izo.y 129.2 129.2 129.2 129.3 119.3 129.3 129.3 gHI'xwc« I* ml Prfe ITTO ft ft ft hrMtjri fe if* 1.5.5 1.5.5 1 5.5 I 14.5 114 ^ 114.5 113./ 112./ 1C 113 7 113.7 1C '1.3.7 1,2.5 1C 129.3 129.3 1 <5.5 115.5 1>5.5 115.5 115.6 114.5 1 I H. 6 114.6 r :.6 114.6 113./ 1,2.9 113.7 U2.9 1 ' A -» V * A A MO./ I 14 7 113.7 112.9 113.7 112.9 126.0 iJ. 118.0 116.7 115.6 115.6 114.6 114.6 113.7 113.7 129.6 129.6 123.6 123.6 121.4 BBSS 119.6 'w 118.1 *p 116.8 !V. 115.7 k' 114.7 1M 7 113.8 113.8 112.9 113.0 . g - p JP ■ gOM STAT IS® ČNO GRAD i 38 ZB III V Vfl St 18 /72 Y ‘ ■ FA W«J IBB 113.1 113.1 5 fn ^P«ip TTVIS - ft. 1 fcTB jEi B f '^y'fP ftTS«V s iwsm k rVV ft rw*X TTViV kjn P M f\»M iTV^V ■IM; I »J Egg i HT^XTi f jfcP ^Pf| mW^P ^P/i klrfl mft l»w^p ■ ■ XI uZtjkm WSBKm I71F1 1C 1C 1C c 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 11 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 10 1C 1C 10 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 1C 10 1C 1C 1C 1C VC 11 1C 1C 10 10 1C 10 1C ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 18/72 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1971 LJUBLJANA, DECEMBER 1972 SESTAVILI : dipl. ing. Marija ANDOLJŠEK, samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva dipl. ing. Zvone KOVIČ, samostojni svetovalec za statistiko kmetijstva Podatki o kmetijstvu so bili objavljeni v tehle zvezkih "Statističnega gradiva" KMETIJSTVO - pregled za leto 1951 za LRS, Ljubljana, ZS LRS 1952 Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, ZS LRS 1953 Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, ZS LRS 1955 Letni pregled kmetijstva 1955 za LRS, Ljubljana, ZS LRS 1956 Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1938, Ljubljana, ZS LRS 1960 Statistično gradivo; '‘Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960", Ljubljana, ZS LRS 1962 Statistično gradivo SR Slovenija št. 4: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1961", Ljubljana, ZS SRS 1963 Statistično gradivo SR Slovenije št. 13: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1962", Ljubljana, ZS SRS 1964 Statistično gradivo SR Slovenije št. 2/1965: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1963", Ljubljana, ZS SRS 1965 Statistično gradivo SR Slovenije št. 21/1965: "LETNI Statistično gradivo SE Slovenije št. 19/1966: "LETNI Statistično gradivo SR Slovenije št, 15/1967: "LETNI Statistično gradivo SR Slovenije št. 16/1968: "LETNI Statistično gradivo SR Slovenije št. 15/1969: "LETNI Statistično gradivo SR Slovenije št. 11/1970: "LETNI Statistično gradivo SR Slovenije št. 11/1971: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1964", Ljubljana, ZS SRS 1965 PREGLED KMETIJSTVA 1965", Ljubljana, ZS SRS 1966 PREGLED KMETIJSTVA 1966", Ljubljana, ZS SRS 1967 PREGLED KMETIJSTVA 1967", Ljubljana, ZS SRS 1968 PREGLED KMETIJSTVA 1968", Ljubljana, ZS SRS 1969 PREGLED KMETIJSTVA 1969", Ljubljana, ZS SRS 1970 PREGLED KMETIJSTVA 1970", Ljubljana, ZS SRS 1971 Podatki o kmetijstvu po občinah so objavljeni tudi v teh publikacijah "Statistični podatki po občinah SR Slovenije”: Osnovni statistični Osnovni statistični Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki Statistični podatki podatki po občinah LR Slovenije 1956, Ljubljana, ZS SRS 1957 podatki po občinah LR Slovenije 1958, Ljubljana, ZS SRS 1959 po občinah LR Slovenije 1969, lil. zvezek, kmetijstvo po občinah SR Slovenije 1960, III. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo po občinah SRS 1961, III. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo po občinah SRS 1962, III. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo po občinah SRS 1963, lil. zvezek (kmetijstvo, gozdarstvo) po občinah SRS 1964, IV. zvezek - kmetijstvo, gozdarstvo po občinah SRS 1965, IX. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo po občinah SRS 1966, Vlil. zvezek; Kmetijstvo, gozdarstvo Statistični Statistični Statistični Statistični Statistični podatki po občinah SRS 1967, Vlil. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo podatki po občinah SRS 1968, IV. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo podatki po občinah SRS 1969, VII. zvezek; Kmetijstvo, gozdarstvo podatki po občinah SRS 1970, III. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo podatki po občinah SRS 1971, IV. zvezek; Kmetijstvo, gozdarstvo Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot št. 12 Tiskano v 170 izvodih, decembra 1972. Cena 20 din. UVOD Kmetijska statistika je specifično področje, ki, za razliko od drugih statistik, spremlja dogajanja v prirodi, z«, to je razumljivo, da so ti procesi poleg človekovega dela in usmerjanja odvisni od nešteto naravnih čini tel jev, ki vplivajo na samo proizvodnjo. Ker je eksaktno merjenje v statistiki kmetijstva povezano z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, sloni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. V statistiki kmetijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj pomembnejših agroekonomskih kazalnikov s področja kmetijstva, in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. V letnem pregledu kmetijstva objavljamo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih,četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav in popisov, ki'spremijajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V prvem delu publikacije smo prikazali vse pomembnejše podatke v časovnih serijah. V drugem delu pa so nadrobnejši podatki za leto 1971, in sicer ločeno za zasebna kmečka gospodarstva in za družbene kmetijske organizacije. Ljubljana, decembra 1972 Direktor Franta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA ni pojava ni podatka podatek manjši od 0,5 (polovica) dane merske enote podatek je manjši od 0,05 (pet stotin) dane merske enote poprečje označba za opombo pod tabelo ali pod črto VSEBINA Stran Pojasnila ............................................................................................ 5 Komentar .................................................................................... ..... g 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU.................................................................• • • 15 1-1. Kmečko prebivalstvo ...................................................................... 15 1-2. Družbene kmetijske organizacije............................................................15 1-3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah ... ..................................... 15 1-4. Verižni indeksi kmetijske proizvodnje .................................................... 16 1-5. Delež področij v družbenem in narodnem dohodku ........................... . ................ 16 1-6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva ..................... 17 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva .... ....................... 17 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva .............................. 18 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški po vrstah družbenih kmetijskih organizacij ........ ig 1- 10. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva.............................................ig 2. RASTLINSKA IN ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SR SLOVENIJI 1967-1971 .........................•............. 20 2- 1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1967-1971 .... .............................. 20 2-2. Zemljiške kategorije po lastništvu............................................................ . 21 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu ................................................ 21 2-4. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti .............................................. 22 2-5. Skupine njivskih posevkov po lastništvu ................................................... 23 2-6. Struktura skupnih njivskih posevkov ....................................................... 23 2-7. Posejana površina glavnih posevkov ....................................................... 24 2-8. Pridelki posevkov ........................................................................ 25 2-9. Pospravljene površine in pridelek njivskih posevkov ......................................... . 26 2-10. Pospravljene površine in pridelek travišč...................................................30 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja .............................................. ........ 30 2-12. Površina In pridelek jagodičevja............................................................31 2-13. Domača predelava sadja ..................................................................... 32 2-14. Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja ................................... 32 2-15. Porabljene količine umetnih gnojil ....................................................... 33 2-16. Število in delež živine po lastništvu ..................................................... 34 2-17. Živina in plemenska živina po lastništvu .................................................. 34 2-18. Število in sestava živine po spolu in starosti ............................... . ........... 35 2-19. Prirast živine............................................................................ 35 2-20. Količina mesa................................................................................36 2-21. Živalska proizvodnja ..................................................................... 36 2-22. Zakol živine v klavnicah ................................................................... 36 2-23. Oddaja pitane živine z družbenih in zasebnih gospodarstev ................................. 38 2-24. Ulov rib, rakov in školjk (morskih in sladkovodnih rib)......................................39 2-25. Prodaja nokaterih pridelkov z družbenih kmetijskih gospodarstev ........................... 40 2- 26. Odkup nokaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev ....................................... 41 3.. PREGLED POMEMBNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LETO 1971 ...................................................... 42 3- 1. Površina in posevki v letu 1971.........................................................• • 42 3-2. Površine posevkov in pridelki (po lastništvu) ............................................. 43 Stran 3-3. Travišča • površina in pridelek.......................................................... 44 3-4. Drevesa in pridelek sadja ................................................................... 45 3-5. Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov . ................................................... 45 3-6. Površine in pridelek jagodičevja........................................................... 45 3-7. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja . ..................................... 45 3-8. Pridelek s plantažnih sadovnjakov ........................................................... 46 3-9. Domača predelava sadja v letu 1971........................................................... 47 3-10. Domača predelava grozdja .................................................................... 47 3-11. Število živine v letu 1971................................................................ 48 3-12. Število živine po vrstah družbenih gospodarstev .... .................. .......... 48 3-13. Bilanca živine............................................................................... 49 3-14. Poprečne odkupne cene........................................................................ 49 3- 15. Izvoz in uvoz kmetijskih pridelkov in živine ........................................... 50 4. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KMETI ......................... 51 4- 1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1971................................................. 51 4-2. Oskrbovanje kooperantov z reprodukcijskim materialom v letu 1971 ............................ 52 4-3. Površine in pridelki nekaterih posevkov v proizvodnem sodelovanju v letu 1971 ............... 52 POJASNILA Kmečko prebivalstvo Pri popisih prebivalstva so se menjale definicije kmečkega prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 1948 je kot kmetovalec definiran tisti, ki se redno in pretežno preživlja s svojega posestva, katerega sam obdeluje in vodi delo na posestvu, naj je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Za člane gospodinjstva se štejejo člani kmetovalčeve družine, stari nad 14 let, gospodinja in vzdrževane osebe, kamor se v kmetijstvu štejejo vse o-sebe, mlajše od 14 let, nezmožni za delo in preužitka- rjl. Pri popisu leta 1953 imamo tri variante za opredelitev kmečkega prebivalstva: po panogi kmetijstva, po kmečkem poklicu in kmetovalce iz panoge kmetijstva, h katerim so prišteti še kmetovalci po poklicu, ki so začasno izven dejavnosti. Pri obdelavi popisnih rezultatov je bila za določitev pojma kmečkega prebivalstva uporabljena tretja varianta. Za kmečko prebivalstvo so bile štete vse osebe, ki so opravljale svoj glavni poklic v panogi kmetijstva, in osebe iz skupine "izven dejavnosti", ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Vzdrževano prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti, oziroma poklicu vzdrževalca. Popis prebivalcev leta 1961 je določil kriterij, da se poklic določa po vrsti dela, ki ga kdo opravlja, da bi s1 pridobil sredstva za preživljanje. £e kdo opravlja več poklicev, se določi poklic po poslih, za katere uporablja večji del časa. Za kmečko prebivalstvo so bile torej štete osebe, ki so večji del časa uporabile za kmetijsko dejavnost. Za leti 1962 do 1970 so podatki vzeti iz registra stalnega prebivalstva. Za kmetovalce so bile štete osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, in ki opravljajo osnovna kmečka dela, kot so oranje, setev, delo z živino, delo v sadjarstvu, vinogradništvu in podobna dela. Ne štejejo pa se za kmetovalce osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, vendar ne opravljajo kmečkih del. Za leto 1971 so podatki o številu prebivalcev iz popisa prebivalstva in stanovanj 31.M 1.1971 (predhodni podatki). Indeksi kmetijske proizvodnje Verižni indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih odkupnih cen po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Pomembnejši finančni kazalniki Narodni dohodek in družbeni produkt sta obračunana po proizvodni metodi. Obračun dohodka za družbeni sektor temelji na podatkih iz zaključnih računov gospodarskih organizacij. Podatki so razčlenjeni po čistih dejavnostih. Od leta 1961 se podatki za obračun narodnega dohodka zbirajo s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij. Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta za zasebni sektor kmetijstva temelji na ocenah podatkov rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov. Izdelajo ga vsako leto občinske skupščine. Rastlinska proizvodnja Podatki o rastlinski proizvodnji so zbrani po rednih statističnih službah, ki spremljajo rastlinsko proizvodnjo vse leto. Za družbeni sektor in za proizvodno sodelovanje z zasebnimi gospodarstvi so podatki zbrani neposredno od družbenih kmetijskih organizacij. Za zasebni sektor pa so jih ocenili cenilci po cenilnih okoliših. Po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko so od leta 1961 dalje senožeti opuščene kot samostojna zemljiška kategorija. Boljše senožeti so vključene med travnike, slabše pa med pašnike. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po ekonomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana v tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja) na glede na lastništvo. V tabelah o površinah in pridelku travišč so pri skupini neorganizirani družbeni sektor všteta zemljišča, gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter ocenjeni podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolžna pošiljati statističnih (poročil. Živalska proizvodnja 0 številu živine v zasebnem sektorju so bili podatki zbrani z anketo, ki je zajela b% zasebnih kmečkih gospodarstev s stanjem 15. januarja vsakega leta, za družbeni sektor pa so podatki vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij s stanjem 31.decembra. Prirast živine je izračunan po metodologiji Zveznega zavoda. Račun temelji na bilančnih podatkih ankete o številu živine 15.1. za zasebna kmečka gospodarstva in letnih poročilih družbenih gospodarstev (31.X11.). Pri količinah mesa so upoštevane vse količine, ki jih da zakol živine v klavnicah in na kmečkih gospodarstvih, ne glede nato, ali je živina za zakol domača ali uvožena 1z drugih reoublik. C zakolu so podatki vzeti iz četrtletnih poročil vseh klavnic. C pitanju živine na družbenih gospodarstvih so podatki vzeti iz poročil družbenih kmetijskih organizacij; o pitanju živine v kooperaciji pa iz poročil enot, ki pl-tajo živali v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Podatki o ulovu rib so vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih ribičev. Podatki o živalski proizvodnji so za družbene kmetijske organizacije vzeti iz letnih poročil, za zasebna kmečka gospodarstva pa temeljijo na ocenah, deloma pa na bilančnih podatkih letnih služb živinoreje (izračuni pa temeljijo na metodologiji Zveznega zavoda za statistiko). Podatki o številu živine pri zasebnih gospodarstvih po občinah so bili zbrani ob popisu prebivalstva 31.111. 1971. Odkup, izvoz, uvoz Podatki o prodaji in odkupu pridelkov ter živine so iz rednih statističnih služb statistike blagovnega prometa; prav tako podatki o izvozu in uvozu. Kooperacija Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. KOMENTAR KMETIJSTVO V LETU 1971 RASTLINSKA PROIZVODNJA Zemljišča V kmetijski statistiki razčlenjujemo celotno površino po načinu uporabe na osnovne vrste zemljišč ali zemljiške kategorije, Le-te je statistika prevzela od katastra in jih nekoliko prilagodila svojim potrebam. Slovenija meri 20 254 km2 ali 7,9? vse površine SFRJ. Velika geografska raznolikost se zrcali v njenem podnebju. Vpliv te je pa v razvoju kmetijstva, razprostranjenosti posevkov, oziroma v razprostranjenosti kmetijskih panog. V kmetijski statistiki vsako leto na osnovi katastra ugotavljamo zemljiške kategorije. Zemljiške kategorije po katastru in statistiki (oceni) v letu 1971 Kataster Statistika ha ha ? VSA POVRŠINA 2 025 A00 2 025 400 100 Njive in vrtovi 286 294 274 037 13,5 Sadovnjaki 41 143 37 056 1,8 Vinogradi 21 599 2 0 649 1,0 Travniki 362 118 317 057 15,7 Pašniki 240 898 269 869 13,4 Ribniki Trstičja in mo- 297 305 0,0 čvirja 1 934 2 280 U,1 Gozdna zemljišča Nerodovitna po- 944 099 972 925 46,0 vrši na 127 018 131 222 6,5 Vseh obdelovalnih površin ima Slovenija 32,0?, kmetijskih pa približno 45,5?. V Jugoslaviji je delež obdelovalnih površin 39,7?, kmetijskih 57,5?. Njivske površine Njivske površine so se na območju Slovenije začele zmanjševati. V letu 1960 smo imeli približno 295 000 ha njiv in vrtov. V letu 1971 smo prišli po oceni že na 274 000 ha. Delež njiv In površin s trajnimi nasadi (sadovnjaki 1n vinogradi) je v Sloveniji precej nizek (16,3?), zlasti če ga primerjamo s podatki za evropske in nekatere izvenevropske države. Delež njiv 1n trajnih nasadov (sadovnjakov in vinogra-dov)od vse površine: ? njiv, sadovnjakov in vinogradov Albanija 17,4 Avstrija 19,9 Belgija 29,3 Bolqari ja 41,0 še škoslovaška 41,9 Danska 62,6 Finska 8,2 Francija 37,0 Grčija 29,2 Italija 50,5 Jugoslavija 32,3 Delež njiv in trajnih nasadov (sadovnjakov in vinogradov) od vse površine: (nadaljevanje) Država ? njiv, sadovnjakov in vinogradov Madžarska 60,5 Nemčija (vzhodna) 46,1 Zvezna republika Nemčija 33,1 Nizozemska 25,5 Norveška 2,6 Portugalska 49,2 Romunija 44,3 Španija 40,6 Ovadska 7,0 Švica 9,8 Velika Britani ja 30,4 ZSSR 10,8 ZDA 18,8 Izračunano iz Production Yearbook 1968 - FAO Skoraj vse evropske države, razen skrajnih severnih in Švice, imajo višji delež njiv, sadovnjakov in vinogradov kot pri nas v Sloveniji. Tudi primerjava njivskih površin in površin s trajnimi nasadi (sadovnjaki in vinogradi) na 1 prebivalca na» da zelo zanimiv pregled. V Sloveniji odpade na 1 prebivalca 0,19 ha teh površin. Če vzame podatke za ves svet, odpade na prebivalca 0,V1 ha njiv, sadovnjakov 1n vinogradov, v Evropi pa 0,33 ha. Razmerje pri evropskih 1n nekaterih Izvenevropskih državah: Površina njiv, sadovnjakov in vinogradov na 1 prebivalca Država ha Albanija 0,25 Avstrija 0,23 Belgija 0,93 Bolqarija 0,55 Češkoslovaška 0,37 Danska 0,56 Finska 0,59 Francija 0,41 Grčija 0,44 Italija 0,29 Jugoslavija 0,41 Madžarska 0,55 Vzhodna Nemčija 0,31 Država ha Zvezna republika Nemčija 0,14 Nizozemska 0,07 Norveška 0,22 Poljska 0,49 Romunija 0,55 Španija 0,64 Švedska 0,40 Švica 0,07 Velika Britanija 0,13 ZSSR 1,03 ZDA 0,89 Izračunano iz Production Yearbook 1968 - FAO Iz pregleda vidimo, da imajo manj površin njiv, sadovnjakov in vinogradov na prebivalca kot v Sloveniji v Zvezni republiki Nemčiji, Nizozemski, Švici in Veliki Britaniji. V vseh drugih državah so te površine na 1 prebivalca znatno večje. Travniki in pašniki Na travnike in pašnike odpade v Sloveniji 29,1? vseh površin: v Jugoslaviji je ta delež le 25,1?. Travniki,pašniki in krmski posevki na njivah so osno* va naše usmerjenosti v živinoreji. Razmerje travnikov in pašnikov v primerjavi z vso površino nas postavi nad svetovno in evropsko poprečje. V naslednji tabeli vidimo ustrezna razmerja pri pomembnejših evropskih in izvenevropskih državah. Delež travnikov in pašnikov od vse površine Država ? travnikov in pašnikov Al bani ja 25,4 Avstrija 26,9 Bolgarija 11,8 Belgija 25,4 Češkoslovaška 13,8 Danska 7,5 Franclja 24,9 Grči ja 39,7 Italija 17,1 Jugoslavija 25,1 Madžarska 13,8 Nemčija-vzhodna 13,3 Zvezna republika Nemčija 35,5 Nizozemska 36,4 Norveška 0,5 Delež travnikov in pašnikov od vso površine (nadaljevanje) Država ? travnikov in pašnikov Poljska 13,8 Portugalska 6,0 Romuni ja 18,2 Španija 27,2 Švedska 1.2 Švica 43,0 Velika Britanija 49,7 ZSSR 16,6 ZDA 27,7 Izračunano iz Production Yearbook 1968 - FAO Gozdovi Slovenija ima pod gozdovi približno 48?. V SFRJ je ta delež približno 34?. Zaradi spreminjanja in prerašianja pašnikov se te površine po statističnih podatkih povečujejo. Razmerje njivskih posevkov v letu 1971 Razmerje skupin glavnih njivskih posevkov sestavlja kmetijski kolobar. V Sloveniji zavzemajo žita 51,2? njivskih površin, industrijske rastline 1,3?, vrtnine 20,2? in krmske rastline 24,0? vseh površin. Na "drugo", med katerim štejemo drevesnice, trsnice, praho in neobdelane njive, odpade 3,3?; skoraj 3/6 teh površin so neobdelane njive. Pri pregledu setvenih površin v letu 1971 opazimo dve bistveni spremembirpovečanje površin s koruzo in zmanjšanje površin s krompirjem. Ti spremembi sta nastali zaradi večjega popraševanja po krmnih žitih in težkega vnovčenja pridelka krompirja. Vreme in nekateri pridelki v letu 1971 Vreme ima s svojima najvažnejšima komponentama • temperaturo in padavinami - zelo velik vpliv na letino. Zato podajamo kratek opis vremena v letu 1971. (Kratek pregled po dekadnih poročilih Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije). V prvi polovici julija je bila zemlja zelo skromno preskrbljena z vodo. V zadnji tretjini mesca smo imeli že močno sušo, ki je prizadela vse kmetijstvo. Suho in toplo vreme v zadnji dekadi julija je bilo zelo ugodno za žetev ozimln, toda zaradi suše so bila žitna strnišča presuha za oranje. Konec mesca so bile pičle padavine, ki so mestoma toliko namočile zemljo, da so lahko orali in sejali za strniščne posevke. Koruza je začela cveteti v začetku druge polovice julija. V tej razvojni fazi in pred tem je koruza zelo občutljiva za sušo. Sušno vreme je slabo vplivalo na oplodnjo koruze, oziroma na količino in kalivost cvetnega prahu. Znatne razlike so pri koruzi na težki, oziroma na lahki zemlji. Na peščeni podlagi je koruza začela rumeneti, na gl objih tleh pa je bila kar lepo zelena. V prvi in drugi dekadi avgusta se je nadaljevala poletna vročina. Sušo je omilil dež v dneh 12, in 16. a-vgusta, razen v obmorskem pasu, kjer so bili brez dežja. Vsi posevki so bili že v taki razvojni fazi, da se po dežju niso mogli več bistveno popraviti. Vreme je bilo v prvi polovici avgusta zelo ugodno za kuinjo otave, a zaradi suše skoraj ni bilo kaj kositi. Po 20. avgustu smo imeli precej dežja, ki je prekinil dolgotrajno poletno sušo. Toda dež je bil prepozen, ker je suša močno prizadela že vse kmetijske rastline. Suša v juliju in avgustu je bila najbolj očitna na Primorskem in severovzhodnem obrobju Slovenije (Pomurju). Drugod po Sloveniji je bilo v kritičnem obdobju med 20.7 in 20.8. nekaj več dežja,vendar so zaradi hudo vročine rastline povsod trpele sušo. Zlasti pa na bolj peščenih tleh. Ob prodoru hladnega vremena zadnjega avgusta se je končala poletna vročina. Kjer so bile v zemlji zaradi pomanjkanja vode že globoke razpoke, je znaten del dežja brez haska odtekal in suša se je nadaljevala. Sončno vreme v začetku septembra je bilo ugodno za zorenje sadja in grozdja. V začetku septembra so bili izgledi za kakovostno vinsko letino, količinsko pa nižji pridelek.Zaradi suše in vročine je grozdje prej zorelo. Po sončnem in zelo toplem poletju se je septembra začelo znatno hladnejše vreme. Temperatura se je znižala, v drugi polovici je bila že močno pod normalo, v poprečju 4 do 5° C. V sredini septembra je bilo nekaj dni tako hladnih, kot je mormalno za konec oktobra. Po 15. septembru so bile noči-mrzle in pojavljati so se začele prve jesenske slane. Dež v septembru je bil koristen strniščnim korenovkam (pesi, korenju) in kapusnlcam, ki so ves čas svoje rasti trpele pomanjkanje vode. V drugi dekadi septembra je padlo največ dežja prav v tistih predelih, ki so znani kot najbolj suhi; Kopr-ščina, Bela krajina, Bizeljsko, Pomurje. Na Primorskem so sredi septembra začeli trgati zgodnje vrste grozdja. Vzrok malega pridelka je bila poletna suša. Poleg poletne suše je bila vzrok za manjši pridelek toča 1970 leta, ter spomladanska pozeba. Kakovost pridelka grozdja je bila v letu 1971 izredno dobra, grozdje je bilo zdravo in zelo sladko. Le kjer je grozdje poškodovala toča (Haloze), se je v deževnih dneh začela širiti gniloba. Odstotek sladkorja je bil Velik že septembra. Razmerje med sladkorjem in kislino je bilo zelo ugodno. 