škodo delati, koj ko na spomlad začne gorko prihajati.
Kadar gosence večje zrastejo, se po drevesih lahko najdejo, na njega obesijo goveje rogove
zlasti, če cvetje pregledaš, s kterega se lahko obe rej o, Slovaci prasca gonijo, vendar ne tako kakor slovenski pa
9
m prasca gonijo
Tudi
ako ni drevje previsoko; pod takimi je treba, ako se
stirji.
Napravijo si naši pastirji gredice in po njih nasejajo
potresti dajo, rijuhe pogerniti, da na-nje popadajo	vsakojakega semena. Eden pa je prasec ali meresec in jim
in se potem pomore. To se dá zjutraj in sicer le v	hoče gredice izruvati. Vendar
pervi polovici vélikega travna najbolje storiti. Ker	epodijo v šumo (boršt). Po nemških mestih na Štajarskem pa ni moč vseh dreves tresti, je najbolje metulj kam po
mu ne dopustijo tega in ga
življenji streči
i
predei
jajčica leči začnejo
od mesca
eem vidil otroke igrati „Saunigeln", ktera je slovaški
igri
listopada naprej, in sicer takole: iz slame se omela
„ua prasca" celó podobna.
Na Flor ij a novo hodijo odrašeni fantje po vesi že naredé in ž njimi se drevesa okrog debel, 2 ali 3 čevlje zgodaj in na vsake vrata poterkajo. Dekle jim odprejo,
v peč zakuiijo. Zato jim napravijo
od tal, tako ovežejo , da konci slame proti zemlji molé in fantje ogenj je elama kakor streha okoli drevesa. Ko je to pri vseh dreve- dekle cvertja.
skrešejo, in
6Íh na vertu storjeno , se mora vsako jutro po slami
Na Duhovo ženejo pastirji celó zgodaj na pašo. Kdor
pregledovati in metuljke pomoriti, ki na slami	na Duhove (binkušte) najzadnji na pašo přižene, tega ime-
in med slamo sedijo. Ker vsaka ona več kot 200 jaj-	nujejo Luk mana, pasterico pa Luk man co. Po nemških
čic zaleže, iz kterih se spomladi gosence izvalijo, je očitno,	mestih na Štajarskem se binkoštni zaspanec velí „Pfingst da tako pokončevanje metuljk je drevesom velika dobrota.
luken": brez dvombe
(Konec sledí.)
je ta beseda iz slovenskega vzeta. Zaspancu kravo opletejo, tudi zaspancu venec iz smerdljivih
zeliš napravijo. Kteri pa je pervi na pašo prignal, ta dobí
zen» uapiaviju. ivien pa je pervi ua paso pri^nai, ia oodi
Cesarska postava zastran mere in vage na velen jak. Pastirji namreč prihrauijo na pasuikih posebno
Krajnskem

pasti.
Da se po vsem cesarstvu sčasoma edina postavna mera in vaga upelje in odpravi v vsakem kotu navadna posebna mera in vaga, ktera delà le zmešnjave , da človek, kdor kaj kupi, ne vé koliko ta ali una mera in ima, se preklicuje po vseh cesarskih deželah stara deželna schlepper
paso, na ktero pred živine ne spustijo. Le na Duhovo smé tisti, kteri naj pervi na pašo přižene, tam opleteno kravičko
Ta prostor imenujejo velenjak.
Bral sem, da nekaj sličnega tudi poznajo severni Nemci. Zaspanca na Duhovo imenujejo „Pfingstschlafer", pastirja
vaga
pa, kteri je najbolje pozno na pašo prignal, zovejo „Thau
«
šega in zapoveduje, da se povsod ima ediua mera in vaga velja ti.
Tako veléva tudi cesarska postava od 13. dec. I razglašena v krajnskem dežel. zakoniku od 12. febr. 1.
Ako pa je deklinica bila, ktera je svojo stadico naj prej na pašo prignala, jo vsi častijo in za kraljičico imajo. Lepo jo opletejo in obvežejo s cvetjem in rožami, in na ve-
čer svečana domu
sprevodijo, okoli
da od prihodnjega novega leta ima tudi na Krajn- piskaje. Taki deklici pravijo: lepa Lek s a.
nje pevaje in v žveglice
ekem veljati le dunajska (doljno-estrajska) mera in vaga. Po ti estrajski meri se imajo prerajtati dosedaj na Krajnskem navadne, tedaj v Poljanah in Černo m Ij i navadno
Pri Nemcih tudi opleteno deklico vodijo po vesi in jo imenujejo ..Maibraut".