7adnja dekada septembra je bila suha. Zemlja je bila preveč izsušena in trda za predsetveno oranje. Koruza je neenakomerno dozorela, slana ji je v začetku druge polovice prekinila rast. Zorenje koruze je bilo prisilno, kar je še zmanjšalo že tako slab pridelek koruze. Silažna koruza je bila posmojena od slane. Ajda je bila zaradi slane prekinjena v rasti, imela je malo zrna in je bilo slabe polnjena. Pridelek je bil slab, ker jo je skoraj po vsej Sloveniji posmodila slana. Prva dekada oktobra je Pila suha in izredno sončna, 1-dealna za jesensko setev. Jesensko vreme je bilo idealno za trgatev. Sladkorna stopnja je bila dosežena in se je sukala med 16-22%, ponekod tudi 25?. Grozdje je imelo sorezmerno malo mošta, ker so zaradi suše jagode manj sočne. Po 15 oktobru temperatura ni bila tako ugodna, saj se je znižala pod 5°C. Najnižja je bila v Pomurju 17. o-ktobra (le 0,3°C). Konec oktobra se je temperatura zo» pet začela dvigati. V zasebnem sektorju so trgatev končali v začetku 2. dekade v oktobru, v družbenem pa so trgali še vso dekado. Težko pričakovani dež sredi oktobra je koristil tudi grozdju, ki je postalo nekoliko bolj sočno. Lepo vreme v oktobru se je nadaljevalo tudi v novembru. Prva dekada novembra je bila nadpoprečno topla. Dež 7. novembra je bil ugoden za kasno ozimino in vrtnine na Koprskem in Goriškem. P š e n 1 ca V Sloveniji smo : pospravili letu 1971 pšenico s 60 113 ha površine in pridelali 158 734 ton pridelka s poprečnim pridelkom 26,4 na ha. Pridelek pšenice v tem letu je bil v primerjavi z vsemi povojnimi največji. Primerjamo ga lahko le z letino 1967, ko smo pridelali 142 225 ton in z letino 1969 s pridelkom 146 783 ton pšenice. Pridelek leta 1971 je od pridelka leta 1967 12? in od pridelka leta 1969 8? večji. Najnižjl pridelek pšenice v povojnih letih je bil leta 1951 50 550 ton, kar je komaj tretjina pridelka v letu 1971. Tako povečan pridelek pšenice v Sloveniji je Rezultat uvedbe visokorodnih sort, ki so se zadnje desetletje vedno bolj uveljavljale in zavzemajo sedaj že 80? vseh površin v Sloveniji. Poleg semena omeniti tudi izboljšano agrotehniko od setve do spravila pridelka ter u-godne vremenske razmere v najkritičnejših fazah od setve do žetve. Čeprav je hektarski pridelek pri pšenici le 26,4 q je eden najvišjih in je 2,6 krat večji od najnižjega pri dolka v letu 1951. V Jugoslaviji smo leta 1971 prvič pridelali 5 611 tisoč ton pridelka pšenice na 1 926 tisoč hektarih. Leti 1966 In 1969 sta po pridelku pšenice tudi v jugoslovanskem merilu najbolj primerljivi letošnjemu pridelku.V letu 1966 smo pridelali 4 820 tisoč ton in v letu 1969 4 880 tisoč ton, kar je približno 15? manj v primerjavi s pridelkom leta 1971. Ta pridelek pšenice je rezultat visokega hektarskega pridelka, ki je v poprečju 29,1 q na ha. Največji hektarski pridelek je bil leta 1966, ko smo dosegli 25,2 q na ha. Jugoslovanski hektarski pridelek 29,1 q/ha prekaša evropsko poprečje, vendar se ne moremo meriti z večjimi evropskimi proizvajalkami, kot so: Francija (36,6 q/ha), Zahodna Nemčija (42,3 q/ha) itd. Primerjamo se lahko s Češkoslovaško (31,6 q/ha), Bolgarijo (24,1 q/ha), Madžarsko (25,2 q/ha)in drugimi vzhodnimi državami (FAQ Yearbook 1969). Ječmen V Sloveniji smo pridelali 20 939 ton ječmena na 10 826 ha površine. Največji pridelek ječmena snu imeli v Sloveniji leta 1961 28 499 ton. Letošnji priuolek je le 38? tega pridelka. Pridelek ječmena je bil v primerjavi z letom poprej 3? večji. Pri ječmenu smo dosegli 19 q na hektar. Tak pridelek smo imeli leta 1966 in 1967. Pri krmnih žitih, tako pri ječmenu in ovsu, opažamo že vrsto let zmanjšanje površin, tako da lahko trdimo, da je zmanjšanje pri delka pri teh žitih predvsem zaradi manjših površin. Pri ječmenu smo imeli največje površine leta 1959 (16 348 ha), kar je v primerjavi z letom 1971 18? več površin. Jari ječmen zavzema v Sloveniji 1/3 površin pod ječmenom. Posebno kvaliteto med jarim ječmenom ima pivovarski ječmen. Slovenija ima ugodne razmere za pridelovanje jarega ječmena, zlasti tam, kjer ozimine zaradi o-strih zim odpovedo. Zanimivo je, da je hektarski pridelek jarega ječmena višji kot hektarski pridelek ozimnega. Pri jarem imamo v letu 1971 21,8 q/ha, pri o-zimnem pa le 18,8 q/ha. Oves V Sloveniji smo pridelali v letu 1971 na 9 726 ha površin 15 557 ton ovsa. Največja letina je bila leta 195] ko smo pridelali 32 561 ton ovsa, kar pomeni, da je pridelek leta 1971 v primerjavi s tem za polovico manjši. Pri ovsu ugotavljamo, da so površine v primerjavi s prvimi povojnimi leti polovico manjše, pridelek pa je v primerjavi z istimi leti enak. Koruza V Sloveniji smo pridelali 134 276 ton koruze na 47 679 hektarih. Pridelek leta 1971 je za 8? manjši kot pridelek leta 1970. V Sloveniji so se v letu 1971 povečale površine pod koruzo v primerjavi z letom poprej za približno 2 000 ha. V primerjavi z najmanjšimi površinami leta 1950 pa skoraj za 10 000 ha, V Jugoslaviji smo pridelali 7 441 tisoč ton koruze. Hridel ek je v primerjavi z letom 1970 večji za pribil-žno 7?. Večji pridelek je rezultat večjih površin pod koruzo za približno 3? in povečanje ha pridelka za 1,3 g. Poprečni hektarski pridelek je bil v Jugoslaviji v letu 1971 30,8 q. Nad tem hektarskim pridelkom so bili v Srbiji (34,2 q/ha) in Hrvaški (32,5 q/ha). Na svetu gojijo koruzo po zadnjih podatkih (FA0 Yearbook 1971) za leto 1970 na 110 799 tisoč ha. Na Evropo odpade 11 729 tisoč ha ali 10,0?. Leta 1970 smo pridelali na svetu 266 /90 tisoč ton koruze. Na Evropo odpade 38 855 tisoč ton, kar je 14,6?. Največji svetovni pridelovalci koruze po površinah in pridelku so: ZDA, Brazilija, SSSR, Mehika in Argentina. Če razdelimo evropske države po velikosti površin koruze in po velikosti skupnega pridelka v letu 1970, dobimo vrstni red evropskih držav. Velikost površin in velikost pridelka se navadno ne ujema. Vrstni red evropskih držav po površinah in po skupnem pridelku koruze v letu 1970: Država Delež površin ? Evropa 10,6 Romunija 27,3 Jugoslavija 20,1 Francija 12,7 Madžarska 10,3 Italija 9,4 Bolgarija 5,6 Portugalska 3,5 Albanija 1,9 Grčija 1,9 Češkoslovaška 0,6 itd. Država Delež pridelka ? 19,6 Francija 19,2 Romunija 18,3 Jugoslavija 12,8 Italija 12,3 Madžarska 12,0 Bolgarija 7,2 Avstrija 1,8 Portugalska 1,6 Grčija '1.9 Češkoslovaška 1,3 itd. V evropskem merilu je po površinah Jugoslavija na druge«, po pridelku koruze pa na tretjem mestu. V svetovnem merilu je po površinah na sedmem, po skupnem pridelku pa na osmem mestu. Krompir V letu 1971 smo v Sloveniji pridelali na 45 195 ha glavnega in 374 ha vmesnega posevka 697 667 ton vsega krom,, pirja, od tega 595 095 ton glavnega pridelka. V primerjavi z letom 1970 je bil celotni pridelek leta 1971 manjši za 4?. Hektarski pridelek krompirja v letu 1971 je bil 132 q. Hektarski pridelki krompirja zelo variirajo. Zadnjih pet let je bil ha pridelek še dokaj ustaljen in .j je gibal okrog 130 q. V Jugoslaviji smo pridelali 1971 2 592 tisoč ton krompirja kar je skoraj enako kot leta 1970. Ha pridelek je bil 89 q. Krompir zavzema v Sloveniji med vrtninami 82? površin, med njivskimi posevki pa 16?. V Jugoslaviji zavzema krompir med vrtninami okrog 50? površin, med njivskimi posevki pa okrog 40?. S tem odstotkom površin krompirja se Slovenija uvršča med največje proizvajalce krompirja. Površine krompirja v Sloveniji zaostajajo za površinami pšenice in zadnja leta, ko je koruza v razmahu zaostajajo za koruzo. Na svetu so gojili leta 1970 22 516 tisoč ha krompirja. Na Evropo (brez SSSR) odpade 7 296 tisoč ha - 34?. V tem letu so pridelali 125 976 tisoč ton ali 42? vsega svetovnega pridelka. Če razdelimo evropske države po velikosti površin krompirja in po velikosti pridelka v letu 1970, dobimo vrstni red ovropskih držav. Vrstni rod površin in vrstni red pridelka se vedno no ujemata. To je odvisno od intenzivnosti predelovanja krompirja. Vrstni red evropskih držav po površinah in po skupnem pridelku krompirja v letu 1970: Država Delež površin ? Poljska 37,3 Vzhodna Nemčija 8,5 Francija 5,8 Španija 5,1 češkoslovaška 9,6 Jugoslavija 9,5 Italija 9,9 Romunija 9,1 Anglija 3.7 Nizozemska 2,2 itd. Država Delež pridelka ? Poljska 34,5 Zvezna republika Nemčija 12,9 Vzhodna Nemčija 8,3 Francija 7,1 Anglija 5,2 Nizozemska A,5 Češkoslovaška A,3 Španija 3,5 Italija 3,0 Jugoslavija 2,k Avstrija 2,1 itd. živalska proizvodnja Kakšna je bila živalska proizvodnja v prejšnjem letu? Na to vprašanje skušamo odgovoriti v vsakoletni pismeni prilogi k številčnemu prikazu v tabelah, ki jih objavljamo v letnem pregledu. Kot običajno, bomo tudi v tem letu obdelali vsako posamezno vrsto živine posebej. Poleg odgovora na omenjeno vprašanje bomo v tem komentarju poizkušali prikazati, kako v živinoreji izpolnjujemo načrt razvoja, ki smo si ga zastavili v 5. letnem planu razvoja kmetijstva v Sloveniji od leta 1971 do 1975. leta. Govedoreja Najprej moramo uporabnika naših podatkov posebej opomniti na nekatere popravke pri prikazu števila govedi. Zaradi nepravilnega poročanja nekaterih družbenih organizacij v letu 1969 in 1970, smo morali popraviti podatke o proizvodnji in številu goveje črede pri družbenem sektorju, in, seveda, v seštevku obeh sekorjev. (Vsi popravljeni podatki so označeni z zvezdicami), Tako smo imeli ob koncu leta 1969 za približno k 000 več govedi, ob koncu leta 1970 pa približno 7 000 več .govedi, kot smo objavili v lanskih publikacijah. Torej je bilo leto 1970 v govedoreji še ugodnejše kot smo ga ocenjevali v lanskem letu. In kako je bilo v letu 1971? Število govedi se je v tem letu zmanjšalo za približno 6 000. Od tega v zasebni lasti za 5 000 govedi, pri družbenih gospodarstvih pa za 1 000 govedi. Padec števila je sicer majhen, vendar ga ne smemo spregledati, posebno zato ne, ker smo za to leto predvideli občuten porast črede govedi. Seveda izredna podražitev domačih krmil in zmanjšan uvoz krmil, ki jih doma ne pridelujemo, ni mogel ostati brez posledic, Te so se že enkrat pokazale v padcu števila govedi. Ostale posledice pa se javljajo vselej s časovno zamudo, in jih lahko pričakujemo v letu 1972 v obliki padca proizvodnje, če ne bomo odpravili negativnih vplivov. Iz podatkov v tabelah zaključimo, da je do resnega zmanjšanja prišlo le pri čredi krav in brejih junic družbenih organizacij. Ob podražitvi krmil se je še bolj zaostrilo vprašanje ekonomičnosti reje molznic in s tem kvalitete črede. In če so te molznice dajale poprečno letno samo po 3 000 1 mleka ali tudi manj, potem je razumljivo, da je takšne živali treba zamenjati. Žal pa je namesto izboljšanja črede v naši dosedanji praksi, sodeč po številkah, bolj običajno, da organizacije prenehajo z rejo molznic. Seveda to ne pomeni le zmanjšanje števila molznic, ampak vse goveje črede in proizvodnosti te črede. Reja govedi pri družbenih organizacijah postaja tako bolj in bolj odvisna od ugodnosti nakupa telet in mlade govedi pri zasebnih proizvajalcih. Hkrati pa pomeni ukinitev reje molznic pri družbeni organizaciji tudi nazadovanje ali zastoj v dvigu kvalitete črede vse govedi na področju te organizacije. Oo drugih občutnih sprememb v čredi govedi je v lanskem letu prišlo le še pri številu volov,ki se je v teku leta zmanjšalo za 12?. Število volov se bo tudi v prihodnje zmanjševalo v večji ali manjši meri, kajti vol izgublja na pomenu kot vlečna in klavna žival. Nekoliko se je spremenil sestav črede mlade govedi, kjer se je, v primerjavi z začetkom leta, zmanjšalo število telet in mlade govedi v starosti do 1 leta in nad 2 leti, povečalo pa se je število mlade govedi v starosti do 1 do 2 let. Sodeč po podatkih o številu govedi se leto 1971 ni mnogo razlikovalo od prejšnjega leta. Ker pa je število ob koncu leta rezultat prireje, zakola in prometa z živino v teku leta, si velja podrobneje oqledati te številke. V teh pa se leto 1971 precej razlikuje od prejšnjega leta. V prireji (število rojstev) smo lansko leto nekoliko nazadovali. Do močnega zmanjšanja (za 18?) je prišlo v družbenem sektorju, medtem ko ja pri zasebnikih ostala prireja na isti ravni. Mnogo živahnejši kot v prejšnjem letu pa je bil promet z živino zlasti v družbenem sektorju. Družbene organizacije so močno povečale obseg pitanja živine, s tem pa nakup 1n prodajo. Tako so lani nakupile za kO? več govedi kot v letu 1970 in za prav toliko so povečale tudi prodajo govedi. Nakup pri zasebnih gospodarstvih je ostal na isti ravni, prodaja pa se je povečala za 7?. * Seveda je v prometu živine posebej zanimiv promet s pitano živino. Tega sicer ne moremo v celoti izločiti, ker nam niso znani podatki o pitanju živine pri zasebnikih, ki ne sodelujejo z družbenimi organizacijami. Vendar nam je že obseg pitanja pri družbenih gospodar- stvlh, in sodelovanju teh z zasebnimi proizvajalci,za-ni mi v kazalec. Število oddanih govedi iz pitanja pri družbenih organizacijah je bilo v lanskem letu za 35? več j a kot leto prej. V kooperaciji z zasebnimi pdzvajalci se je oddaja povečala za 3$. Vse to povečanje se je odrazilo v povečanju oddaje mlade pitane govedi. Obseg oddaje telet se ni bistveno spremenil. V celoti so govedorejci v naši republiki oddali trgu 194 705 govedi. Ta tržni presežek je bil za 10? večji kot v letu 1970. Od vseh teh je bilo v klavnicah zaklano 168 809 govedi. Ostane nam še 25 266 govedi, za katere ne moremo točno ugotoviti, kje so končale. Možni so trije izhodi, in sicer: izvoz, zakol v klavnicah in zakol izven klavnic. 7al razberemo iz statistike izvoza,le,koliko živine so izvozila naša izvozna podjetja. Ne moremo pa izvedeti, koliko je bilo te živine prirejene v Sloveniji. Tudi podatki zakola v klavnicah niso povsem točni, ker nam vse klavnice niso prikazovalo služnostnega zakola. Ostane nam še zakol izven klavnic, ki je pri zasebnikih nedvomno večji, kot nam to prikazujejo podatki ankete -5 871 govedi v letu 1971. Poleg omenjenega zakola doma prirejenih govedi smo v klavnicah naše republike zaklali še 41 662 govedi, ki smo jih uvozili iz drugih republik. Tako je bil skupni zakol govedi za približno 16? večji od zakola v letu 1970. ' Vsi ti podatki so za primerjanje zanimivi. Vendar si na njihovi podlagi ne moremo ustvariti prave slike o obsegu reje govedi. To dobimo šele na podlagi izračuna pri- rastka črede, v katerega so vse prej omenjene komponente vključene. V lanskem letu je bil prirast črede, v primeru z letom prej, pri družbenih gospodarstvih večji za H?, in pri zasebnih gospodarstvih za 6?. Po naši metodologiji se izračun prirastka lahko zveča zaradi povečanja skupnega števila živali, velikega zakola in intenzivnejšega načina reje. V lanskem letu je prišlo do dviga prirasta pitane govedi. Še leta 1968 je zakol telet predstavljal 45? vsega zakola. V letih 1970 in 1971 pa le 33?. Istočasno se je delež zakola mlade govedi od skupnega zakola povečal od 25? v letu 196H na 36? v letu 1971. Torej smo našo živino redili lani do večje teže, s tem pa jasno tudi povečali prirast. Izračun mlečne proizvodnje v zasebnem sektorju je bil tudi tokrat ocenjen, in sicer s poprečkom 1 710 1 na molzno kravo. V anketi o številu živine za leto 1971 smo opravili poizkus realnejše ocenitve mlečne proizvodnje v zasebne« sektorju. Ker končnih rezultatov obdelave še ni»amo, naj navedemo le predhodne, po katerih namolzemo v Sloveniji okrog 1 900 1 na kravo. V družbene« sektorju pa je bila proizvodnja aleka v lanskem letu za približno 5? manjša od proizvodnje v letu 1970. Za konec smo sklenili, da bomo pregled govedoreje v letu 1971 zaključili s primerjavo s planiranim obsegom reje črede govedi v tem letu. Pri prikazu razvoja staleža govedi planski podatki niso časovno precizirani. Lahko le sklepamo, da, z ozirom na časovno serijo, ki je kot edina lahko služila za osnovo pri tem planiranju, predstavljajo