55
Najsvetejša doba je Ivauje, iu kres kuriti je naj vece
y
?
vedro , ki derží le 15 estrajsk. bokalov Černomlji inTrebnjem navadno po 20 bokal.
V"	*	^H
Černomlji in Trebnjem navadno po 30 bokal., Koštan je vi ci in Trebnjem navadno po 32 bok.
v Kocevji, veselje. Kres se kuri v čast Kresnikovo ali Kersni
kovo. Ljudstvo pravi, da je Kersnik bil v prestarem svetu, ko še je na svetu dosti goščav bilo in muž mogočen vitez.
v mužah otrovnih
v
V
V
j*. o s ia u j e v i u i m xi eu nj cm uavauuu pu o«	— » V goscavah je bilo dosti tolovajev in v muz
Vi pa vi navadni kvinč po 60 bokal, in ču ber po 50 (strupenih) kač, ktere je vse Kresnik postrelal.
bok. ob novem letu pridejo ob veljavo. Kakor ima od
reči ve
Okoli kresa skače veselo malo in veliko. Žene mečejo
om ej v ogenj
novega leta naprej za edino postavilo mero tekocih ljati le estrajsko vedro s 40 bokali, tako tudi le estraj- Govorijo pa omej v ogenj metaje: „Naj zgori mi uesreča
O m ej je zel po nemškem „Eisenkraut".
ski vagán (mečen), dunajski seženj (dunajska klaftra), dunajski v a tel, dunajski cent in funt.
vsa, kakor omej
travica".
Narodni običaji


Poletne šege Slovencov takraj in unkraj Mure
Prevzetni mladenci pa dekleta radi pri krešu z vodo polivajo; zato dekleta, ko h krešu pridejo, najprej gledajo kje naj bi vodica stala. Vendar dečki so že tako prebri-saui, da vse dobro znajo sposkriti in izbrano deklino v
hipu z vodo politi. Od take polite dekline pravijo: „Dobila
K mladoletnim šegam še moram pristaviti, da na pustni je mivaka za mozaka". Pri Rusih je tudi to polivanje na
______V	•	!••	I r	i	«//	i	V«i i«	a
dan so nekdaj tudi ruso in medved
gonili
R
k
nam je že v „Novicah" popisal gosp. Terst
Ivanjevo v navadi in se veli „kupalo". Mladenci tudi prek kresa skakajo; nekdaj so tudi marho (govejo živino) prek
tudi gonijo Slovaci in Polaci. Tudi med- ognja gonili.
d
Ru
Obleče se mládenec močan v medvedovo kožo
Vicko Dragan.
ali
pa, kadar te ni, v narobe obernjen kožuh. V lapah derzi kij in po ulicah skače sedaj po dveh, sedaj pa po štirih

Jezikoslovni pomenki


V domaćih spisovih navadama sklanjamo m ozke samo stavnike na —a po vzoru možkih imen na tihnik: starej sina, a, u itd.
Poklici starejsina", kar je napačno; vsej «amostavnik oca, kteri se vsak den jezerokrat govori, na-
n
»
y
tenko po vzoru riba, e, i, in nikoli inaci ne gre. Na pr/: Včera sva z očoj v vrh hodila; sestrica je oči povedala da je pastir živino trpinčil". Toisto opažuje Staroslovenec in drugi Slaveni, in Latin svoje možke imena na —a vsikdar po ženskih samostavnikih na —a sklanja: a u riga, ae itd. tedaj: „Pozovi slogo jest"; „Natoči óči starejšini".