podatki pod navedenimi letnicami številčno stanje živine v začetku leta. Še je tako, potem je plan ob koncu leta 1971 izpolnjen (predvideva skupno število 507 tisoč govedi). Razmerje v lasti živine se nekoliko razlikuje. V planu je predvideno več govedi z zasebnem sektorju (*(65 000) in manj v družbeni lasti (42 000). Zaostali pa smo za predvidevanjem plana v številu krav in brejih junic, in sicer pri zasebnem sektorju za 1?, pri družbene- pa za 14?. V proizvodnji mleka predvideva plan 1 900 1 na molznico v zasebni lasti v 1 e Lj 1971. Kako je z ugotavljanjem mlečnosti « zasebni reji, smo že zapisali. Na družbenih obratih pa bi morala znašati poprečna mlečnost na molznico 3 600 1. Bila je večja za 32 litrov. Vendar je skupna proizvodnja mleka v družbenem sektorju zaradi zmanjšanja števila krav dosegla le 94? predvidene. Za slaba 2? smo presegli plan tržnega presežka ševila govedi in za 13? plan prirasta goveje črede. Predvideni plan razvoja nismo izpolnili le v reji plemenske govedi in v mlečni proizvodnji pri družbenih gospodarstvih. V glavnem smo torej lahko zadovoljni. Ostaja le senca -črede v preteklem letu nismo povečali .zaostali smo v reji plemenske govedi - to pa lahko povzroči zastoj v povečanju prirasta v letu 1972 in s tem izpolnitev plana. Prašičereja Podobno kot pri reji govedi, moramo tudi za čredo prašičev ugotoviti, da se je v lanskem letu zmanjšala, vendar občutneje. Tako smo ob koncu leta našteli pri družbenih gospodarstvih za približno 5 000 (5?) in pri zasebnih gospodarstvih za 21 000 (6?) manj prašičev. Po letu 1956 smo, z izjemo leta 1965, dosegli lani najnižje stanje črede prašičev, Vzroki temu zmanjšanju so isti kot pri govedi. Podatki strukture črede prašičev na« kažejo, da je do zmanjšanja prišlo v vseh kategorijah, razen pri »ladih prašičih v starosti nad 6 mescev. Tolikšno zmanjšanje črede nas opozarja, vendar je zaradi hitrega obrata črede stanje mogoče naglo izboljšati. Nekoliko težjo bo le, ker se je podobno kot pri govedi, tudi tukaj močno zmanjšalo Število plemenskih živali, ki je dokaj nižje kot v mnogih prejšnjih letih. Pri družbenih gospodarstvih je v primeri z začetkom leta aanjše za 23?, pri zasebnikih pa za 12?« Toliko o stanju črede ob koncu leta. Da bo predstava jasnejša, sl moramo ogledati še, kaj se je dogajalo v teku leta. V prireji (številu rojstev) zaradi prej opisanega zmanjšanja števila plemenskih svinj nismo dosegli prireje v letu 1970. Promet s prašiši je bil le nekoliko večji kot v prejšnjem letu pri družbenih gospodarstvih, Nakup in prodaja pri zasebnih gospodarstvih pa nista dosegla nivoja iz leta 1970. Nekoliko se je spremenilo razmerje med nakupom In prodajo, saj je bil tržni presežek v obeh sektorjih v lanskem letu 246 448 prašičev ali za 8? večji od presežka v letu 1970. Od tega smo, sodeč po naših podatkih, zaklali v klavnicah 86?. Za ostalih 14? pa prav tako kot pri govedi, ne moremo točno ugotoviti kje so končali. Poleg 211 493 doma prirejenih prašičev (v letu 1970 -201 150) smo v klavnicah zaklali še 180 350 prašičev, ki smo jih uvozili Iz drugih republik. V lanskem letu je bil uvoz dokaj manjši kot v letu prej - za 22?. Oa bi bile številke o zakolu popolne, moramo prišteti še zakol na gospodarstvih (239 609 prašičev). Bil je nekoliko (za 5?) večji kot v prejšnjem letu. Opisane spremembe v zakolu, tržnem presežku in številu prašičev so se med seboj uravnovesile tako, da se lanskoletni prirast črede prašičev ni mnogo razlikoval od prejšnjega. Preostane nam še,da pogledamo, kaj predvideva plan za leto 1971. V planu ie oredviden le skupen prirast, in sicer 56 200 ton.Z dejanskimi 57 000 tonami smo ga torej izpolnili. V prihodnjih 4 letih naj bi prirast povečali na 67 000 ton - to je na nivo, kakršnega še nismo dosegli. In če vemo, da se čreda prašičev v Sloveniji že od leta 1958 vztrajno zmanjšuje, je jasno, da bo potrebno za dosego zastavljenega cilja v planu ubrati druga pota kot dn sedaj. Perutninarstvo Po letu 1963 je reja perutnine dosegla velik razmah. Letna stopnja povečanja prirasta perutnine se je gibala v poprečju 33?. V lanskem letu pa je obtičalo. Prirast se je v primeri z leto 1970 povečal za 1?. Število živali ob koncu leta sicer pri perutnini ni tako pomembno kot pri govedi ali prašičih. Zato bolj kot zanimivost navajamo, da je bilo prvič po letu 1955 skupno število perutnine v lanskem letu ob koncu leta manjše kot v začetku. Do zastoja je prišlo zaradi skrčenja obsega reje pri zasebnikih. Oddaja perutnine (teža) iz kooperacije se je v lanskem letu, v primeri s prejšnjim, povečala za 4,5?. V prejšnjih letih pa se je oddaja povečala za poprečno 42?. Podobno, vendar v manjšem obsegu, se je zmanjšal porast oddaje z družbenih gospodarstev (indeks 1971/1970 je 111, v prejšnjih letih 121). V letu 1971 se je zmanjšala tudi proizvodnja jajc. S planskimi številkami se dejanska proizvodnja ne ujema. Prirast, ki smo ga dosegli v letu 1971, je planiran šele za leto 1975. Za zaključek: Povsem razumljivo je, da so se že pri govedu in prašičih opisane neugodnosti pri Intenzivnem načinu reje perutnine pokazale v še ostrejši obliki. Za konjerejo velja - v letu 1971 nič novega. Število konj se je tudi v lanskem letu zmanjšalo. V ovčjereji pa smo priče presenečenju. Število ovac, ki se je leta nazaj zmanjševalo,se je v lanskem letu malenkostno vendar povečalo. Naj zaključimo Znano je,da toliko živine, kot je trenutno redimo v Sloveniji, nismo sposobni tudi kakovostno prehraniti iz lastnih krmskih virov.S tem pa je uspeh reje naše živine dvakrat izpostavljen. Odvisen je od nestabilnega trga živine in trga krmil. Zato je nujno, da čimprej v praksi uresničimo že znana načela gospodarske politike. Prvi rezulatati organizirane akcije v okviru stabilizacijskega sklada za živinorejo (spremembe strukture zakola govedi in njen odraz v povečanem prirastu) so nam lahko v vzpodbudo. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru (31,3.) Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva v % vsi kmečki 1953 1 504 427 618 074 41,1 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1959 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1971 ■ 1 725 088 *•« • • • 1-2. Družbene kmetijske organizacije po vrstah gospodarstev Vsa družbena gospodarstva Kmetijska posestva, farme, kombinati Kmečke delovne zadruge Kmetijske zadruge Druga gospodarstva 1964 163 26 1 88 48 1965 157 26 1 82 48 1966 137 22 1 76 38 1967 136 27 1 69 39 1968 136 27 1 69 39 1969 134 27 1 63 43 1970 132 27 . 62 43 1971 124 24 - 57 43 Po popisih živine 1-3. ^ase^na ^me^a gospodarstva po velikostnih skupinah Vsi Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Kmečka gospodinj- stva do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje 1949 230 355 29 476 39 962 24 115 11 153 18 746 22 869 5 399 78 635 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 602 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Vsa do nad nad nad nad nad nad nad nad 0,5 ha 0,5-1 ha 1-2 ha 2-3 ha 3-4 ha 4-5 ha 5-8 ha 8-10 ha 10 ha 1960o, 194 855 25 106 15 551 24 002 19 756 16 355 13 304 27 017 12 113 41 651 19692) 180 234 23 431 14 472 22 930 19 667 15 487 11 933 24 859 11 447 36 002 1) Prvi podatki popisa prebivalstva in stanovanj 31.111.1971 2) Podatki po popisu kmetijstva 1969 so podatki vzorca, preračunani za vso republiko 1-4. Verižni Indeksi kmetijske proizvodnje 67/66 68/67 69/68 70/69 71/70 KMETIJSTVO 103 101 99 104 100 Rastlinska proizvodnja 95 99 101 98 90 pol jedelstvo 92 102 100 97 95 žita 102 97 102 95 104 industrijske rastline 91 103 103 106 76 vrtnine 90 106 98' 97 95 krmske rastline 85 99 95 97 88 sadjarstvo 157 80 117 68- 87 vinogradništvo 104 108 98 127 82 travništvo ,87 98 103 104 83 Živalska proizvodnja 102 103 97 109 104 govedoreja 99 101 91 102 106 prašičereja 108 99 96 106 102 ovčereja 92 99 97 102 91 porutninarstvo 107 118 119 128 104 čebelarstvo 231 100 87 100 27 lomača predelava 103 107 97 125 80 1-j. Oele? področij v družbenem proizvodu in narodnem dohodku po čistih dejavnostih Vse Indu- strija Kmeti stvo Družbeni produkt 1965 100 49,2 12,7 1966 100 45,0 12,6 1967 100 42,7 11,5 1968 100 43,4 10,0 1969 100 43,3 8,9 1970 100 43,4 8,3 Narodni dohodek 1965 100 49,0 13,0 1966 100 44,4 13,0 1967 100 41,3 11,9 1968 100 41,9 10,3 1969 100 41,5 9.2 1970 100 41,6 8,6 Gozdar- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgo- vina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala 1,8 9,0 6,9 14,3 2,4 3,7 1,8 9,2 6,9 17,4 2,7 4,4 V 10,0 7,0 19,9 2,8 4,4 1,6 10,3 6,9 20,5 2,8 4,5 1,3 10,4 6,9 20,5 2,7 4.3 1,3 11,3 7,6 20,8 2,8 4,5 1,6 9,3 5,9 15,0 2,4 3,8 1,5 9,5 6,0 18,4 2,7 4,5 1,6 10,5 6,0 21,3 2,8 4,6 1,5 10,9 6,0 21,9 2.7 4,8 1,3 11,0 6,0 21,9 2,7 4,5 1,3 12,0 6,7 22,2 2,8 4,8 1-6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt 1n narodni dohodek kmetijstva (po čistih dejavnostih) v tisoč din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Osebni dohodki^' Akumulacija 1n skladi Vsi sektorji 1965 2 926 «0 1 m 400 1 526 020 73 470 1 452 550 1 173 810 278 740 1966 3 552 413 1 745 945 1 806 468 84 766 1 721 702 1 401 434 320 268 1967 3 626 356 1 879 036 1 747 320 93 417 1 653 403 1 346 138 307 265 1968 3 573 398 1 853 269 1 720 129 106 696 1 613 433 1 148 527 464 906 1969 3 669 207 1 855 666 1 813 541 115 670 1 697 871 1 187 042 510 829 1970 4 355 153 2 216 764 2 118 389 146 083 1 972 306 1 353 903 616 403 Družbeni 1965 796 470 446 330 350 140 38 190 311 950 140 220 171 730 1966 1 006 453 612 913 393 540 42 381 351 159 163 990 187 169 1967 1 058 427 674 617 383 810 53 012 330 798 168 405 162 333 1968 998 832 610 540 388 292 66 741 321 551 167 997 153 554 1969 936 702 563 527 373 175 72 459 300 716 163 314 137 402 1970 1 234 777 727 356 487 421 97 154 390 267 194 894 195 373 Zasebni 1965 2 129 950 954 070 1 175 880 35 280 1 140 600 1 033 590 107 010 1966 2 545 960 1 133 032 1 412 928 42 385 1 370 543 1 23 7 445 133 098 1967 2 567 929 1 204 419 1 363 510 40 905 1 322 605 1 177 733 144 872 1968 2 574 566 1 242 729 1 331 837 39 955 1 291 882 980 530 311 352 1969 2 732 505 1 292 139 1 440 366 43 211 1 397 155 1 023 728 373 427 1970 3 120 376 1 489 408 1 630 968 48 929 1 582 039 1 159 009 423 030 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva Družbeni produkt ves Amortizacija Osebni dohodki Akumulacija 1n skladi Družbeni sektor 1965 100 10,6 38,4 50,9 kmetijstva 1%6 100 10,8 41,7 47,5 1967 100 13,8 43,9 42,3 1968 100 17,2 43,3 39,5 1969 100 19,4 43,8 36,8 1970 100 19,9 40,0 40,1 1) Ost!ul dohodki v zasebnem sektohju kmetijstva ne predstavljajo samo sredstev za osebno potrošnjo,temveč tudi tisti sredstva za razširjeno ropdrodukcljo, ki rezultirajo Iz dohodka zasebnega kmetijstva. 1-8. Struktura narodnega dohodka v družbenom sektorju kmetijstva Narodni dohodek ves Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni sektor 1965 100 44, 9 55,0 kmetijstva 1966 100 46,7 53,3 1967 100 50,9 49,1 1968 100 52,2 47,8 1969 100 54,3 45,7 1970 100 49,9 50,1 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški (po organizacijskem načelu) -po vrstah družbenih kmetijskih organizacij tisoč din Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Materialni stroški ves neto osebni dohodki akumulacija in skladi vsi investicijsko vzdrževanje vsa davek na promet Družbene kmetijske 1966 622 866 56 882 550 984 241 401 324 583 17 619 1 073 579 29 339 organizacije 1967 623 126 72 687 550 439 257 309 293 130 21 504 1 200 247 30 419 1968 623 194 87 476 535 718 246 891 288 827 25 205 1 118 372 28 011 1969 674 468 96 606 577 862 277 001 300 861 32 668 1 279 164 • • • 1970 779 628 110 139 669 489 297 568 371 921 34 426 1 421 532 • • • Kmetijska posestva, 1966 388 892 37 868 351 024 145 327 205 697 4 910 782 084 19 542 farme,kombinati 1967 404 827 50 126 354 701 166 936 187 765 7 785 910 767 22 020 1968 415 594 66 937 348 657 161 629 187 028 8 992 882 696 21 796 1969 445 700 75 210 370 490 180 458 190 032 10 648 1 017 204 • • • 1970 508 549 86 327 422 222 185 487 236 735 11 893 1 099 097 • • • Kmečke delovne 1966 69 5 34 30 0 15 zadruge 1967 69 8 61 36 25 0 15 1968 33 7 26 37 11 0 13 1969 37 6 31 18 13 0 8 1970 - - - - - - - Kmetijske zadruge 1966 214 736 18 504 196 232 86 225 110 007 12 623 283 806 9 647 1967 195 381 21 561 173 820 78 624 95 196 13 676 278 423 8 180 1968 181 021 19 472 161 549 71 699 89 850 16 011 223 251 6 000 1969 202 174 20 302 181 872 81 355 100 517 21 714 248 694 • • • 1970 239 623 22 661 216 962 94 212 122 750 22 358 307 939 (M Druge kmetijske 1966 19 169 505 18 664 9 815 8 849 86 7 664 150 organizacije 1967 22 849 992 21 857 11 713 10 144 43 11 042 219 1968 26 546 1 060 25 486 13 525 11 961 202 12 412 215 1969 26 557 1 088 25 469 15 170 10 299 307 13 258 • *» 1970 31 456 1 151 30 305 17 869 12 436 175 14 496 • • • 1) Družbeni pmdukt in narodni dohodek po organizacijskem načelu sta izračunana po načelu zajetja gospodarske organizacije kot celoto. Pri tem so gospodarske organizacije razvrščene po svoji pretežni dejavnosti. 1-10. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva po panogah delavnosti: tisoč din ■Ves Kmetij- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgovi- na Gostinstvo in turizem Obrt in komunala SR SLOVENIJA 1962 838 180 683 510 30 540 9 960 - 1A 900 99 270 1963 896 310 731 660 34 960 11 700 - 16 350 101 640 1964 1 098 710 877 050 49 300 18 360 - 19 600 134 400 1965 1 457 870 1 140 600 86 070 26 980 - 29 A90 174 7j0 1966 1 890 782 1 370 543 163 108 38 855 - 49 491 268 745 1967 1 956 198 1 322 604 205 718 59 276 - 67 497 301 103 1968 2 115 873 1 291 882 284 029 76 655 - 83 929 379 378 1969 2 389 536 1 397 155 342 835 91 349 570 101 275 456 352 1970 2 769 768 1 582 039 397 028 121 247 605 113 846 555 003 Del e? v % SR SLOVENIJA 1962 100 81,5 3,6 1.2 - 1.8 11,8 1963 100 81,6 3,9 1.3 - 1,8 11,A 1964 100 79,8 A,5 1,7 - 1,8 12,2 1965 100 78,2 5,9 1,9 - 2,0 12,0 1966 100 72,5 8,6 2,1 - 2,6 14,2 1967 100 76,6 10,6 3,0 - 3,A 15,A 1968 100 61,1 13,6 3,0 - A.O 17,9 1969 100 58,5 14,4 3,8 0,0 A,2 19,1 1970 100 57,1 14,4 A,A 0,0 A,1 20,0 2. RASTLINSKA IN ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI 1967-1971 2-1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1967-1971 Površina zemljiških kategorij - ha 1967 1968 1969 1970 1971 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 2851) 2 025 2851) 2 025 4001) 2 025 400 Njive In vrtovi 284 134 280 275 277 984 275 032 274 037 Sadovnjaki 34 863 35 850 35 876 35 818 37 056 Vinogradi 20 352 20 399 20 644 20 638 20 bs9 Travniki 307 887 307 957 315 906 323 385 317 057 Pašniki 289 179 288 945 281 465 286 852 269 869 Ribniki, trstičja in močvirja 3 247 4 009 2 826 3 203 2 585 Gozdna zemljišča 955 916 960 035 961 348 949 604 972 925 Nerodovitno 129 690 127 815 129 236 130 868 131 222 Struktura zemljiških kategorij % VSA POVRŠINA 100 100 100 100 100 Njive In vrtovi 14,0 13,8 13,7 13,6 13,5 Sadovnjaki 1.7 1.8 1.8 1,8 1.8 Vinogradi 1.0 1,0 1,0 1,0 1,0 Travniki 15,2 15,2 15,6 16,0 15,7 Pašniki 14,3 14,3 13,9 n,2 13,4 Ribniki, trstičja in močvirja 0,2 0,2 0,1 0.1 0,1 Gozdna zemljišča 47,2 47,4 47,5 46,9 48,0 Nerodovitno 6,4 6,3 6,4 6,4 6,5 1) Podatki za 'Vso površino’ so za SR Slovenijo za leti 1970 in 1971 po reviziji površin katastrskih občin po stanju 31,12.1969 (Statistično gradivo št. 17/70), za leti 1968 in 1969 so povzeti po dokumentaciji Geodetske uprave SRS Leta je zbrala podatke od katastrskih uradov odnosno zavodov. Podatki za vso površino prejšnjih let so po reviziji katastra iz leta 1962. Podatki za zemljiške kategorije so po vsakoletni oceni služb rastlinske proizvodnje. 1967 1968 1969 1970 1971 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 285 2 025 285 2 025 400 2 025 400 družbena b28 750 632 167 631 573 615 154 622 406 zasebna 1 396 518 1 393 118 1 393 712 1 410 246 1 402 994 Njive in vrtovi 284 134 280 275 277 984 275 032 274 037 družbeni 26 839 25 706 25 178 23 591 26 316 zasebni 257 295 254 569 252 806 251 441 247 721 Sadovnjaki 34 863 35 850 35 876 35 818 37 056 družbeni 5 764 5 648 5 318 4 636 4 827 zasebni 29 099 30 382 30 558 31 182 32 229 Vinogradi 20 352 20 399 20 644 20 638 20 6*9 družbeni 3 183 3 133 3 322 3 223 3 143 zasebni 17 169 17 266 17 322 17 415 17 506 Travniki 307 887 307 957 315 906 323 385 317 057 družbeni 44 082 45 498 45 919 45 247 37 417 zasebni 263 805 262 459 269 987 278 138 279 640 Pašniki 289 179 288 945 281 465 286 852 269 869 družbeni 84 370 86 047 84 839 85 473 76 258 zasebni 204 809 202 898 196 626 2U1 379 193 611 Ribniki, trstičja in močvirja 3 274 4 009 2 826 3 203 2 585 družbeni 2 302 3 074 1 851 2 143 1 621 zasebni 945 935 975 1 060 964 Gozdna zemljišča 955 916 960 035 961 348 949 604 972 925 družbena 367 608 365 907 366 902 348 205 368 864 zasebna 588 308 594 128 594 446 601 399 604 061 Nerodovitno 129 690 127 815 129 236 130 868 131 222 družbeno 94 602 97 334 98 244 102 636 103 960 zasebno 35 088 30 481 30 992 28 232 27 262 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu (vsi sektorji - 100) 1 1967 1968 1969 1970 1971 VSA POVRŠINA družbena 31,0 31,2 31,2 30,4 30,7 zasebna 69,0 68,8 68,8 69,6 69,3 Njive in vrtovi družbeni 9.4 9,7 9,1 8,6 9,6 zasebni 90,6 90,8 90,9 91,4 90,4 Sadovnjaki družbeni 16,5 15,3 14,8 12,9 13,0 zasebni 83,5 84,7 85,2 87,1 87,0 Vinogradi družbeni 15,6 15,4 16,1 15,6 15,2 zasebni 84,4 84,6 83,9 84,4 84,8 Travniki družbeni 14,3 14,8 14,5 14,0 11,8 zasebni 85,7 85,2 85,5 86,0 88,2 % 1 1967 1968 1969 1970 1971 Pašniki družbeni 29,2 29,8 30,1 29,8 28,3 zasebni 70,8 70,2 69,9 70,2 71,7 Ribniki, trstičja in močvirja družbeni 70,3 76,7 65,5 66,9 62,7 zasebni 29,1 23^3 34,5 33,1 37,3 Gozdna zemljišča družbena 38,5 38,1 38,2 36,7 37,9 zasebna 61,5 61,9 61,8 63,3 62,1 Nerodovitno družbeno 72,9 76,2 76,0 78,« 79,2 zasebno 27,1 23,8 24,0 21,6 20,8 2-4. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti ha 1967 1968 19b9 1970 1971 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 285 2 025 285 2 025 «00 2 025 «00 družbena 628 750 632 167 631 573 615 15« 622 «06 zasebna 1 396 518 1 393 118 1 393 712 1 «10 2«6 1 «02 99« Obdelovalna^) 647 236 6«« «81 650 «10 65« 873 6«8 799 družbena 79 868 79 805 79 737 76 697 71 703 zasebna 567 368 56« 676 570 673 578 176 577 096 Kmetijska2) 93Q 662 937 «35 93« 701 9«« 928 921 201 družbena 166 540 168 926 166 «27 16« 313 1«9 530 zasebna 773 122 768 509 768 27« 780 615 771 671 3) Rodovitna 1 895 578 1 897 «70 \ 896 0«9 1 89« 532 1 89« 126 družbena 53« 1«8 53« 833 533 329 512 518 518 39« zasebna 1 361 «30 1 362 637 1 362 720 1 382 01« 1 375 732 1) Obdelovalne površina so: njive z vrtovi, sadovnjaki, vinogradi In travniki. 2) Kmetijsko površino dobimo, če k obdelovalni prištejemo še pašnike, ribnike, trstičja in močvirja. 3) Rodovitno površino dobimo, če h kmetijski površini prištejemo gozdna zemljišča. ha 1967 1968 1969 1970 1971 VSE NJIVE 284 134 279 261 277 037 275 032 274 037 družbene 26 839 24 692 24 231 23 591 26 316 zasebne 257 295 254 569 254 569 251 441 247 721 Ži ta 142 083 142 558 142 128 141 355 140 075 družbena 11 597 12 614 12 530 12 362 12 547 zasebna 130 486 129 944 129 598 128 993 127 528 Industrijske rastline 4 069 3 872 3 705 3 623 3 597 družbene 1 736 1 680 1 611 1 612 1 659 /zasebne 2 333 2 192 2 094 2 011 1 938 Vrtnine 58 476 58 410 57 863 57 285 55 236 družbene 1 363 1 242 1 306 981 921 zasebne 57 113 57 168 56 557 56 304 54 315 Krnske rastline 73 468 68 786 67 004 65 873 65 860 družbene 9 848 7 601 6 668 6 036 6 374 zasebne 63 620 61 185 60 336 59 837 59 486 Nasadi in drugo 5 177 5 635 6 337 6 896 9 269 družbeni 1 434 1 555 2 116 2 600 4 815 zasebni 3 743 4 080 4 221 4 296 4 454 2-6, Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu 1967 1968 1969 1970 1971 VSE NJIVE 100 100 100 100 100 družbene 9,4 8,8 9,1 8,6 9.6 zasebne 90,6 91,2 90,9 91,4 90,4 Ži ta 100 100 100 100 100 družbena 8,2 8,8 8,8 8,7 9,0 zasebna 91,8 91,2 91,2 91,3 91,0 Industrijske rastlina 100 100 100 100 100 družbene 57,3 43,4 43,5 44,5 46,1 zasebne 42,7 56,6 56,5 55,5 53,9 Vrtnine 100 100 100 100 100 družbene 2,3 2.1 2,3 V 1,7 zasebne 97,7 97,9 97,7 98,3 98,3 Krnske rastline 100 100 100 100 100 družbene 13,4 11,1 10,0 9.2 9,7 zasebne 86,6 88,9 90,0 90,8 90,3 Nasadi in drugo 100 100 100 100 100 družbeni 27,7 27,6 33,4 37,7 51,9 zasebni 72,3 22,4 66,6 62,3 48,1 ha 1967 1968 1969 1970 1971 VSA NJIVSKA POVRŠINA 284 134 279 261 277 037 275 032 27A 037 Pšenica 55 634 57 680 59 0A9 59 630 60 13A Rž 10 959 11 A75 11 129 10 559 9 367 Ječmen 13 232 12 951 12 A 67 11 780 11 028 Oves 13 066 11 888 11 6A3 11 188 0 828 Soržica 2 247 1 AA7 1 A1A 1 268 833 Koruza A5 589 A5 8A6 A5 AS8 A5 979 A7 960 Ajda 230 226 207 190 1F7 Proso 1 156 871 698 670 661 Lan A 7 39 28 25 19 Konoplja 21 25 21 22 8 Sirek 2A 22 16 15 13 Sladkorna pesa 28 18 12 7 6 Oljna repica 1 006 882 84? 823 761 Hmel j 2 485 2 A99 2 A85 2 A59 2 A 88 Sončnice 198 161 158 1A9 156 Zdravilna zelišča in dišavnice 30 29 27 17 15 Krompir A8 311 A8 339 A8 02A A7 090 A5 195 Fižol 1 200 1 223 1 22A 1 303 1 338 Grah 369 3AA 31A 327 352 Vrtno korenje 396 A2A A33 A78 A 82 Čebula 1 003 1 052 1 027 1 125 1 08A Česen 343 357 389 AA1 A37 Paradižnik 957 950 881 898 926 Zel je in ohrovt 2 699 2 6A2 2 607 2 679 2 665 Paprika 310 295 296 295 293 Melone in lubenice 11 12 11 9 9 Črna detelja 27 096 25 A71 23 957 2A A15 23 977 Lucerna 18 660 17 918 18 130 17 615 17 170 Grašiča 453 500 A26 379 325 Oruge detelje 1 096 800 720 1 069 90A Mešanica trav in detelj 6 563 6 07A 6 098 6 189 6 757 Silažna koruza in pitnik A 679 A 758 A 502 A 733 A 997 Mohar 8 3 3 A 2 Krmska pesa 7 A22 7 356 7 161 6 619 6 617 Krmsko korenje 2 55A 2 A00 2 233 1 989 1 9A5 Drevesnice,trsnice,matičnjaki 197 176 165 152 200 Maline, jagode, ribez 876 797 602 798 75A Ledine in trzntne (praha) 2 252 2 586 2 825 2 808 2 A88 Neobdelane njive 2 593 2 703 3 226 3 670 6 327 q 1967 1968 1969 1970 1971 Pšenica 1 422 252 1 308 939 1 467 830 1 334 132 1 587 341 Rž 186 233 189 941 176 636 156 481 151 103 Ječmen 264 811 237 472 235 492 207 287 209 393 Oves 224 410 189 153 187 725 177 509 155 571 Soržica 42 915 24 485 25 846 20 230 15 310 Koruza 1 421 261 1 532 440 1 412 539 1 462 365 1 345 586 Ajda 47 337 47 156 48 676 50 391 25 105 Proso 37 704 39 807 30 807 29 615 20 987 Lan-vlakno 846 999 734 710 356 Konoplja-vlakno 476 518 605 362 177 Sladkorna pesa 6 850 4 550 2 750 1 480 900 Oljna repica 10 409 8 470 8 492 7 703 8 582 Hmelj 29 788 30 495 31 973 34 314 27 774 Sončnice 10 766 14 363 10 523 8 675 7 733 Krompir 6 119 559 6 510 798 6 522 002 6 220 757 5 976 669 Fižol-zrnje 73 483 68 696 63 749 67 012 59 979 Grah-zrnje 2 103 1 951 1 871 2 026 2 042 Vrtno korenje 36 984 37 743 37 297 40 036 39 349 Čebula 102 528 105 522 104 683 111 241 107 138 Česen 19 261 19 977 21 205 21 790 22 101 Paradižnik 116 870 112 641 82 977 81 995 82 259 Zelje in ohrovt 628 315 658 567 547 036 559 183 518 027 Paprika 15 548 15 310 11 391 11 446 10 949 Melone in lubenice 732 380 270 200 Črna detelja 1 549 120 1 423 401 1 359 027 1 379 810 1 177 701 Lucerna 1 04 8 005 1 051 232 1 060 685 1 002 801 870 254 Grašiča 15 865 24 339 17 162 14 384 12 722 Druge detel je 49 295 36 86« 2« 534 35 898 40 149 Mešanice trav in detelj 366 086 390 063 346 481 387 810 349 713 Silažna koruza in pitntk 1 926 783 2 132 732 1 959 306 2 098 571 1 990 640 Mohar 135 330 90 91 50 Krmska pesa 2 116 148 2 215 039 2 039 775 1 871 163 1 811 491 Krmsko korenje 1 063 241 1 079 390 988 955 921 122 807 880 Krmska repa 2 117 618 2 467 411 1 838 327 2 001 396 1 689 354 Seno 11 988 970 11 773 760 12 176 153 12 633 208 10 529 499 1) Pri vseh posevkih se podatki nanašajo na pridelek glavnih, vmesnih in strniščnlh posevkov ter podsevkovjprtde-lek sena je seštevek pridelka s travnikov, sadovnjakov, senožeti, pašnikov, ledin in neobdelanih njiv. 1967 1968 1969 1970 1971 Pšenica a 55 634 57 680 59 049 59 612 60 113 b 1 422 252 1 308 939 1 467 830 1 334 132 1 587 341 C 25,6 22,7 24,8 22,4 2b,4 Pi a 10 959 11 475 11 129 10 556 9 326 b 186 233 189 941 175 636 156 481 151 103 C 16,9 16,6 15,9 14,8 16,2 Ječmen a 13 216 12 951 12 399 11 655 10 826 b 264 911 237 472 235 492 207 287 209 393 C 20,0 18,2 19,0 17,8 19,3 Oves a 12 892 11 888 11 643 11 152 9 72u b 224 410 189 153 187 725 177 509 155 571 c 17,4 15,9 16,1 15,9 16,0 Soržica a 2 217 1 447 1 414 1 237 833 b 42 915 24 485 2 5 846 20 230 15 310 c 19,4 16,9 18,3 16,4 18,4 Koruza, glavni posevek a 46 004 45 941 45 416 45 968 47 679 b 1 416 529 1 532 440 1 411 917 1 461 664 1 342 760 C , 30,8 33,4 31,1 31,8 28,2 Koruza, strniščni posevek a 67 74 30 45 63 b 4 732 3 632 622 701 2 826 C 24,3 49,1 20,7 15,6 44,8 Ajda, prašna a 222 209 204 190 167 b 1 245 1 761 2 262 1 924 2 065 C 5,6 8.4 11,1 10,1 12,4 Ajda, strniščna a 6 066 6 057 5 851 5 553 4 736 b 46 092 45 395 46 414 48 467 23 040 c 7,6 7.5 7,9 8,7 .,4.9 Proso, prašno a 791 732 647 670 631 b 10 952 8 782 8 739 8 997 8 321 c 13,8 11,9 13,5 13,4 13,2 Proso, strniščno a 2 759 2 733 2 381 2 150 1 842 b 26 752 31 025 22 068 20 618 12 666 c 9,7 9,3 9,6 6,8 Lan za vlakno a 38 36 25 25 19 b 846 999 734 710 356 c 22,3 27,8 29,4 28,4 18,7 Konoplja za vlakno a 21 25 21 9 7 b 476 518 605 362 177 c 22,7 20,7 20,8 40,2 25,3 a • pospravljena površina ha, b - ves pridelek q, c • hektarski pridelek q 1967 1968 1969 1970 1971 Sladkorna pesa a 28 18 12 7 6 b 6 850 4 550 2 750 1 480 900 c 245 253 229 211 150 Oljna repica a 1 003 882 832 814 771 b 10 409 8 470 8 492 7 703 8 582 C 10,4 9.6 10,2 9,5 11,1 Hmelj, ves a 2 446 2 497 2 485 2 459 2 454 b 29 788 30 495 31 973 34 314 27 774 C 12,2 12,2 12,9 13,9 11,3 Sončnice, glavni posevek a 189 164 158 149 156 b 1 963 1 671 1 666 1 584 1 496 C 10,4 10,2 10,5 10,6 9,6 Sončnice, vmesni posevek a 5 022 4 639 4 164 3 121 3 461 b 8 803 12 692 8 857 7 091 6 237 c 1.8 2,7 2.1 2,3 1,8 Krompir, glavni posevek a 48 267 48 378 48 023 47 090 45 195 b 6 094 939 6 487 598 6 494 306 6 196 215 5 950 954 c 126 134 135 132 132 Krompir, vmesni posevek a 358 318 381 357 374 b 24 620 23 200 27 696 24 542 25 715 C 68,8 72,9 72,7 68,7 68,7 Fižol za zrnje,glavni a 1 206 1 224 1 225 1 256 1 173 posevek b 14 418 15 000 14 641 14 986 14 833 C 11,9 12,3 12,0 11,9 12,6 Fižol za zrnje, vmesni a 30 629 29 320 27 220 24 689 22 547 posevek b 59 065 53 696 49 108 52 026 45 146 C 1,9 1.8 1,8 2,1 2,0 Grah v zrnju a 365 346 308 259 234 b 2 103 1 951 1 871 2 026 2 042 c 5,8 5,6 6,1 7,8 8,7 Vrtno korenje a 394 417 423 477 482 b 36 984 37 743 37 297 40 036 39 349 c 93,9 90,5 88,2 83,9 82,0 Čebula a 1 003 1 051 1 013 1 123 1 084 b 102 528 105 522 104 683 111 241 107 138 c 102 100 103 99 99 1967 1968 1969 1970 1971 Jesen a 340 355 388 440 437 b 19 261 19 977 21 205 21 790 22 101 c 56,7 56,3 54,6 49,5 50,6 Paradižnik a 951 950 875 897 918 (glavni posevek) b 116 730 111 781 82 977 81 995 81 028 C 123 118 95 91 88 Paradižnik a 2 10 7 27 6 (vmesni posevek) b no 860 536 1 160 1 231 c 70 86,0 76,5 42,9 205 Zelje in ohrovt a 2 669 2 606 2 607 2 679 2 665 (glavni posevek) b 491 m 500’ 670 421 394 444 018 414 836 C 184 192 162 166 156 Zelje in ohrovt a 882 984 1 005 787 893 (strniščni posevek) b 136 466 157 897 125 642 115 165 103 191 C 155 161 125 146 116 Paprika a 307 294 295 287 293 b 15 548 15 310 11 391 11 446 10 949 C 51 52,1 38,6 39,9 37,4 Melone in lubenice a 10 14 11 9 9 b 578 732 380 270 200 C 57,8 52,3 34,5 30,0 22,2 Črna detelja a 26 838 25 350 23 745 24 059 23 674 (glavni posevek) b 1 357 782 1 232 521 1 177 715 1 212 396 1 028 094 C 50,6 48,6 49,6 50,4 43,4 črna detelja a 11 890 11 717 11 578 10 944 10 703 (podsevek) b 191 330 190 880 181 312 167 414 149 607 c 16,1 16,3 15,7 15,3 14,0 Lucerna a 18 553 17 836 18 000 17 404 17 068 (glavni posevek) b 976 536 975 609 989 306 940 217 816 926 C 52,6 54,7 55,0 54,0 47,9 Lucerna a 4 167 4 064 4 065 3 585 3 521 (podsevek) b 71 469 75 623 71 379 62 584 53 328 c 17,2 18,6 17,6 17,5 15,1 Grašiča a 448 508 427 363 311 b 15 865 24 339 14 162 14 384 12 722 c 35,4 47,2 40,2 39,6 40,9 Mešanica trav in detelj a 6 273 6 021 6 078 5 965 6 757 (glavni posevek) b 314 328 339 522 