Naš pokojni Kopitar je na str. 259 in 260 učil: Ako
samostavnik in prilog ne sta v tojistoj povedi, tako da se poslednji na prvejši samo nanaša, pozabljuje priprosti Slovenec na razloček med živečimi in neživečimi samostavniki :
5
Ti
Slávko vidi lep kraj , jaz pa šče lepšega", in je to rabo priporocal. Priprostemu Slovencu moramo take zablodke odpuščati, pisatelj pa je dolžen se jih ogibati toliko več ker je to le naša posebnost brez razloga; «tarosloven-
i
ščina in
druge sorodne narečja po o tem
vedó. Dakle: „Slávko vidi lep kraj, jaz pa šče lepši
Teisti slavni rojak je Dalmatiua in Bohoriča dol
ničesar ne
puerum istum et nutri mihi" takole presta
žil nemškutarjenja zavoljo zaimenne rabe „j e" v 4. sklonu srednjega spola. Dalmatin je namreč v II. Moz. bukvah
II. 9. : „Accipe
vil: „Vzemi tole dete, ino je meni doji bilo po nemškem, ker inači bi jo staroslovenski prestav-Ijavci neštevilnekrati bili po nemškem zakrožili, dasiravno jih je večina naič nemščine ne poznala, temoč po gerških
cc
To nikdar ni
in latinskih klasikih prevajala. Po takem bi jo Kuzmič tudi bil krivo zarobil piše: „Sejač je šo sejat semen svoje, í gda bi sejao, ništero je spadnolo kre poti, i zaklačeno je, i ftice so je pozobale". — „I drugo je spadnolo med trnje (sic.), i vkup zraščeno trnje zadavilo je n j e". Te bi pohorski be-
tac tudi krivo rabil j e , rekši : „Bog jim j e plati
CC
To je
1 a
y
je
2.
pravi 4. sklon srednjega spola od zaimena ji, sklon jega, je, jega itd. Mi smo le pozabili to obliko
m zato si ga posojevali. Nase slovnice so grešile učeče: , oua, ono, 2. sklon jega itd. do primerjajoče Mi-
on
klosiceve, ktera ima dosledni vzor ji, ja, je, 2. sklon jega itd. Tedaj lepo slovenski: „Mesto je pogoreio in bi-
vavci so j e zapustili
beli".
» v
Platno smo dobili in Milica j e
Da je Kopitar pozneje soznavši se s staroslovenšči
noj slovnico
pisal, bi
gotovo drugači bil o tem sodil.
Lepo bi bilo naj-u v velevniku slovo dati,	konči v
boljših spisih , in se pravilne oblike lotiti, ktero	šče nam
narodni govor ponuja in Miklosičeva slovnica uči.	Pobožen Slovenec te pozdravlja: „Hvaljen bodi J. K/
srećo"
?
„Bog plati",
' itd.
bodi tvoje ime" te oblike gostoma zadavljaš.
Bog daj
Sveti se tvoje ime" ali „posvećeno
y »
V Gunduličevem „Osmanu" tudi na
Poidoč tudi omenim
, da ako hoćemo svoje imena po slovenski pisati, smo dolžni vsele pri ime k na prve m mestu v prisvojivni prilog spremenjati, zapostavljati pa krstno ime, kakor narod govori in duh slovenski terja: „Zora" od Grahovčevega Radoslava; Lac kov Tonek lepo piše".	Sekolovski.
badnjaku*
v « V
Gospod Sterben c in g. Vol čič sta nam v „Novicah"
povedala, da na Dolenskem se je se ohranil badnjak Gosp. Volčič je vardeval tudi pomen besede badnjak raz-
ložiti
y
vendar razlaga je proti pravilom slovenskega jezika
Holzblock", „Holz-
Badnjak pri nas naravnost pomenuje
klotz"
ujak, je tudi svečanost dobila po badnjaku ime
in ker za kurilo tega svetega ognja jemljej
bad
Starim narodom ni bil samo v čast nebeški blisk in
solnčni ogenj , temoč tudi kuhinski
kteri je na domaćem
Bodi prevdarjeno vse, ohranjeno pa
dobro.
kar
je pravo m
Vred.
komenu gorel in ogreval. Ta ogenj so rabili tudi pri da-ritvah, zato velika čast, v kteri je bil. -Stari Galii bolj v severu stanuvajoči so že 1. novembra ognju domaćega ognjišča darovali. Pozimi so mirovali in po hišah se tumarali ; bila je tedaj ta daritva tudi v znamenje mira, in to tudi izrazuje poznamlovanje tega ognja „samhtheine" od samh, mir. V Marsilji užigajo na sveti večer velik hrastov čok (Klotz) in ga z vinom in oljem škropijo. Hišni gospodar ima edini pravico čok užgati (Millin 3, 336). Imenujejo ta čok ..caligneau". Tudi pri starih Nemcih je
bila ta sega. Grimm (deutsche Mitologie 594) navaja stare pisma, od leta 1184, v kterih od nekega farmeštra pisano stoji: „et arborem in nati vi tate Domini ad festi-vum ignem suum adducendam esse dicebat". Pri Skan-dinavcih se veli ta badnjak Julblok; nam sorodni Letu-
vinčani (Letti) imenujejo sveti večer blukku wakkar, blokov večer, Klotzabend. Od Serbov nam je
V
ze
gosp
Volčič povedal.
Badnjak toraj pomenuje čok, Block, Klotz
y
in
ker je v uno dobo zimska solncostaja, po kteri se novo ziv ljenje v naturi odpira in solnce postarano se omlajuje,
se
je tedaj ogenj tudi brez dvombe zakuril v čast božanstvu,
ktero je novo dobo odpíralo ,
brez dvombe boginji Ko
ledi v čast, ktero ženo indiški mitologi srednjega veka imenujejo „hčer solnca" in „ženo Kršnovo". Veudar bi jo jaz prej imel za boginjo prostora in časa , ker njeno ime
Kal an da izrazuje: „tempus dans", lat. calendae
i
v
badnjak. Že na
drugem
Dauphinei ch ale udal stu sem rekel. da v novoslovenščini še imamo cala doba
me
y
in da Cala je iz kala.
Davorin Terstenjak.
Novičar iz avstrijanskih krajev

kr. oki
Iz Celja 25. marca. Minule dní je bila v tukajsni ces.
ravna va zoper veliko četo
sodnii g
b
razbojniško. Bila je ta obravnava menda najobsirnija izmed vseh dosedaj tukaj izpeljanih ; kajti pred sodnijo — na klo-
je sedelo 21 hudodelnikov, med temi 4
péh zatožencov
ženske; poklicanih in zaslišanih prie je bilo 59, in terpela je obravnava celih 8 dní, namreč od
16
do 24. marca
Predmeti tote obširne obravnave so bile hudodelstva
P
y
tat
posilnost
pod vladj i va nj
m
deležb
P
m
b oje t
Na klopéh zatožencov sedeči hudobnezi so bili tisti tolovaji, od kterih se je od leta 1849 do 1853 veliko hudobij slišalo in ki strahovali so mnoge kraje po doljnem Štajarskem, okoli Brešc, Rogatca in Laškega, na Horvaškem in Krajnskem, in to do dobe, da so padli
pravici v pest. Preiskava teh zločincov in njih dopernesenih hudodjanj je bila začela se v Brešcah pri bivši ces. kr. zborni sodnii ; nastavljena je pa bila pri tadajni ces. kralj, deželni sodnii v Celji. Ker so hudobneži terdovratno tajili dopernešene hudodelstva, in ker je bilo število hudo-delstev veliko in nektere zlo zapletene, se je preiskovanje trajalo do leta 1853. Po sodniskem razsodu od 3. augusta
omenjenega leta sta bila d na vse žive dní obsojena, razmeri njih udeležbe so obsoj
hudodelnika v tezko zelezj
d
na 20 let, drugi pa po
bili na
več
let v ojstro
ječo; nekteri so bili izpuščeui zavolj pomanjkljivosti dokazov
Po takem bi bilo misliti, da je pravda dognana
se drug
d
kar
oglasijo obsojenca na vedno in uni v 20-
letno ječo, ter pravijo, da hocej
d
m aleg
det
vse, kar so bili tajili poprej, in da bodo naznanili sodnistvu še mnogo drugih okoljšin in neznanih deležnikov doperšenih zločinstev. To so tudi storili in obstáli vse in natanko.
Pričela se je tedaj sodniska preiskava vnovo, pela zavolj ogromnega gradiva do letošnjega leta. so na beli dan grozovitne dogodbe
pa ter-Prišle
Bilo bi predolgo za naš list, da bi razložili celo rajdo
dopernešenih hudodelstev
(_z a t o z b
P » s",
ki nasteva
tote
»
/Oblini iiuuuuvioiv » VT5 m » v « « u . "f ■ , --- ------
ozovinstva, obsega trinajst drobno napisanih pol
y
/
100
drugih
uradnih spisov, dopisov, odpisov in vpisov to pravdo da Sardinci
ktei
se
U
za
zadevajočih je pa .nagromadilo se toliko, da so komaj v se
kega izvoljeni
y
kljub
lada ne
dem velikih zabojih pospravljeni bili); tudi se braui pero Ko ji je unidan celó ondašnj
pei
vsega Talijan-
avstrijanski vladi, minister v deržavnem
popisati te delà cioveške divjôte , ker
mnoge
izmed njih so zboru zlo
protoval, je bilo berž misliti, da se mora nit
tako gerde in strahovite , da nas je preletavala groza smo čuli o njih. Tedaj povemo na kratko le tole:
y
ko
V
ze tako z!o rahle diplomatične zveze popoinoma raztergati
In res se je sedaj
to
zgodilo
trijanska vlada je
Doperšenih djanj je 32; med temi je 8 velikih ro- poklicala svojega poročnika grofa Paar-a iz Turina in je Av po v; razun teh so ponoćni po lom as ti, tatvine, poti- strijane, kteri bivajo na Sardinském, izročila varstvu pru
ubojstvo.