302 913 332 906 302 219 c 50,1 56,4 49,8 55,8 44,7 1967 1968 1969 1970 1971 Mešanica trav in detelj a 2 381 2 277 2 372 2 587 2 458 (podsevek) b 51 758 50 541 43 578 54 904 47 494 C 21.7 22,2 18,4 21,2 19,3 Druge detelje a 1 025 801 704 1 021 904 b 49 295 36 868 28 534 35 898 40 149 C 48,1 46,0 40,5 35,2 44,4 Silažna koruza in pitnik a 4 791 4 792 4 646 4 733 4 997 (glavni posevek) b 1 506 029 1 623 985 1 473 619 1 565 071 1 465 257 C 314 339 317 331 293 Pitnik a 3 010 3 193 3 252 3 538 3 784 (strniščni posevek) b 410 754 508 747 485,687 533 500 525 383 C 137 159 149 151 139 Mohar a 8 3 3 4 2 (glavni posevek) b 127 90 90 91 50 C 15,9 30,0 30,0 22,8 25,0 Mohar a 1 8 (strniščni posevek) b 8 240 • . . C CD CD 30,0 - - - Krmska pesa a 7 406 7 319 7 162 6 613 6 537 (glavni posevek) b 1 614 984 1 675 174 1 578 240 1 460 390 1 357 538 c 218 229 220 221 208 Krmska pesa a 3 001 3 003 2 867 2 514 2 858 (strniščni posevek) b 501 164 539 865 461 535 410 773 453 953 C 167 178 161 163 159 Krmsko korenje a 2 503 2 414 2 189 1 966 1 945 (glavni posevek) b 375 729 375 829 329 589 293 291 278 322 c 150 156 151 149 143 Krmsko korenje a 5 877 5 859 5 740 5 645 5 487 (podsevek) b 687 512 703 561 659 366 627 831 529 558 C 117 120 115 111 97 Krmska repa a 12 463 12 370 11 942 10 851 10 453 (strniščni posevek) b 2 117 618 2 467 411 1 838 327 2 001 396 1 689 354 C 170 200 154 184 162 1967 1968 1969 1970 1971 Travniki a 303 384 306 595 307 632 322 964 309 601 b 8 M2 541 8 545 603 9 018 985 9 607 979 7 913 565 c 29,1 27,9 29,3 29,7 25,6 Pašniki a 271 529 284 731 271 506 269 820 232 576 b 2 402 661 2 514 947 2 411 477 2 232 122 1 827 766 c 8,8 8,8 8,9 8.2 7,0 Sadovnjaki a 33 407 34 763 31 865 32 435 33 292 b 670 636 651 429 668 751 708 334 609 814 C 20,1 18,7 21,0 21,8 18,3 Ledine, trznine in a 5 041 6 908 6 056 6 316 6 521 neobdelane njive b 73 140 61 781 76 940 84 773 45 107 C 14,5 CD co 12,7 13,4 C,9 a • pospravljena površina ha, b • ves pridelek, c ■ pridelek na ha q 2-11. Sadna drevesa in pridelek sadja 1967 1968 1969 1970 1971 Jablane a 4 146 602 4 135 399 4 218 103 4 194 907 4 690 317 b 3 091 766 3 140 621 3 356 165 3 292 164 3 336 752 c 865 605 551 495 843 457 460 853 337 189 č 28,0 17,6 25,1 14,0 10,1 Hruške a 1 258 987 1 269 349 1 293 517 1 265 286 1 365 884 b 908 662 989 419 1 028 384 1 038 813 1 130 500 c 131 917 157 940 128 657 110 889 125 963 č 14,5 16,0 12,5 10,7 11,1 Kutine a 11 356 10 526 10 542 9 253 18 611 b 8 738 8 324 8 257 8 096 7 933 0 684 557 503 518 508 č 7,8 6,7 6,1 6,4 6,4 Češplje in slive a 1 124 204 1 147 470 1 117 783 1 119 828 1 144 553 b 958 090 957 476 960 636 963 469 1 007 614 c 64 348 136 855 43 031 61 496 48 936 č 6,7 14,3 4,5 6,4 4,8 Češnje a 386 662 383 938 375 712 368 972 365 041 b 333 913 333 026 329 099 323 500 318 170 C 52 443 51 784 28 654 36 269 36 692 č 15,7 15,5 8,7 11,2 11,5 a • število vseh dreves, b* število rodnih dreves, c • ves pridolek q, č • pridelek na rodno drevo kg 1967 1968 1969 1970 1971 Višnje a 48 808 46 473 42 829 41 547 42 353 b 34 542 36 718 31 909 32 594 30 379 c 1 854 2 570 1 552 1 530 1 427 č 5,4 6,9 4,9 A,7 A,7 Marelice a 47 790 46 344 47 134 47 267 46 004 b 40 475 39 160 30 569 41 064 41 574 C 3 997 5 262 3 854 5 239 3 167 i 9,9 13,4 12,6 12,8 7,6 Breskve a 554 668 577 474 590 546 604 147 568 327 b 431 708 442 500 465 225 494 478 496 477 C 52 926 58 025 46 188 59 286 70 583 f 12,3 13,1 9,9 12,0 14,2 Orehi a 251 600 248 957 251 448 245 346 253 122 b 205 104 203 093 205 197 206 367 206 151 c 21 615 14 277 19 719 15 960 13 238 l 10,5 7,0 9,6 7,7 6,4 Mandeljni a 10 177 10 234 10 714 9 661'. 10 404 b 9 590 9 441 9 971 9 018 9 541 C 638 498 521 457 439 l 6,7 5,3 5,2 5,1 4,6 Fige a 42 333 40 636 40 795 38 625 30 455 b 40 130 38 781 39 052 37 228 29 602 C 3 166 2 507 2 806 2 841 1 695 č 7,8 6,4 7,2 7,6 5,7 Oljke a 73 022 70 410 72 113 69 590 65 640 b 64 390 64 890 66 652 64 640 61 910 C 5 910 2 946 2 561 2 817 2 705 l 9,2 4,5 3,8 4,4 4,4 Kakiji a 13 828 15 519 15 364 15 341 15 533 b 12 91R 13 222 13 937 14 146 14 416 C 2 987 3 057 .2110 2 789 2 831 l 23,1 23,1 15,1 19,7 19,6 2-12. Površina in pridelek jagodičevja 1967 1968 1969 1970 1971 Maline a 27 20 ?0 18 15 b 374 373 339 449 225 C 13,9 18,7 17,0 24,9 15,0 Ribez in kosmulja a 683 623 617 608 553 b 12 337 13 008 11 742 14 623 12 016 C 18,1 20,9 19,0 24,1 21.7 Jagode a 137 154 157 176 185 1 b 4 930 4 970 5 258 6 353 5 854 C 36,0 32,2 33,5 36,1 31,6 a • obrana površina ha, b • ves pridelek q, c - pridelek na ha q 2-13. Domača predelava sadja 1967 1968 1969 1970 1971 Suhe slive q 1 118 2 081 927 988 783 Drugo suho sadje q 5 442 3 284 4 179 2 240 2 054 Mezga Iz sliv q 2 256 3 803 1 609 1 870 1 577 Druge mezge q 2 591 2 405 2 517 1 819 1 577 Slivovka hi 4 133 9 580 2 394 3 811 2 600 Drugo sadno žganje hi 9 486 4 490 9 491 4 855 4 302 Sadni sokovi hi 2 679 2 021 8 088 1 443 2 0^0 Sadjevec (jabolfnik) hi 232 295 168 832 195 672 93 628 59 89o Pridelano oliv, vseh q 5 910 2 946 2 561 2 817 2 705 porabljeno svežih q - - - - - konzervirano q 6 3 8 8 13 predelano v olje q 5 904 2 943 2 553 2 809 2 691 Dobljeno: olje hi 1 141 519 512 499 533 tropin q 2 024 1 286 651 617 495 Nasušeno fig q 54 60 61 42 4 2-14. Površina vinogradov, trte, pridelek In predelava grozdja 1967 1968 1969 1970 1971 Površina rodnih In nerodnih vinogradov, ha vse trte 20 352 20 399 20 644 20 638 20 649 žlahtne 16 253 16 491 16 867 16 707 16 924 samorodnice 4 099 3 908 3 777 3 931 3 725 Površina rodnih vinogradov, ha vse trte 18 412 18 494 18 597 18 638 18 923 žlahtne 14 547 14 820 14 969 14 895 15 307 samorodnice 3 865 3 674 3 628 3 743 3 616 1967 1968 1969 1970 1971 Število rodnih trt (tisoči) vse trte 97 874 93 505 95 611 96 057 92 289 žlahtne 72 789 69 578 71 860 72 903 70 526 samorodnice 25 085 23 927 23 751 23 154 21 763 Ves pridelek grozdja, v q vse trte 676 247 730 118 707 786 930 266 777 590 žlahtne 514 025 574 461 555 677 770 965 642 919 samorodnice 162 224 155 657 152 109 168 301 134 671 Število rodnih trt na ha rodnih vinogradov vse trte 5 316 5 056 5 141 5 154 4 880 žlahtne 5 004 4 695 4 800 4 894 4 607 samorodnice 6 490 6 513 6 546 6 186 6 018 Pridelek grozdja na ha, q vse trte 36,7 39,4 38,4 50,4 41,1 žlahtne 35,3 38,8 37,1 51,8 42,0 samorodnice 42,0 42,4 41,9 45,0 37,2 Pridelek grozdja na rodno trto, kg vse trte 0,69 0,78 0,74 0,97 0,84 žlahtne 0,71 0,83 0,77 1,06 0,91 samorodnice 6,65 0,65 0,64 0,73 0,62 Predelano grozdje v vino q 607 587 630 810 640 021 827 113 679 658 Dobljene vina hi 419 936 435 636 438 346 578 421 468 244 Izkoristek grozdja, % Od skupnega pridelka grozdja Je 69,1 69,0 68,5 69,9 68,9 bilo predelanega % 90 86 90 88 87 Dobljeno žganje hi 4 652 4 410 5 696 4 483 4 791 2-15. Porabljene količine umetnih gnojil in njih aktivnih snovi 1967 1968 1969 1970 1971 Vsi sektorji Vsa količina t 118 200 98 265 124 435 121 249 122 649 na 1 ha obdelovalne površine v kg 183 152 191 185 193 Družbeni sektor Vsa količina t 41 847 41 505 40 588 34 770 32 8241) na ha obdelovalne površine v kg 524 520 509 453 574 Zasebni sektor Vsa količina t 76 353 56 760 83 847 86 479 89 825 na ha obdelovalne površine v kg 135 100 147 150 155 Aktivni dušik, v t . • 9 825 10 737 11 867 Aktivni fosfor, v t • - 6 975 7 985 8 166 Aktivni kalij, v t - - 5 344 6 521 7 436 1) Ta količina vsebuje 3 939 ton aktivnega dušika, 3 401 ton aktivnega fosforja 1n 3 696 ton aktivnega kalija. Število1) Delež živine po lastništvu 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 Konji 48 868 46 896 45 316 42 127 39 845 100 100 100 100 4 00 družbeni 1 198 323 253 204 206 2.5 0,7 0,6 0,5 0,5 zasebni 47 674 46 573 45 063 41 923 39 639 97,5 99,3 99,4 99,5 99,5 Goved 544 273 503 136 492 918* 514 729*508 155 100 100 100 100 100 družbena 65 093 45 694 41 282* 48 824* 47 204 12,0 9.1 8,4* 9,5* 9.4 zasebna 479 180 457 442 451 631 465 905 460 951 88,0 90,9 92,4 91,8 90,6 Praši či 480 294 444 963 449 188 471 145 444 608 100 100 100 100 100 družbeni 90 064 85 601 82 076 89 575 84 816 18,8 19,2 18,3 19,0 19,2 zasebni 390 230 359 362 367 112 381 570 359 792 81,2 81,8 81,7 81,0 80,8 Ovce 35 143 33 590 30 696 24 235 24 344 100 100 100 100 100 družbene 3 3 3 3 31 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 zasebne 35 140 33 140 33 587 24 232 24 313 100 100 100 100 99,9 Perutnina^ 3 338 3 693 4 178 5 488 5 386 100 100 100 100 100 družbena 1 275 1 577 1 970 3 022 3 146 38,2 «,7 47,2 55 58,4 zasebna 2 063 2 116 2 208 2 466 2 240 61,8 57,3 52,8 45 41,6 1) Podatki o številu živine v ne v družbenem sektorju pa zasebnem sektorju so bili zbrani na 2) Število perutnine je v tisočih so bili zbrani na dan 15.1. vpisanega leta. dan 31.12. prejšnjega leta. Podatki o številu živi- 2-17. Živina in plemenska živina po lastništvu število 1968 1969 1970 1971 1972 Konji 48 868 46 896 45 316 42 127 39 845 družbeni 1 198 323 253 204 206 zasebni 47 670 46 573 45 063 41 923 39 639 od teh: kobil in brejih žebric 16 373 16 172 15 336 13 186 12 602 družbeni 73 63 43 55 42 zasebni 16 300 16 109 15 293 13 131 12 560 Goved 544 273 503 136 492 918* 514 729* 508 155 družbena 65 093 45 694 41 287* 48 824* 47 204 zasebna 479 180 457 442 451 631 465 905 460 951 od teh; krav in brejih junic 263 073 264 318 260 882 258 259 257 097 družbenih 16 323 15 478 14 122 13 640 12 518 zasebnih 246 750 248 840 246 760 244 619 244 579 Prašiči 480 294 444 963 449 188 471 145 444 608 družbeni 90 064 85 601 82 076 89 575 84 816 zasebni 390 230 359 362 367 112 381 570 359 792 od teh: plemenskih svinj 54 855 53 709 56 152 57 855 51 304 družbenih 7 635 7 154 8 577 8 774 7 892 zasebnih 47 220 46 555 47 575 49 081 43 412 2-18. Število in sestava živine po spolu in starosti Število 1]“ Sestava - % 1968 1969 1970 1971 1972 1968 1969 1970 1971 1972 Konji 48 868 46 896 45 316 42 127 39 845 100 100 100 100 10d žrebeta in mladi konji 7 962 4 636 4 110 3 742 2 592 16,3 9,9 9,1 8,9 6,5 kobile in breje žrebice 16 373 16 172 15 336 13 186 12 602 33,5 34,5 33,8 31,3 31,6 konji in žrebci 24 533 26 088 25 870 25 199 24 651 50,2 55,6 57,1 59,8 61,9 Goved 544 273 503 136 492 918* 514 729* 508 155 100 100 100 100 100 teleta in mlada goved do 1 leta 135 107 112 536 129 568* 148 247* 140 551 24,8 22,4 26,3* 28,8* 27,7 mlada goved od 1-2 let 79 383 63 146 50 690 55 849 64 360 14,6 12,5 10,4 11,0 12,7 mlada goved nad 2 leti 22 246 20 158 14 613 16 481 14 300 4,1 4,0 3,0 3,2 2,8 krave.in breje junice 263 073 264 318 260 882 258 259 257 097 48,3 52,5 53,4 50,9 50,5 biki2’ 3 092 2 391 1 100 907 1 187 0,6 0,5 0,2 0,2 0,2 voli 41 372 40 591 36 065 34 986 30 660 7,6 8,1 7,4 6,9 6,0 Prašiči 480 294 444 963 449 188 471 145 444 608 100 100 100 100 100 prašički do 6 mescev 222 593 217 791 252 559 268 441 254 299 46,4 48,9 56,2 57,0 57,2 prašički nad 6 mescev 52 630 81 831 58 958 63 642 66 886 13,0 18,4 13,1 13,5 15,0 plemenske svinje 54 855 54 677 56 152 57 855 51 134 11,4 12,3 12,5 12,3 11,5 merjasci 2 196 2 129 1 817 1 450 1 929 0,5 0,5 0,4 0,3 0,4 pitanci 138 020 88 535 79 702 79 757 70 360 28,7 19,9 17,8 16,9 15,8 Ovce 35 143 33 590 30 696 24 235 24 344 100 100 100 100 100 jagnjeta 9 700 10 170 7 622 6 094 6 576 27,6 30,3 24,8 25,2 27,0 plemenske ovce 20 980 19 319 18 830 14 449 14 383 59,7 57,5 61,4 59,6 59,1 odrasle ovce in ovni 4 463 4 101 4 240 3 692 3 385 12,7 12,2 13,8 15,2 13,9 Perutnina 3) 3 338 3 693 4 178 5 488 5 386 m m m m 1) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so bili zbrani na dan 15.1. vpisanega leta. Podatki o številu živine v družbenem sektorju pa so bili zbrani na dan 31.12. prejšnjega leta. 2) Glej pojasni la 3) Število perutnine je v tisočih 2-19. Prirast živine tisoč ton 1967 1968 1969 1970 1971 Goved 76,4 69,7 55,5* 60,5* 67,6 družbena 23,6 11,8 7,1* 9,2* 13,3 zasebna 52,8 57,9 48,4 51,3 54,3 Prašiči 55,6 55,3 53,1 56,3 57,0 družbeni 10,9 12,2 12,4 12,3 13,7 zasebni 44,7 43,1 40,7 44,0 43,3 Ovce 0,4 0,4 0,4 0,5 0,4 družbene - - - - zasebne 0,4 0,4 0,4 0,5 0,4 Perutnina^) 16,7 20,9 26,6 37,7 38,1 družbena 13,3 17,1 22,8 32,9 33,8 zasebna 3,4 3,8 3,8 4,8 4.3 1) Pri prirastu perutnine je v družbenem sektorju všteta kooperacija. tisoč ton 1967 1968 1969 1970 1971 VSE MESO 93,8 102,8 88,3 100,7 109,4 Goveje meso 42,7 46,7 35,9' 33,4 37,6 Svinjsko meso 29,9 29,3 25,4 31,1 33,3 Ovčje meso 0,2 0,2 0,2 0,2 0,1 Meso perutnina 13,1 18,1 20,6 30,0 31,5 Ostalo mesoW 7,9 8,6 6,2 6,0 6,9 2-21. Živalska proizvodnja 1967 1968 1969 1970 1971 Družbene kmetijske organizacije Poprečno število molznih krav 13 937 14 006 12 880 12 088 11 628 Količina namolzenega mleka i (tisoč 1) 46 246 43 196 45 127 44 638 4? 230 Število kokoši nesnic 277 929 378 218 341 668 459 466 459 661 Količina znesenih jajc (tisoč) 51 627 54 991 68 282 87 179 86 791 Količina neoprane volne (kg) 4 - - - - Količina natočenega medu (kg) 5 473 7 356 8 037 8 100 2 189 Zasebna kmečka gospodarstva Poprečno število molznih krav 207 270 217 751 211 660 208 835 207 909 Količina namolzenega mleka (tisoč 1) 315 670 353 000 359 800 356 900 355 524 Število kokoši nesnic 1 856 500 1 903 734 1 981 630 2 219 514 2 117 979 Količina znesenih jajc (tisoč) 185 600 190 373 198 163 221 951 218 152 Količina neoprane volne (kg) 66 770 63 815 61 000 53 000 46 117 Količina natočenega medu (kg) 644 500 688 018 452 000 461 000 124 334 2-22. ZAKOL ŽIVINE V KLAVNICAH 2-22.a Število zaklane živine v klavnicah Število zaklane živine 1967 1968 1969 1970 1971 Kopitarji 2 725 2 114 1 270 1 519 1 069 Goved 271 584 307 079 250 445 181 495 210 431 teleta do 6 mescev 80 467 138 131 104 561 59 321 69 764 mlada goved od 6.mesc.do 2 let 99 943 76 494 58 103 59 260 75 795 krave 29 169 31 787 38 274 28 424 29 317 biki 46 994 45 921 29 271 21 426 23 566 voli 15 011 14 746 20 236 13 064 11 989 Prašiči 300 926 327 338 339 184 353 120 391 843 mladi prašički 7 033 5 957 14 690 6 231 8 632 mesnati 286 762 316 494 319 872 342 642 377 025 mastni 7 131 4 887 4 622 4 247 6 186 Ovce 3 513 4 094 3 845 3 176 2 502 jagneta 1 994 2 417 2 165 2 005 1 325 ovce in ovni 1 519 1 677 1 680 1 171 1 177 Perutnina^) 6 117 7 149 8 961 13 271 16 101 1) K "ostalemu mesu" štejemo konjsko meso in vso drobovino. Navedene količine mesa predstavljajo vso proizvodnjo mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine uvožene za zakol iz drugih republik; zato te količine mesa ne predstavljajo proizvodnje mesa samo domače živine.j 2) Število perutnine je v tisočih Žfva teža v t Mrtva teža v t 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 1970 1971 Kopitarji 1 136 831 489 629 443 552 424 235 298 219 Goved 88 701 89 084 77 437 64 050 73 603 46 728 4; 478 40 410 33 638 38 692 teleta do 6 mescev 6 743 12 427 9 386 5 780 6 679 4 206 7 884 5 873 3 643 4 152 mlada goved od 6 mesc. do 2 let 38 174 31 738 24 290 25 176 32 324 20 349 16 901 12 839 13 547 17 475 krave 12 899 13 944 17 403 13 616 14 114 5 897 6 352 8 021 6 331 6 456 biki 20 784 21 151 13 165 10 540 11 881 11 203 11 420 7 078 5 597 6 284 voli 10 101 9 824 13 193 8 938 8 604 5 073 4 921 6 599 4 518 4 325 Prašiči 31 439 33 600 33 543 36 315 40 224 22 258 24 177 23 830 25 890 28 548 mladi prašički 381 2% 762 204 250 245 191 555 136 163 mesnati 29 96b 32 651 32 096 35 463 39 007 21 262 23 511 22 815 25 320 27 738 mastni 1 094 733 685 648 967 750 475 460 434 647 Ovce 98 104 107 77 70 46 51 50 39 33 jagnjeta 30 35 30 28 19 16 20 16 15 11 ovce in ovni 68 69 77 49 51 30 31 34 24 23 Perutnina 9 687 12 369 15 588 22 903 27 897 7 458 9 476 11 93? 17 680 20 935 2-22.c Poprečna teža živine in klavnost Poprečna živa teža kg Klavnost v % Kopitarji 417 393 385 414 414 48,5 50,9 48,1 47,4 49,5 Goved 327 290 309 353 350- 52,6 53,3 52,2 52,5 52,6 teleta do 6 mescev mlada gnved od 6 mest,do 84,0 92 90 97 96 62,4 63,4 62,6 63,0 62,2 2 let 382 415 418 425 426 53,3 53,3 52,9 53,8 54,1 krave 442 439 455 479 481 45,7 46,5 46,1 46,5 45,7 biki 442 461 450 492 504 53,9 53,9 53,8 53,1 52,9 vol i 673 666 652 684 718 50,2 50,1 50,0 50,5 50,3 Prašiči 104 103 99 103 103 70,8 71,8 71,0 71,3 71,0 mladi prašički 54,1 50 52 33 29 64,5 64,5 72,8 66,7 65,2 mesnati 104 103 100 103 103 70,9 72,0 71.1 71,4 71.1 mastni 153 150 148 105 156 68,6 64,8 67,2 67,0 66,9 Ovce 28 25 28 24 28,0 47,3 48,6 46,7 50,6 *7,1 jagnjeta 15 14 14 14 14,3 53,4 56,5 53,3 53,6 57,9 ovce in ovni 46 41 46 42 43,3 44,7 44,7 44,4 49,0 45,1 Perutnina 1,6 V 1,7 1,7 1,7 77,0 76,6 76,5 77,2 75,0 2-22.d Dovoz živine in zakol iz drugih republik živa teža v t 1967 1968 1969 1970 1971 Konji 706 484 72 314 196 Goved 15 288 15 686 16 488 15 494 13 188 Prašiči 12 720 12 943 15 804 15 986 18 095 Ovce 15 19 4 6,5 7 Perutnina 2-23.a Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev Število Teža v t 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 1970 | 1" Goved 54 862 52 108 31 110* 35 343* 47 611 20 552 19 171 10 472* 11 984* 16 139 teleta 7 696 R 790 8 793 9 133* 9 070 1 733 1 966 1 753 1 966* 2 088 mlada goved 46 405 42 864 21 938* 26 194* 38 466 18 441 16 983 8 565* 10 012* 14 015 odrasla goved nad 2 leti 761 454 379 16 75 378 222 154 6 36 Praši £1 78 548 122 401 114 834 109 459 120 686 7 822 11 614 10 539 10 477 11 210 bekoni 75 510 119 256 99 334 74 604 83 79C 7 482 11 275 9 074 7 082 7 496 mesnati 2 396 2 336 15 192 34 472 36 555 242 231 1 415 3 337 3 666 pol mastni in mastni 642 809 308 383 341 98 108 50 58 48 Perutnina^) 4 051 4 476 5 380 7 668 8 291 6 432 7 383 9 381 12 536 13 977 1) Število perutnine je v tisočih 2-23.b. Oddaja pitane živine z zasebnih gospodarstev v proizvodnem sodelovanju Število Teža v t 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 1970 1971 Goved 51 093 45 829 36 060 36 658 49 252 19 683 16 406 14 073 12 008 17 397 teleta 15 517 17 303 12 390 17 658 18 898 4 047 3 883 2 406 3 639 3 724 mlada goved 32 283 26 377 22 767 17 155 27 493 13 962 11 443 10 145 7 456 12 112 odrasla goved na 2 leti 3 293 2 149 2 903 1 815 2 901 1 674 1 140 1 522 913 1 561 Prašiči 48 189 42 354 40 043 40 657 42 241 4 876 4 126 3 906 3 885 4 214 bekoni 15 848 19 195 11 409 10 322 6 646 1 544 1 775 990 831 553 mesnati 26 513 15 199 18 447 21 415 23 824 2 716 1 529 1 819 2 121 2 369 polmastni in mastni 5 828 7 960 10 187 8 920 11 771 616 822 1 097 933 1 292 Perutnina^) 5 212 5 940 8 243 11 075 12 149 6 957 9 560 13 597 18 992 19 849 1) Število perutnine je v tisočih. 2-23.c Število živine v pi tališč ih družbenih kmet ijskih organizac' j ob koncu leta 1967 1968 1969 1970 1971 Goved 35 392 19 317 18 163* 25 010* 24 272 teleta 15 045 7 810 7 961 12 355 12 758 mlada goved 19 945 11 228 10 185* 12 634* 11 496 odrasla goved nad 2 leti 402 279 17 21 18 Prašiči 59 911 55 865 48 245 4 6 645 48 417 bekoni 58 750 55 067 28 669 33 360 30 519 mesnati 937 647 19 411 13 117 17 670 mastni in polmastni 224 151 165 168 228 2-24. ULOV RIB, RAKOV IN ŠKOLJK 2-24.a Ulov morskih rib, rakov in školjk 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 | 1970 | 1971 količina q sestava % (ves ulov • 100) VES ULOV 33 347 24 942 25 978 31 643 37 717 100 100 100 100 100 plave ribe 29 990 23 100 23 867 29 632 35 993 89,9 92,6 92 93,6 95,5 druge ribe 3 079 1 633 1 770 1 623 1 556 9,3 6,5 6,8 5,2 4,1 raki in glavonožci 278 205 318 262 152 0,8 0,8 V 0,8 0,4 školjke - 4 23 126 16 - 0,0 0,0 0,4 0,0 2-24.b Ulov morskih rib, rakov, školjk po sektorjih lastništva 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 1970 1971 količina q sestava t (vsi sektorji • 100) Družbeni 32 187 24 248 24 807 3 063 36 793 96,5 97,2 96 96,8 97,6 Zasebni 1 159 694 1 171 101 924 3,5 co Osi 4 3,2 2,4 2-24.c Ulov sladkovodnih rib in rakov 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 1970 j 1971 količina q sestava % VES ULOV 2 736 3 638 3 367 4 339 3 896 100 100 100 100 100 ribe 2 669 3 590 3 345 4 326 3 881 97,6 98,7 99,3 99,7 99,6 raki 67 48 22 13 15 2,4 1.3 0.7 0,3 0,4 2-24.d Ulov sladkovodnih rib in rakov po sektorjih lastništva 1967 1968 1969 1970 1971 1967 1968 1969 j 1970 1971 količina q sestava % (vsi sektorji • 100) Družbeni 861 1 308 1 643 2 775 2 107 32,3 36,4 48,8 64 54,1 š Zasebni 1 808 2 282 1 724 1 564 1 789 67,7 63,6 51,2 36 45,9 2-25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih gospodarstev 1967 1968 1969 1970 1971 Ži ta pšenica 1 n rž t 17 651 12 890 15 048 10 207 11 280 jačmen t 1 001 1 315 1 271 1 019 1 010 oves t 1 496 862 815 1 111 501 koruza t 4 847 7 416 9 970 3 889 4 443 Vrtnine fižol, oluščen t 76 56 32 32 31 krompir t 9 512 9 534 9 459 6 320 5 714 zel je t 1 214 1 074 965 1 072 1 550 Industrijske rastline hmel j t 1 671 1 559 1 606 1 870 1 345 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) t 5 466 7 626 9 152 10 066 8 876 grozdje (namizno in za predelavo) t 3 531 3 120 4 177 4 253 3 912 slive, sveže t 69 162 12 48 9 češnje in višnje t 9 8 5 5 2 marelice in breskve t 1 921 2 421 1 545 1 898 2 656 Vino hi 55 678 52 728 88 089 74 656 115 386 Živina^ ^ pitani prašiči t 252 548 501 306 289 mesnati prašiči t 8 278 11 569 10 553 10 040 10 762 klavna goved t 22 066 19 466 11 786 9 870 10 990 perutnina t 7 245 10 202 14 489 22 504 28 969 Jajca, mleko, mlečni izdelki jajca tisoč kosov 23 444 31 216 33 309 39 365 38 152 sveže mleko tisoč 1 38 786 38 419 39 478 38 529 36 525 maslo q 192 1 352 - • - sir q 1 175 1 535 0 - - 1) Pri prodaji in odkupu ni šteta plemenska živina; h klavni govedi so prišteta tudi teleta 2-26. Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev 1967 1968 1969 1970 1971 Žita pšenica in rž t 3 045 3 123 6 868 4 110 4 910 ječmen t 59 0 4 - 17 oves t 73 42 82 186 202 koruza t 1 011 623 678 769 533 Vrtnino fižol, oluščen t 422 625 483 351 355 krompir t 27 336 29 253 30 787 41 147 29 052 zelje t 1 576 2 774 1 598 1 832 1 454 Industrijske rastline hmel j t 1 066 1 008 1 257 1 418 927 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) grozdje (namizno in t 6 370 5 750 3 896 2 238 1 342 za predelavo) t 3 509 4 671 3 450 3 657 4 603 slive sveže t 217 1 573 62 310 1 031 češnje in višnje t 1 697 1 623 590 1 248 789 marelice in breskve t 797 697 532 406 506 Vino hi 45 656 45 668 43 519 49 854 48 503 Živina pitani prašiči t 446 1 744 1 881 2 540 1 972 mesnati prašiči t 5 671 5 225 5 294 6 468 8 299 klavna goved t 46 137 40 363 53 489 43 217 57 605 ostala živina t 262 1 730 2 230 344 282 perutnina t 1 624 2 546 2 086 2 137 2 726 Jajca, mleko in mlečni izdelki jajca tisoč kosov 9 181 8 585 9 191 15 031 14 827 sveže mleko tisoč 1 71 838 81 284 89 950 93 413 104 2 86 maslo q 36 42 1 - - sir q 25 • • • 1 - - drugi mlečni izdelki q 678 586 44 11 28 3. PREGLED POMEMBNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LETO 1971 3-1. Površine in posevki v letu 1971 ha SR Slovenija Družbeni sektor Zasebni sektor ZEMLJIŠKE KATEGORIJE Vsa površina 2 025 A00 622 406 1 A02 99A Njive in vrtovi 274 037 26 316 2A7 721 Sadovnjaki 37 056 A 827 32 229 Vinogradi 20 649 3 143 17 506 Travniki 317 057 37 417 279 6A0 Pašniki 269 869 76 258 193 611 Ribniki, trstišja in močvirja 2 585 1 621 96A Gozdna zemljišča 972 925 368 864 60A 061 Nerodovitno 131 222 103 960 27 262 POVRŠINE PO UPORABNOSTI Vsa 2 025 400 622 406 1 A02 99A Obdelovalna 648 799 71 703 577 096 Kmetijska 921 201 149 530 771 671 Rodovitna 1 894 126 518 394 1 375 732 SKUPINE NJIVSKIH POSEVKOV Ži ta 1A0 075 12 547 127 528 Industrijske rastline 3 597 1 659 1 938 Vrtnine 55 236 921 5A 315 Krmske rastline 65 860 6 374 59 A86 NASADI IN NEOBDELANE NJIVE Vsi 9 269 A 815 A A5A Drevesnice, trsnice, matičnjaki in vrbišča 200 133 67 Topoli (na njivski površini) 254 218 36 Trznina 2 488 1 187 1 301 Neobdelane in druge njive 6 327 3 277 3 050 Zasebni sektor Družbeni sektor površina v ha pridelek q površina v ha pridelek q posejana požeta ves na ha posejana požeta ves na ha Pšenica, vsa 54 218 54 197 1 338 300 24,7 5 916 5 616 249 041 «,1 pšenica bogatorodne vrste 42 079 42 072 1 117 100 26,6 5 916 5 916 249 041 42,1 pšenica druge vrste 12 139 12 125 221 200 18,2 - . • Rž 9 277 9 236 148 745 16,1 90 90 2 358 26,2 Ječmen 9 805 9 613 176 213 18,7 1 223 1 213 33 180 27,4 ječmen, ozimni 7 518 7 326 136 045 18,6 126 126 4 055 32,2 ječmen, jari 2 287 2 287 40 168 17,6 1 097 1 087 29 125 26,8 Soržica 833 833 15 310 18,4 - . - • Oves 9 182 9 124 141 688 15,5 646 602 13 883 23,1 Proso - glavni posevek 540 510 6 145 12,0 121 121 2 176 18,0 Proso-strniščni posevek 1 842 1 842 12 666 6,9 . . . Ajda-glavni posevek 167 167 2 065 12,4 - . m . Ajda-strniščni posevek 4 726 4 726 23 010 A,9 10 10 30 3,0 Koruza-glavni posevek 43 380 43 284 1 147 543 26,5 4 580 4 395 195 217 44,4 Hibridna 28 054 27 966 836 271 29,9 4 515 4 330 193 267 44,6 ostale vrste 15 326 15 318 311 272 20,3 65 65 1 950 30,0 Koruza-strniščni posevek 63 63 2 826 44,8 - - - . tan 19 19 356 18,7 • - . . Konoplja za vlakno 7 7 177 25,3 - - - - Konoplja za zrnje 1 1 10 10,0 - - - - Sladkorna pesa 6 6 900 150,0 - . - . Cikorija - - - - - . - - Hmelj-stari nasad 924 919 11 707 12.7 1 378 1 362 15 508 11,4 Hmelj-novi nasad 65 65 144 2,2 121 108 413 3,8 Sončnice-glavni posevek 156 156 1 496 9.6 - - - - Sončnice-vmesni posevek 3 507 3 461 6 237 18,0 - - - - Mak 10 10 71 7,1 - . . • Sirek 13 12 459 38,2 - - - - 3-2. Pospravi jene površine in pridelki (nadaljevanje) Zasebni sektor Družbeni sektor pospravi jena pridelek q pospravljena pridelek q površina ha ves na ha površina ha ves na ha Krompir-glavni posevek 44 735 5 856 036 131 460 94 918 206 Krompir-vmesni posevek 374 25 715 69 - - • Fižol-zrnje-glavni posevek 1 156 14 572 12,6 17 261 15,3 Fižol-zrnje-vmesni posevek 22 524 44 975 2,0 23 171 7,4 Grah-zrnje 234 2 042 8,7 - - • Vrtno korenjo 481 39 124 81 1 225 225 Paradižnik-glavni posevek 912 79 795 88 6 1 233 205 Paradižnik-vroesni posevek - - . 6 1 231 205 Zelje in ohrovt-glavni posevek Zelje In ohrovt-naknadni in 2 600 397 963 153 65 16 783 260 strniščni posevek 893 103 191 115 . - - Paprika 293 10 949 37,4 - - - Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena pridelek q pospravljena pridelek q površina ha ves na ha površina ha ves na ha Dinje in lubenice 9 200 22,2 Čebula 1 084 107 126 98,8 12 Česen 437 22 099 50,6 m 2 Črna deteTja-seno(glavni posevek) 23 415 1 014 517 43,3 259 13 577 52,4 Črna detelja-seno (podsevek) 10 693 149 549 14,0 10 58 5,8 Lucerna-seno (glavni posevek) 16 487 775 593 47,0 581 41 333 71,1 Lucerna-seno (podsevek) 3 486 52 100 14,9 35 1 228 35,1 Mešanice trav in detel j(glavni posevek) 4 953 211 247 42,6 1 804 90 972 50,'' Mešanice trav in detelj (podsevek) 2 455 47 464 19,3 3 30 30,0 Druge detelje 776 30 338 39,1 128 9 811 76,6 Mešanice stročnic in žit 667 32 868 49,3 20 1 860 93,0 Krmska pesa (glavni posevek) 6 534 1 356 929 208 3 609 203 Krmska pesa (naknadni posevek) 2 858 453 953 159 • • Krmsko korenje (glavni posevek) 1 945 278 322 143 • • Krmsko korenje (podsevek) 5 487 529 557 96 - - - Grašiča 306 12 512 40,9 5 210 42,0 Sila/na koruza in pitnik (glavni posevek) 2 864 632 011 221 2 133 833 246 391 Pitnik (straniščni posevek) 3 758 520 335 138 26 5 048 194 Repa strniščna 10 453 1 689 354 162 . . 3-3. Travišča Zasebni sektor Družbeni sektor pokošeno pridelek q pokošeno pridelek q ha ves na ha ha ves na ha Travniki - seno 279 545 7 150 896 25,6 23 941 623 826 26,0 Pašniki - seno 197 572 1 571 999 8,0 19 990 179 172 9,0 Ledine in trznine 1 626 13 718 8,4 824 2 434 3,0 Sadovnjaki - seno 30 794 570 259 18,5 2 274 36 050 15,8 Neobdelane njive 3 158 25 384 8,0 641 216 0,3 Neorganizirani družbeni sektor Vsi sektorji Travniki 6 115 138 843 22,7 309 601 7 913 565 25,6 Pašniki - seno 15 014 76 595 5,1 232 576 1 827 766 7.8 Ledine in trznine 25 280 11,2 2 475 16 432 6,6 Sadovnjaki - seno 224 3 505 15,6 33 292 609 814 18,3 Neobdelane njive 247 3 075 12,4 4 046 28 675 7,1 1) Paša je preračunana v seno. Zasebni sektor Družbeni sektor število dreves pridelek število dreves pridelek vseh rodnih ves q na rodno drevo kg vseh rodnih ves q na rodno drevo kg Jabolka 3 659 358 2 742 919 245 682 9,0 1 030 959 593 833 91 507 15,4 Hruške 994 542 786 868 80 513 10,2 371 342 343 632 45 450 13,2 Kutine 17 536 6 883 428 6,2 1 075 1 050 80 7.6 Češplje in slive 1 136 185 999 099 48 196 4,8 8 368 8 515 740 8,7 Mandeljni 10 404 9 541 439 4,6 - • - - Marelice 44 230 40 774 3 147 7,7 1 774 800 20 2,5 Breskve 366 370 306 802 42 631 13,9 201 957 189 675 27.952 14,7 Orehi 252 011 205 898 13 229 6,4 1 111 253 9 3,5 Češnje 363 935 317 562 36 626 11,5 1 106 608 66 10,8 Višnje 29 946 26 002 1 356 5,2 12 407 4 377 71 1,6 Fige 30 435 29 602 1 695 5,7 20 - . - Oljke 63 700 61 410 2 694 4,4 1 940 500 11 2,2 Kakiji 15 005 13 878 2 638 18,0 538 538 193 35,8 3-5. Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov 0 Površina rodnih sadovnjakov ha Pridelek - q ves na 1 ha rodne površine 7asebni sektor Jabolka 210 7 345 35,0 Hruške 41 2 063 50,3 Breskve 193 21 076 109,2 Češplje in slive 8 180 22,5 češnjo 1 2 2,0 Vi šnje - - “ Marelice 2 39 19,5 Družbeni sektor Jabolka 2 063 85 980 41,7 Hruške 370 42 895 115,9 Breskve 393 28 894 73,5 Češplje in slive 26 1 270 češnje 2 53 26,5 Višnje 10 5 0,5 Marelice 4 20 5,0 3-6. Površina in pridelek jagodičevja Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena (obrana) površina ha pridelek q pospravljena (obrana) površina ha pridelek tj ves na ha ves na ha Maline 15 225 15,0 Ribez in kosmulja 418 9 807 23,5 135 2 209 16,4 Jagode 174 5 647 32,4 11 207 18,8 3-7, Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja Rodni in nerodni vinogradi Rodni vinogradi površina število površina ha število pridelek grozdja ha trt (tisoči) trt (tisoči) ves q na ha q na rodno trto kg Vsi sektorji VINOGRADI 2 0 649 94 474 18 923 93 128 808 338 - 0,87 Žlahtna trta(cepljena) 16 924 72 424 15 307 70 526 642 919 42,0 0,91 Samorodnice (hibridi) 3 725 22 050 3 616 21 763 134 671 37,2 0,62 Brajde in latniki - - - 839 30 748 - 3,66 Zasebni sektor VINOGRADI 17 506 86 411 16 189 85 857 654 980 - 0,76 Žlahtna trta(cepijena) 13 784 64 373 12 576 63 301 490 823 39',0 0,78 Samorodnice (hibridi) 3 722 22 038 3 613 21 751 134 523 37,2 0,62 Brajde in latniki - - - 805 29 634 - 3,68 Družbeni sektor VINOGRADI 3 143 8 063 2 734 7 271 153 358 - 2,11 Žlahtna trta(cepijena) 3 140 8 051 2 731 7 225 152 096 55,7 2,11 Samorodnice (hibridi) 3 12 3 12 148 49,3 1,23 Brajde in latniki - - - 34 1 114 • 3,28 3-8. Pridelek s plantažnih vinogradov Površina rodnih pridelek q vinogradov ha ves na ha VSI SEKTORJI 3 296 192 003 58,2 Družbena gospodarstva 2 531 142 854 56,4 Zasebna kmečka gospodarstva 765 49 149 64,2 SR Slovenija Sektor družbeni zasebni Suhe slive 9 783 - 783 Drugo suho sadje 9 2 054 - 2 054 Pekmez in marmelada - iz sliv 9 1 577 • 1 577 iz drugega sadja 9 1 577 - 1,577 Slivovka hi 2 600 - 2 600 Sadno žganje hi 4 302 1 4 301 Sadni sokovi hi 2 060 - 2 060 Sadjevec (jabolčnik) hi 59 898 1 006 58 892 Olivno olje hi 533 1 532 Oljne tropine 9 495 - 495 Suhe fige 9 4 • 4 3-10. Domaža predelava grozdja PREDELAVA GROZDJA Z VINOGRADOV Predelano groz je 9 679 658 127 721 551 937 Dobljeno vina hi 468 244 92 073 376 171 Izkoristek 1 68,9 72,1 68,2 Dobljeno žganje hi 4 791 139 4 652 PREDELAVA GROZDJA Z BRAJD IN LATNIKOV Predelano grozdja 9 26 924 1 114 25 810 Dobijeno vina hi 17 465 767 16 698 Izkoristek % 64,9 68,8 64,7 NAKUP IN PREOELAVA IZ KUPLJENEGA GROZOJA Kupljeno in predelano grozdje 9 80 375 71 673 8 702 Dobljeno vina hi 56 531 50 698 5 833 Izkoristek 1 70,3 70,7 67,0 Dobljeno žganja hi 394 284 110 Vsi sektorji Družbeni (31.12.1971) Zasebni (15.1.1972) KONJ! 39 845 206 39 639 Žrebeta in mladi konji 2 592 64 2 528 Kobile in breje žrebice 12 602 42 12 560 Žrebci za pleme,žrebci za delo in kastrati 24 651 100 24 551 GOVED 508 155 47 204 460 951 Teleta da 6 mescev 78 684 8 701 69 983 Mlada goved od 6 mescev do 1 leta 61 867 12 072 49 795 od 1 do 2 let 64 360 13 362 50 998 nad 2 leti 14 300 312 13 988 Krave 238 623 11 441 227 182 Breja junice 18 474 1 077 17 397 Biki za pleme 1 187 209 9/8 Voli 30 660 30 30 630 PRAŠIŠ I 444 608 84 816 359 792 Pujski do 2 mescev 61 544 16 967 44 577 od 2 do 6 mescev 192 755 55 233 137 522 Hladi prašički nad 6 mescev 66 886 4 589 62 297 Plemenske svinje in breje mlade svinje 51 134 7 722 43 412 Merjasci za pleme 1 929 256 1 673 Prašiči v pitanju 70 360 49 70 311 VSE OVCE 24 344 31 24 313 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 6 576 13 6 563 Plemenske ovce 14 3«3 16 14 367 Ovni in jalove ovce 3 385 2 3 383 PERUTNINA 5 386 323 3 145 825 2 240 498 Panji s čebelami 62 933 766 62 167 3-12. Število živine po vrstah družbenih gospodarstev (31.12.1971) Ves družbeni Posestva, farme, Kmetijske Druga sektor kombinati zadruge gospodarstva GOVED 47 204 28 031 8 873 10 300 Teleta do 6 mescev Mlada goved 8 701 6 127 2 447 127 od 6 mescev do 1 leta 12 072 6 546 2 556 2 970 od 1 do 2 let 13 362 5 719 966 6 677 nad 2 leti 312 185 114 13 Krave 11 441 8 708 2 439 294 Breje junice 1 077 728 330 19 Biki za pleme 209 10 3 196 Voli 30 8 18 4 PRAŠIŠI Pujski 84 816 82 956 962 898 do 2 mescev 16 967 16 591 276 100 od 2 do 6 mescev 55 233 54 583 250 400 Mladi prašiči nad 6 mescev Plemenske svinje In breje mlade 4 589 3 942 385 262 svinje 7 722 7 635 87 Merjasci za pleme 256 196 51 9 Prašiči v pitanju 49 9 m 40 Število 1) 15. 1. 1971 31.12.1970 Prireja Nakup Prodaja Zakol pri gospodarstvih Pogin Število 1) 15. 1. 1972 31.12.1971 GOVED Vsi sektorji 514 729 204 299 83 442 277 517 7 681 9 117 508 15j družbeni 48 824 9 204 51 101 58 620 1 810 1 495 47 204 zasebni 465 905 195 095 32 341 218 897 5 871 7 622 460 951 PRAŠIČI Vsi sektorji 471 145 535 109 205 532 451 980 239 609 75 599 444 608 družbeni 89 575 155 539 18 705 139 868 5 619 33 516 84 816 zasebni 381 570 379 570 186 827 312 112 233 990 42 083 359 792 OVCE Vsi sektorji 24 235 16 576 1 969 10 029 7 184 1 223 24 344 družbeni 3 16 17 1 2 2 31 zasebni 24 232 16 560 1 952 10 028 7 182 1 221 24 313 3-14, Poprečne odkupne cene v letu 1971 v Prodaja z družbenih gospodarstev Odkup od zasebnih proizvajalcev Žita Pšenica in rž (q) 129,82 118,63 Ječmen (q) 137,43 118,88 Oves (q) 132,30 111,88 Koruza (q) 126,26 120,56 Vrtnine Fižol, oluščen (kg) 5,78 5,72 Krompir (kg) 0,89 0,69 Zelje, presno (kg) 0,85 1,02 Industrijske rastline Hmelj (kg) 29,12 23,60 Sadje Jabolka, namizna (kg) 2,21 1,45 Jabolka za predelavo (kg) 0,50 0,40 Grozdje, namizno (kg) 3,17 2,44 Grozdje za predelavo (kg) 2,86 2,92 Slive, sveže namizne (kg) 1,75 2,26 Češnje in višnje (kg) 3,52 2,04 Marelice in breskve (kg) 2,99 2,56 Vino (1) 4,87 3,87 Živina Telota (kg) ^ Mlada goved J^!)) Odrasla goved (kg) 13,36 12,11 10,20 9,16 8,75 8,32 Pujski za zakol (kg) 8,22 8,90 Mesnati prašiči (kg) 8,51 7,81 Polmastni in mastni prašiči 8,17 8,26 Piščanci (brojlerji) (kg) 10,84 7,84 Druga perutnina (kg) 8,67 8,73 Jajca, mleko in mlečni izdelki Jajca (kos) 0,72 0,56 Sveže mleko (l) 1,60 1,39 1) Upoštevana je pitana In nepitana mlada goved. 2) Upoštevana je goved, I, II, III vrste In druga klavna goved. Izvoz Uvoz t tisoč din t tisoč din Ajda 105 179 503 853 Proso - - 330 475 Pšenica za seme • . • m Ječmen, pivovarniški - . 1 794 1 902 Seno, lucerna, črna detelja 6 602 3 459 1 681 2 320 Koruza za seme 71 267 4 159 Hibridna koruza • • • Koruza - - 228 1 005 Krompir (semenski) - • 50 93 Krompir 986 719 . • Stročnice, suhe A 83 1 992 _ Stročnice, sveže 6 20 • . Sadne pulpe 1 552 4 209 • • Hmelj 2 466 71 805 27 894 Jabolka - namizna • 3 332 8 448 Češplje in slive 404 429 _ • Hruške m m Češnje • m . . Višnje 131 499 - • Ribez 625 3 481 • • Vino navadno 7 531 20 544 kvalitetno 8 724 34 487 36 13 dezertno 670 2 743 • • drugo 6 27 Pri uvoženi količini pšenice v SFRJ podatki niso razvrščeni po republikah in jo zato nismo prikazali. 3-15, Izvoz in uvoz živine, mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1971 (nadaljevanje) Izvoz Uvoz; količina vrednost v količina vrednost v v t tisoč din v t tisoč din Živina za klanje Goved krave 55 507 • biki 86 859 • voli 808 7 488 mlada goved • • teleta • „ m Prašiči mesnati • . . mastni . • Ovce . • • Konji 4 665 39 649 . Perutnina 317 1 934 60 768 Živina za pleme govedo 4 786 49 400 15 383 prašiči - - . • perutnina - - 65 10 230 konji 2 051 21 767 - - 3-15. Izvoz in uvoz živine, mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1971 (nadaljevanja) Izvoz Uvoz količina vrednost v količina vrednost v v t tisoč din v t tisoč din Meso goveje • • • • • • telečje • * • • • • svinjsko z mastnimi deli « • « • • • svinjsko brez mastnih delov 138 2 354 mesnatih prašičev 24 437 perutnine 2 35 konjsko 166 2 094 drobovina 741 97 515 Mleko 8 423 13 833 • • Jajca 2 39 1 12 Med 604 578 1 527 10 189 Sladkovodne ribe 21 287 . Mast - - 15 150 4. PROIZVODNO SODtLOVANJE DRUŽBENIH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KMETI V LETU 1971 4-1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1971 Vsa Po pogodbi Brez pogodbe Navadno oranje ha! 5 598 2 569 3 029 Preoravanje strnišč H 712 309 403 Globoko oranje in rigolanje n 789 422 367 Setev poljščin R 2 201 1 631 570 Saditev sadovnjakov R 2 - 2 Saditev vinogradov n 20 2 18 Saditev drugih poljščin R 6 - 6 Valjanje posevkov R 15 - 15 Škropljenje sadnega drevja tisoč kosov 162 1 161 Škropljenje vinogradov ha 3 830 10 3 820 Škropljenje Id zapraševanje poljščin ha 3 291 2 181 1 110 Žetev brez kombajnov ha 49 - 49 Žetev in mlačov s kombajni ha 8 913 1 082 7 831 Namlačeno zrnje s kombajni q 96 935 25 828 71 107 Namlačeno zrnje z mlatilnicami R 8 155 2 400 5 755 Čiščenje semen R 44 - 44 Prevoz kmetijskih pridelkov t 10 192 2 959 7 233 Vsa Po pogodbi Brez pogodb Pšenica za seme 9 10 677 2 777 7 900 Koruza za seme 9 4 803 1 144 3 659 Seme sladkorne pe6e 9 - - - Sadna drevesca tisoč kosov 191 57 134 Trsne cepijenke tisoč kosov 455 199 256 Umetna gnojila ton 75 055 30 072 44 983 4-3. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmeti v letu 1971 Požeto ha Pridelek q ves ria ha Pšenica, vsa 5 393 164 491 30,5 bogatorodne vrste 5 083 158 041 31,1 druge vrste 310 6 450 20,8 Rž 245 4 620 18,9 Ječmen 220 4 966 22,6 Oves 159 3 526 22,2 Koruza, vsa 5 669 236 985 CO hibridna 5 513 230 984 41,9 druge vrste 156 6 001 38,5 Hmelj 1 022 10 350 10,1 Krompir 4 727 914 982 193,6 Lucerna 497 26 987 54,3 Črna detelja 544 24 286 44,6 i • o 1 Z-U . VJ 1 JLO. h IZI ,Z 1 1 7. J M / . V IIO./ 1 1 0. J II 4.0 l l o. / 1 1 z. V 1 UUb ’.3 126.0 123.4 121.2 199.5 118.0 116.7 115.5 114.6 113.7 112.9 1009 '.3 126.0 123.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 112.9 1010 '.3 126.0 123.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 112.9 1011 ’.3 126.0 123.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 1012 1 123.4 121.4 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 1013 '.4 126.1 123.4 121.3 119.4 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.0 1014 '.4 126.1 123.5 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 115.6 113.7 113.7 1015 .4 126.1 123.5 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.7 113.7 101.6 .4 126.1 123.5 121.4 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 1017 .4 126.1 123.5 121.3 119.5 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 1018 .4 126.1 123.5 121.3 119.6 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 1019 . 1 126.1 123.5 121'. 4 119.6 118.0 116.7 115.6 114.6 113.8 113.0 1020 .5 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.6 113.8 113.8 1021 .2 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 1122 .5 126.2 123.5 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 1023 .5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.6 114.7 113.8 113.0 1024 .5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.8 1025 .5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 1026 .5 126.2 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 1027 .6 123.6 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.0 1028 .6 123.6 123.6 121.4 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 1029 .6 126.6 123.6 121.5 119.6 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 1030 .6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 1031 .6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 1032 .6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 1034 .6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 1035 .6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 1035 .7 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 1036 .7 126.4 123.7 121.5 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 1037 .7 126.4 123.7 121.5 118.2 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 11 3.1 1038 .7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 1039 .7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 • 114.8 113.9 113.1 1040 .7 126.4 123.7 121.6 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 1041 .7 126.4 123.7 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 1041 .8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.0 115.8 114.8 113.9 113.1 1042 .8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 1043 .8 126.4 123.8 121.6 119.8 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 1045 .8 126.5 123.8 121.6 119.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 113.2 1046 .8 126.5 123.8 121.6 119.8 118.3 116.9 115.8 114.8 113.9 1T3.9 1047 .8 126.5 123.8 121.6 119.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.9 113.2 1148 .8 126.5 123.8 121.6 199.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.9 113.2 1049 .9 126.5 123.8 121.6 199.8 118.3 117.0 115.8 114.8 113.0 113.2 1049 .6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.1 116.8 115.7 114.7 113.8 113.1 1C 31 .6 126. 3 123.6 121 .5 119.7 118.1 116.8 115.7 1U.7 113.3 113.1 |nr. .6 126.3 123.6 121.5 119.7 118.2 116.8 115.7 114.7 113.9 113.1 1034 .6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 1035 .6 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.9 1035 .7 126.3 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 1036 .7 126.4 123.7 121.5 118.2 116.9 115.7 114.7 113.9 113.1 113.1 1037 .7 126.4 123.7 121.5 118.2 118.2 116.9 115.7 114.8 113.9 113.1 1033 .7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 114.8 113.9 113.1 1039 .7 126.4 123.7 121.5 119.7 118.2 116.9 115.8 '114.8 113 9 113 1 1040