udeležbe pri rópih, terpiučenje ljudi, skega poročnika
dins ka vlada pa je odzvala tudi
Pričele so se tote zločinstva leta 1849 na horvaško
svojega poročnika markija Cautona di Ceva iz Dunaja in svoje podložne
krajnsko-sta jar ski meji, pa vsako sledeče leto noter ročniku
T
do 1853 je bilo dopernesenih
mnogo hudodjanj
9
kterih se Kaj se bo dalje zgodilo, se ne vé.
na Avstrijanskem izrocila francozkemu po-
novica poslednjih dní.
a in
je najvažniša politic
Napolitansk
je udeleževalo po 5 in več hudobnežev, ki so letos tukaj francozka vlada ste si vsak dan bolje; že se govori, da
pravdani bili. Ti strašni Ijudje, večidel tersati pa sirovi bi si utegnile kmali ena
drugi
svoje
poročnika poslati
lenúhi, so domá iz raznih krajev; mladi niso v solo In kakošen hrup so gnali še pred kratkem Francozi in An
hodili, tedaj večidel ne znajo ne brati ne pisati; delati se gleži zoper Napolita jim ni poljubilo, klatili so se po širokém svetu, pajdašili se vojsko nad Meksik
Š p a nj sk
lada je poslala
y
z malopridnimi ljudmí, ter uganjali z njimi vred mnogotere obnašanje do Špa
____• A	V	1	B	• J	« • I	»A
da se mašuje za tolovajsko njih
y
ki ondi bivaj
Govori se pa
y
da
hudobije. Napadali so namrec posebno samotne bajte, hise, vlada severne hramove, mliue itd., po kterih so, našemani iu preoble- Meksiki
čeni, pa oboroženi gorjačami, pistolami, puškami, sekirami
Amerike bi v sili utegnila na pomoč biti Svajcarsko-pruaka pravda v Parizu še
ni
topinice naprej storila
21
dan t. m. je bil d
ljudi napadali, jih vezali, zvezane pa bodli, davili, suvali, žavni zbor v Londonu razpušen s kraljičnim ogovorom,
jim nož ali pistolo na persi, na vrat stavili, kteri zaupanje razodeva, da se bojo v novi zbor volili
J A il/.! A 11	/\ i 1 i« a rf A f i rr I n IT A	Ck 1 B	ril« Ani Vil A	ttî in iJ	A I 1 «1 U ! ar^ ^ -X I ^ L L	) i ^ 1 __ ____ X _ _ ____v ^ ____?.. •
žgali
tolkli,
ter jim grozili, da čejo jim „odrezati glavo" ali „črepinjo „modri in domoljubni možje". Palmerston se še zmiraj
razbiti", ako jim ne dajo dnarja, ali ne povedó, kje da imajo nadjati more, da bo zmagal
Iz C e r n o g
se sliši
shranjeno gotovino.
od novih homatij, pa se še nič gotovega ne vé.
S
Poslušavce pri sodniški obravnavi je preletavala groza, tov id" naznanja, da se je prikazala v Černigori kmali po ko so čuli vse okolšine dopernešenih zločinstev. Se vé odhodu kneza Danila nepokojná stranka, ki želi rod Nj e-
da so tajili nekteri hudobniki tudi sedaj udelezbo in izpe- g
ljavo tega ali unega hudodelstva
y
a!
nič
ob vlado pripraviti, in to nek s podbudo ruske
jun ni
pomagalo
konzula v Dubrovniku Petra Stermuha. 14. marca je tedaj
tajenje; resnica je prišla vendar na dan, in doloceiie so došel na Cetinje pi
klerik Luk
Rad
jirn bile zaslužene kazni.
se je ondi proglasi! za

podarja černogorske
y
ki
Pa ko
Krivih spoznanih je bilo 16 zatozencov , ki so bili maj je projavil ta svoj namen, so ga verni členi starašin-obsojèni takole: Najsilovitneji tolovaj, deležnik peterih rópov stva dali vjeti in zapreti, knezu Danilu pa naznaniti pri-in ubojstva, za ljudi in ptuje blago zeló nevařen človek, godbo v Pariz. Pri Radoniču so nek našli še druge
žive
pajdašev njegovih so bili obsojeni eden na 18
i
dní; izmed ena ženska
spise imenovane
5»
Allg. Zeit

da
konzula
azpor Cernogo
kegau. Iz Dunaja se pa pise
*cov z Rusijo je le pře-
na 14
drugi
na 8, na 6 in manj let po razmeri svoje ude- tveza, z Avstrijo pa resnica, ker Cernog
terdij
da v
u» * -x, umij,! um ^ 5	~ — ------j — r ~ —— J --------- " •	i—	^	»""
ležbe, vsi pa v ojstro ječo. Tudi morajo poverniti naprav- cesarskih deželah bivajoči sestričniki rajnkega vladika na
____% . '	m	t ^ t ii	«I •	i	Vf	J	rN i • •	^ 1_ •	il	________l 1 C i •	«V	• •	^	#	>	mm	A V	-
ljeno škodo in plaćati sodbine troske. Štirje mozki pa ena klepajo prekucije v Cerno ženska so bili rešeni zatožbe zavolj pomanjkljivosti doka- je Nap zov. Razun teh letos tukaj pravdanih :n obsojenih hudo-delcov je bilo še 19 deležnikov, ki so pa med dolgoletnim

Ravno ta
k piše
da
knezu černogorskemu obljubil 100.000 fran
ko
leto
Zavolj
P
d
toliko grozuega čeneajo, se je
oglasil
od ktere nevedni učeni dunajski
preiskovanjem umerli v záporu in stopili pred obličje drugega sodnika.	J. Š.
Iz Tersta. Po naznanilu „Triest. Zeit." znašajo za
napravo tukajšnega kapuci narskega samostana dosih- tei
gled Lit
y
s v e 11 a
moi
me gl
lja bi
b zen
k
rekoč: Repate zvezde so skor to kar je
rep take zvezde
vse
met kode
ali
U
e iti; če bi repatica pa tudi
bi mi komaj več čutili od te^a kakor
mal podpisani milodari 17.608 fl. 42 kr.
tak
y
ko navadno hudo vreme nastane. Morebiti
Iz Ljubljane. Kmetijska družba je vceraj iz Dunaja prikaže letos tista repatica od leta 1556,— pa morebiti tudi
přejela odgovor , da vodstva zeleznic in parobrodov , ktere še le leta
so v pripomoć dunajské razstave ze s tem bojo vse blago tjč in nazaj zastonj peljale,
y
veliko storile, da
858
1859 ali 1860
ms kih
od naše
u
y
pot
jena je en
«
J
y
tedaj 19krat dalje kakor
m o
ne
Več Švaj
rejo še ljudém vožnje brez placila dovoliti. carjev je pri Z i da ne m mostu od gosp. Sartori-a vse
je mesec od nas. Vse je tedaj prazen strah, naj obra čamo to reč kakor koli hočemo.
posestvo kupilo , da bojo tukaj velike magazine za zito in druge pridelke iz H o rva šk ega itd. napravili in veliko kupčijo na vse strani, proti Terstu itd. začeli.
Lilije

Novičar iz raznih krajev

Lilije tergam, Lilije bele; Več mi ne bote Mladi cvetele.
Več vas na solnce Ne bora nosila, Nič več z vodico Hladno rosila.
Novi tólarniki (papirnati tolarji), kteri se bojo nek
kmali izdali, bojo iz tako posebnega papirja narejeni
y
da
Slisi se, da se c. k.
Le ovenujte Lilije bele! Z mano cvetele Z mano venele.
S. Jenko
jih nihče ne bo mogel ponarejati. -	— ,
ministerstvo posvetuje ob novem patentu za prid o bn ino (Erwerbssteuer). — Na Dunaji iznova ustanovljeni tergo vski (kupčijski) šoli, ktere pervo leto se bo že letos mesca oktobra začelo , je c. k. ministerstvo dnarstva ne-
kdanjo cesarsko orožnico (kais. Zeughaus) do septembra "„Nov." preobširni. *S „pesm." bomo tudi še poterpeli. "Sicer pa so 1859 brez placila prepustilo. — Zadnjič smo že omenili, nam Vaši verli spisi dragi.
Pogovori vredništva. Gosp. J. G. v C. Za knižico Navr.
„Raba glag." ni gosp. Blaznik nobenega naročila prejel. Pošljerao jo Vam tedaj brez placila. — Gosp. J. V. v C. : „Rasti, pom
so za
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik