Št. 98. V Gorici, v torok dne 10. decombra 1901. Letnik III. l/.h;ij;i vsiik loiM'k in soltoto v tcdim d|i II. mi |)i'cil|iol(liio /,;i meslo Lit ol, H. mi popoldno za iloželo. Ako pa kili občinah na Krasu. Zmaga „Slo- gine" slranke v kinečkih ol)činah na Goriskein in Tolminskem je bila ze zagol.ovljena, predno so se vrsile koii(4čiie volitvo v sežanskem okrajii. Ako je l)ilo lorej „narodno-napred- ni m"1 agitator join na tern ležeče, da naslopijo slovenski poslnnci kom- pakl.no, morali bi delali na to. da zmaga ludi na Krasu politično druslvo „Sloga". Ker pa tega niso slorili, so s tern le pokazali, da ho- čejo še nadalje razdor med slo- venskim i poslanci v dež. zboru. „Poziv" pravi, da stojimo „z ozirom na nase dariašnje deželne razmere takorekoč pred gospodar- sko revolucijo, katera nas pogubi, ako ne bomo imeli pripravljenib po- žrtovalnih in neodvisnih mož, kate- rih ne vodita osebna zavist in strankarsko sovraštvo, ampak katere je privedla na politično polje le čista ljubezen do sloven- ske dom o v in e". Veleposestniki! Oglejte si te be- sede, primerjajte jib z vsem nasto- panjem „narodno-napredne" klike v Gorici, posebno pa s pisavo stran- karskega glasila ,,Soča", potem pa sodite! J)a stojimo pred gospodarsko krizo v deželi, je resnica, ako se nase razmere skoraj ne ublažijo, da bo mogoče z z d r u ž e n i m i in o č m i delati za gmolni napredek naše de- žele. Ali kdo je provzročil te raz- mere, ki izzivajo „gospodarsko re- volucijo"? Kdo drugi nego „narod- no-napredni" kolovodje, ki so zanesli razpor v deželo in razcepili naše ljudstvo na dva tabora, oni, ki bi- navsko govore" o nevarnosti ,,gospo- darske revolucije" in ki sc družijo z židi, lemi največjimi sovraž- niki nasega gmol, nega ob- H tank a?! Ali se more kaj tacega očitati političiiemn drustvu ,.Sloga"? jVložje, katere je v veleposestvu po- slavila kandidalom ,,Sloga", so go- 1.OVO ])ozrtovalni in neodvisni in ka- terih ne vodita osebna zavist in strankarsko sovrastvo in katere je privedla na polilično polje gotovo lečista ljubezen do sloven- ske domovine. Velika predrznost je že, da tern niožein sestavilelj „Poziva" neprikrito očita nekaj na- sprotnega! Tz tega kakor sploh iz vsake vrstice v ,,Pozivu" vej<; dr. Tumov strankarski duh, — oni duh, kl je ustvaril že toliko zla v deželi. Na konci vabi ,,Poziv" velepo- sestnike, naj pokažejo s svojim slož- niin nastoj)oni, da jim je sedanji razpor na Goriskem „strupena ra- s 11 i 11 a, katera d a n e s r a z j e d a vse sloje našega narodnega ži v 1 j en j a". V teh besedah pa je največja hinavščina tega našim veleposest- nikom od „napredne" klike podlak- nenega „Poziva". Na to je le en odgovor: Naši veleposestniki dobro vedo, da je naš domači prepir „strupena rastlina" in da se to rastllno mora izruvati s korenino, ako hočemo, da ne razje' vseh slojev našega na- rodnega življenja. K Lemu pa bi oni ne pripomogli, ako bi se dali pod upliv „naprednih" zdražbarjev, kate- rim je ta „strupena rastlina" lepo duhteča in njim — dober sad no- seča cvetlica. Naši veleposestniki morajo mar- več po vsem tern vedeti, kaj jim veleva njihova cast in poslenje in njihovo neodvisno stališče, ako ho- čejo, da se za vedno odpra. vijo nezdrave razmere v deželi. Zmaga Ijudske volje in zmaga — žepa. Končane so torej volitve v kinockili obcinah. V gorižki okolici in na Tolmin- skem jo zmagala „Sloga" z ogromno ve- čino — v Gorici z 81 proti 41 glasovom, v Tolminu s 40 proti 20 glasovom. — Na laž postavljene so vse trditvo „Soče", da zmaga Tumova ž i d o - 1 i b e r a I n a klika na celi črti ter da bode sedelo v bodočem deželnem zboru vseh 10 po- poslancev iz Tumove klike. Ali bočeino navajati vse „Socine" sarbarije, vsa njena pridušanja v žganjarskem dijalektu, s ka- terimi je dajala korajžo svoji četi? Ne ! Za dunes vsaj ne. Tu naj na kratko po- vemo le par besed. „Sloga" je zmagala na Goriškem in na Tolminskem, a na Krasu „narodno-napredna" klika. Na Goriskem in Tolminskem je zmagala prava in zdrava ljud- s k a v o 1 j a, na Krasu pa beda in tema ter — madjarski terorizern. Tako je in nič drugače. Da je „napredna" garda vse poskusila, kar se le poskusiti da od strani takih Ijiulij, ki v njej zapovedujejo, tega niti „SočV tajiti ne more. Kajti uprav smešno obupni so bili napori vsih „naprednjaških" slug, da bi promaknili je- L1STEK. Bil je svetnik! (Odlomki.) SpaiiNki: I*. L. Colonia. (Koiifc.) Lorenzo je bil po zvanju načelni matemalik, inženir brez vere in brez upanja. „To, česar ne razumem, to ne more biti!" to je bila lilozoliija matema- tika, vajenega računiti z neznanimi ko- licinami. — Vendar pa ni znal racuniti z neznanim številom smrti. Zanj je bil mrtvec kup prsti, ki se vrača v zemljo brez sledu. In zdaj se je imel njegov laslui oče spremenili v lak kupček prsti. In pri tej misli, da ne ostane od njega drngega nego pest nastajajocih čivov, je začutil celo grozo, celo brezupnost strašne prazriote, katero so mu puščala njegova načela v duši. Kakor uotnik v puščavi željno ii^če kapljice vode, iskal je tudi naš matematik-inženir lolažbe v svojih načelih; a zastonj. In zdaj se mu je jela vzbujati misel: da je morda katoliška vera res podlaga rseh čednostij; da je najboljža, da, jedina tolažba, ki bi ga mogla okrepcati v tej britkosti... Želel si je torej, naj bi mu prišla vera na po.noč in Hog mu je prišel naproti v svojej milosti. Kakor „mora" ga je tlačil) in težilo na prsih. — Vstal je torej ter si odprl okno. Nočni vzduh je zavel skozi okno in zaslišal je glas čuvaja, ki je klical drugo uro in pri lern omenil — po an- daluski navadi tudi znani pozdrav: „Zdrava, prečista Devica". Ta kratka molitev ga je spomnila praznika, ki se je imel slaviti onega due; spomnila ga je brezmadežne Device, ki se kaže človeku kot najpopolneji5a slika usrniljenja — rnaterinega, sladkega dejanskega, globokega, brezrnejnega usmi- Ijenja — ki objema hvaležne in nehva- ležne v svoji materini ljubezni. Lorenzo si opre glavo ob kraj mrtvaškega odra; in jel je sepelali znane mu molitve... Ko je vzdignil glavo, se je že svitalo... Tako onkrat pred pogrebom. — A zdaj ? Povrnila se mu je bila vera ter mu vlivala sladko vteho v sree; ali ob enem se mu je predstavljala zdaj pred oči tudi grozna slika pogubljene duže, ki bi jo bil tako rad rešil, če tudi za ceno lastno krvi!... V tej novi britkosti je hotel pribežati zopet k neveri; hotel se je mamiti vsaj z dvomi ali negotovostjo, češ: da to ni vse tako — iz tega je ho- tel zajemati upanje! Ali njegova slaba vera je rastla navzlic tej britkosti, in verjel jo po will; verjel je, dasi se je upiral veri v pekel, ki se mu je kazal pred očmi, narisan se strašnimi barvami Dantejevega čopiča. Ubupno si je vil roki, in kar divjal je po sobi ter si ruval lase iz glave. Oh, ta oporoka — zdaj jo je umel! „To ni mogoče!... Ni mogoče!..." rjul je zopet. Naposled odide iz hiše. In o pol- noči ga še ni bilo domov. Donja Tula ga pošlje iskal na razne strani; ali nikjer ga niso mogli najti. Zelö pozno okoli ene je prišel naposled Lorenzo domov, mol čeč, ali ne obupan. Materinernu vprašanju niti odgovoril ni; sei je naravnost v svojo sobo ter se zaprl v njo... Sele pozneje so izvec'.eli po čudni naključbi, da je bil one noči dolgo časa v hiši znamenitega milijonarja, ki je imel one case adventne propovedi v mestu. Deveti dan po smrti D. Benita je dala donja Tula služiti slovesno zadušnico za večni blagor rajnika, in sicer se je zgodilo to v neki oddaljeni cerkvi. Ne- kateri so se čudili, zakaj se ne vrši taka slovesnost v domači župnijski cerkvi. Ali nežna donja Tula je pobesila oči in se delala kot bi bila obudovela grlica. In govorila je nežno — sladko: „Oh, to je pač preprosto... Naš žu|tnik je zelo pobožen, zelo goreč... ali tako vsakdanji... tako silen... Vedno hoče doseči svojo nevoljo, in najljubše mi je če je precej daleč strani... Moj rajni Beni zato ni maral mnogo zanj; in jaz se hočem ravnati vselej po tern, kakor je želel ta moj ljubljenec... Hočem, naj se spoštujejo njegove želje... naj se spo- šluje njegova volja v vsem..." In zopet je premagala žalost to „vzorno soprogo"; prijatelji pa so sku- sali potolažiti jo, in začeli so hvalospev po rajnem. Donja Tula si je obrisala oči in ponavljala svoj stalni izrek: „Oh bil je svetnik!... Bil je svetnik"!... Ves koncert je bil prav slovesen. Samo Lorenzo je motil nekoliko to so- glasje. Pogledal jo mater po strani ter se — trpko nasmehnil. Svetnik!... kleno steno ljudske volje, da bi izkore- ninili slolelni hrast zvestobe našega Ijud- stva do svojih pravih prijateljev. Tako do nevrednosti poniževati se prod ljud- stvom, kakor so se ponizevali „napred- njaški" agentje, proseč po hišah glasov, to zaniore le oni, ki je zgubil pojm o osebnem dostojanstvu. Nas kmet se je tern žalostnim jogrom porogljivo sinijal, ko so — sevoda s figo v žopu — rno- Jedovali pri njem glasu. Ali da vse to ni nič hasnilo, da ni izdalo nic vse pehanjo in vsi Judeževi groši, ter da je naš pravi goriski kmet pokazal, da ima svojo voljo in svojo pamot v glavi, to mu je le v veliko cast in je jamslvo, da je zmožen živeli. Ako bi irnela „Soca" le trohieo pošlenja v sebi, bi inorala izrekati priznanje go- riškemu kmelu na njegovi značajnosti in vztrajnosti. Ali temu listu ne zado- stuje, da je pred volitvami uganjal take peklenske burke in se obnašal kakor „hudič v risu", da bi premotil v odpad- nislvo naše ljudstvo. Ne ! Ta list že koj prvo minuto po dokončanih volltvah z isto brezobraznostjo napada „Slogine" rnože, kakor jih je napadal pred volitvarni z namenom, da onemogoei njibovo izvo- litev, ta list še zdaj, po dokončanih vo- litvab, hoče natveziti našernu ljudstvu, da je slabo volilo, ko je volilo „Slogine1' kaudidate. Taka ničvredna , hujskarija se vendar sarna obsoja ! „Soča1' pogreva v jednomer iste stare t'raze o „Fajerju in Lahih", katerih se je bil že pred dese- tinii leti na. pamet naučil njen glavni Jajnar. „Soca"' in njeni lajnarji prav dobro vedo, da v „Sloginih" možeh go- tovo ne bije manj zvesto srce za svoj narod, da v teh možeh gotovo ni manj smisla za narodov biagor kakor v „So- cinih"' prvakih, — in „Sočini" lajnarji dobro vedö, da irnajo „Slogini" inozje v svojem mezincu najmanj toliko raz- uma ter poiitične in gospodarske izku- šenosti kakor „naprednjaki'' v svojib zinedenih glavah, katerim je narod no delo le šumenje z visokoletečimi frazarni in obljubami o napredku na polr- p e ž 1 j i v e in papirju „Soče". „Soča" pa še tudi danes nesrarnno podtika zvezo „Sloginih" rnož z Lahi, dasi za to svoje zlobno hujskanje nima n a j in a n j š e g a povoda, a so in a n j d o k a z a. Naprednjaki niso še dali od sebe n a j m a n j S e g a dokaza, da so oni zmožni zacoprati vse goriške Lane čez mejo črnožoltih kolov, oni niso dali še n a j m a n j š eg a dokaza o svojem pogumu proti Lahom drugače, kakor s surovirn zabavljanjem v „Soči", katero zabavijanje je le podobno bevskanju zdraženega psa izza varnega plota. In s samiin takim „pogumom" je osrečevala „Soča" naäe goriško ljudstvo in „nasprotovala" Lahom, odkar si do- voljuje v njej A. Gabršček svobodno razvijati svoj „žurnalistični talent1'. Vsi pametni ljudje se smejejo tej r e v o 1 - v e r ž u r n a 1 i s t i k i, ki se še drzne očitati kotnu nevednost, nezmožnost in slabo rodoljubje!! Pa pustimo zdaj to. Volitve v kmečkih občinah na Go- riškem in Tolininskem so pokazale, ko- liko „irioč" imajo „Sočini" politiki do sa- mostojnih ljudij ; — pokazale pa so na Krasu, koliko moč ima „Sočina" politika do — nesamostojnih ljudij. Naš kraški kmet je pokazal, da ne misli s svojo glavo ter da je po večini še jako oine- jen. Kajti naä kražki kinel, ako bi bil imel sam kaj suiisla za biagor c e 1 e d e ž e 1 e, moral bi bil omogociti popolno zmago „Slogi' in tako pripomoči do ko- nečne ureditve naših nevšečnih raziner. To bi bili Kraševci tern lože storili, ko so že prej čuli o „Slogini" zmagi pri pr- votnih volitvah na Goriškem in Tolmin- skem, da bi se bili samo pridružili tej zmagi s svojo zmago za „Slogo" in mir na Goriškem, katerega je dežela tako potrchtia kakor žejni vode. Ali Kraševci so pokazali, da njitn ni za biagor dežele, da jim ni do tega, da zavladajo na Goriškem zopet zdrave razrnere med Slovenci in da nimajo srnisla za narod no slog..), ki je glavni pogoj vsakemu u s p e s n e m u delu za obci napredek in blagoslanje, —marveč oni so 1 a h k o m i s o. 1 n o r a z d r 1 i to, za kar so si prizadevali najbolši r o d o 1 j u I) i v deželi, nainrcč da se zo- pet izdere ono židovsko „napredno" seme iz src našega ljudstva, katero je zasejati hotel in tudi deluma že zasejal glavni p r o d a j a č 2 i do v s k o - I i - b e r a 1 n e propagande. Z jedno besedo: KraSevci so se izneverili dobri s I o - v e n s k i stvari in so se takorekoč i z - k I j u c: i I i iz našega programa ; — oni so storili nekaj, kar dela oni, ki nima ničesar izgubiti, ker ničesar pridobiti ne more. Vi Kraševci ste volili z „napred- njaki" — dobro! Ali Vain bosta Va.ša poslanca zares mogla v čem kaj prida pomagati ? Mi smo prepričani da ne, k vecjemu, da Vam Vaša zastopnika omo- gocita. da bodete pridelovali mesto brinja —• čaj ter ga preko rnorja pošiljali na — Kitajsko. Mi Vam tega napredka ne za- vidamo in tudi drugaenega ne in n e zabavljamo na naprodne kolovodje zaradi tega, da so Vas zav idli v svoj tabor, želimo le, da Vam izpolnijo vse ono, kar so Vam obetali pred volitvami. Ker pa smo prepričani da Vam napred- njaki ne izpolnijo niti desetine obljub, tedaj uspeh volitev na Krasu smalramo le kot zloben manever zdražbarjev, ki hoč-ejo še nadalje škodovati splošnim ko- ristim dežele in Vi Kraševci ste v tern sode- Na Krasu je žalibog deloval tudi denar, — naprednjaki so z denarjem terorizo- vali ljudstvo in kupili njega voljo, kakor se kupi sužnja. Da tako zlorabljanje vo- lilne pravice ni v cast na zapeljivcu, ne zapeljancu, je znano, a zato se malo bri- gajo ljudje, katerim ni nič več sveto, nogo lastna oseba. D o p i s i. Iz (crkna, due 3. decembra 1901 Kaj i>;i Ham inoriijoV I'rav nič!! ! Cerkljanski „gospodineli in njegova druhal se sedaj po volitvah lolažijo po „Sočinih" umazanih predalih, kakor mo- rejo in znajo. Dobro vedo, da jim zdaj druzega ne ostaja, kakor „larbati" „So- cine" citatelje. Zato se v teh žaloslnih casih poslužujejo še zadnjega, a žalost- nega sredslva — laži. [Jpanje, se ve da predrzno, tern ljudem nikdar ne upade! Tako tudi z dopisom iz dne 30. novembra t. I. še vedno upajo, da se po svetu še dobi kaka „šema", katera vendar ne bo "erjela, da stojijo do vratu v blamaži. In vendar je zalila cerkljanske „nape- njake" blamaža, iz katere si nikdar več ne pomagajo! 0 sladko upanje! Tudi to je burja nesla čez hribce in dolince!... Čudimo se pa vendar, kako je „So- čin" dopisun imol s<; toliko „korajže" da se je zglasil. Menda ga je napotila k temu še malo pojemajoča näda, ker mu je od vseh drugih ubeglih „zveri" iz njegove menežarije — vendar se „krokodil" ostal. A drugi ubegli ostanki te v „Soči" toliko proslavljane menežarije, so pa izginili z našega prizorišča. Le včasih sem ter tje prikaže se kaka volkovina, kažoč svoje ostre zobe, — a na mah zopet izgine, videč, da tukaj je zaman iskati plena..... Zares „slabi" časi so postali: vse osamljeno, opustošeno in zapuščeno! Na razvalinah, nekdaj (?) „narodno-zabredle" cerkljanske trdnjave, vlada sedaj pustoba... Le sova, smrtna ptica, — oglaša se na tej pustinji s svojo žalostno pesmijo: vse je proč... vse je proč! — Kadar pa ima na večer solnce za- toniti, videti je na tern nesrečnem kraju, moško postavo. Ako si jo ogledamo bli/je, vidimo, da je mož srednje starosti, pre- cej visoke in suhe postave, s primerno, ne posebno urejeno brado. Videti je ne- koliko sključen, zdaj pa zdaj nekoliko obstane, ter se nekoliko potrese, kakor bi ga nekaj vilo. Leno stopa naprej čez „naprednjažke" razvaline ter inrmra ko- maj razumljive besede: Vse#a tega so lii'ivi klcrikalni Uauonl, — a vsi na^i kalamoni, ves naš napor, vse zaman!... P r o k 1 o I. i k I e r i k ;i 1 c i !... Ah, ubogi liberalizem! Kako delajo ž njim ti nj(;govi sini'lni sovražniki! — — -- Ko la liberalni dub skonča svoje; jcremijadc, so. zopet strese in lenih ko- rakov odide v svoje „predmestje". — To je ]»anlomima popolnoma uničone „na- predne trdnjave" in „liberaliznur' v Cerk- iKim. Danes ui slnha ne dulia o vsem lom. Knialu, prav kmalu baje zgini; tudi žalostni mož — „liberalni duh*' iz Cerkna. Zadnjo srečo so poskusili „liberalni slrahovi" v Cerknem z deželnozborsko volitvijo, a tudi sedaj so šli skozi klobuk — za vedno. Oh to je bilo niijavkanje! Toliko napora, toliko stroškov, a vse za- man! Agitirali so cela dva meseca prej, na vse pretege, ali vse ni nič izdalo. Spravili so vse do zadnjega mo/.a na vo- lišče; celo starega Petrona so s silo spra- vili na volišče, ako ravno se mož malo nxMii za njih ,,komedije;'. Agitiralo je vse od prvega kramarja do zadnjega kovača in strojerja. Še celo krčmar Peter Jurman je ob tej priliki pokazal svoje „propri- canje": delal in agiliral je s svojim ad- jutantom Škvartinom na vse,,viže"; zakaj dela in agitira, to je vedel s svojim pre- pričanjem vred, toliko kakor moj čevelj. — Ta mož se bo pa radi svoje zagrize- nosti in napetosti še bridko kesal. Po Otaležu, Jaznah in Plužnjah so cerkljanski „liberalni" agilatorji zadnje dni imeli celo pomagace. Bilo je kar pol Tolmina isti dan tarn. Poslanec Gabršček, Vrtovec, PromersLeinov „Jos5ko", nadalje „Uhrma- cher", Kovačinov Franc, č a s n i k a r Gabršček in drugi. Vsi ti so bili v Otaležu, a vse ni nič izdalo, tako da Cerkljanski dopisnik v „Soči" sam bolestno toži, da je Otalež še vedno klerikalna trdnjava. Zares uplivni rnožje so to! Vsi skupaj niso prignali iz Otaležkih krajev pol du- cata volilcev. A na našo stran je prišlo volit iz Otaleža, Jazenj in Pluženj, brez vsakega pritiska — 42 volilcev. Slava jim!!! Joža iz Podjelenka ali s oelim na- slovom: gospod Jožes Plemelj, bäje ob času volitev po cele tedne ni spal. Ta je rekel, da ne jonja, ako tudi oh vse svoje premoženje pride. Le počasi Joža, to se še vse zna vresniciti. Saj si še mlad, preden ti brke zrastejo, že prides k pameti, ako ne bo prepozno! Ko se je izid volitve razglasil v volilni dvorani. bilo je naže večine 31 ^lasov, (za re- zervo bilo je še veliko nažih volilcev do- ma), takrat je inani apostol šol domov, na peč, kjer se je bäje vsled tega, ker so propadli, — razjokal kakor majhno dete. Oh revček! Ta človek je pač v svoji strasti vreden vsega pomilovanja. Premalen- kostno pa se mi zdi še kaj o njem pi- sati. Nesreče se ni zgodilo nobene po volitvi, ker so jo „liberalci" pobrali po- tuhnjeno domov ali pa v krerno, kjer so ga pili in pili, jezec se na cell božji svet, Dopoldan pred volitvijo se je pilo in jedlo kar zastonj na račun zmago pri Potru in Makucu, tako da nekteri l'anta- lini stranke so že dopoldan rogovilili vinjeni po ulicah. Eden od teh se je na ulici tako barabarsko obnašal, da mu je pokazala žendarmarija mesto „tume" — temo. Proti taki surovi dru- hali se nam je bilo boriti! Tako je toraj „li- beralna" stranka na Goriškem za napre- dek in omiko! Pfuj! Ubogi narod, uboga mladina naprain takim zgledom sedajni^ga lihoralnega napredka in omike! Take ljudi, kakor nektere cerkljanske naprednjake, kateri imajo na jeziku naprednost, v de- janju pa surovost in razadnjai5tv(< v vsa- kem oziru, take ljudi naj bi še kdo spo- stoval! Proti taki I j u I i k i s e bo naš sloven ski narod bojeval, dokler se plevelj ne iztröbi! Povdarjali smo že v „Gorici;( da tistim par razgrajačem, kar jih je v Cer- knem, ni tukaj tekla zibelka, ampak so sami privandranci. „Narodna-napredna" stranka v Gorici si je izbrala za zaup- nega moža v Cerknem Tomaža Strukelja, kateremu je Bog—denar, narodnost pa deveta briga. In laka stranka s takim poglavarjom, mora propasti! 0 t(>m To- mažu je zložila neka duševna reva celo nekaj verzov, kaleri značijo, kako „pri- ljubljen" je tukaj. Glasu se: „Prišcl je beboc, iz Slapskih valov, strgal je venec teh mirnih rodov". Omeniti mi je, da je ta „pesnik" sedaj n.:ogov privrženec. ka- teremu jc pa svetovati, da je zanj naj- boljse da je tiho, kov kar izgovori, se vo.vofr blamira, in pa pred svojim pragom naj nekolik > srneti pomelo. Ako bo pa še kaj „črečkal", ga na- risemo s celo njegovo zgodovino vred. In tudi ono, kar se mu je zgodilo ko je bil sei na ižkušnjo ; ko je bil iz treh - stirih križev. naenkrat [»ostal 12-leten pastirček. Tako ! 0 učitelju Ilraslu pa danes kakor še /likoli nič ne rečemo, ker on neve prar nič o onem možu, kateremu pravijo „liberalni duh". Samo ljuhsi pa nam je, ako danes zapustite našo „Sibirijo" mesto jutri! Capito?! — Iz agilacijskih torbic cerkljanskih liberalčkov, bi lahko navedli še marsikako „maslno", kar pa 2e pride na vrsto ako ne bo miru. Revčki se to- lažijo v „8oči" z neko „narodno-na- predno<; trdnjavo v Cerknem, a tolažba samo na papirju je salumensko slaba, Kako trdnjavo imato v Cerknem, to se pokaže pri vsaki priliki ob volitvah, ko greste skozi klobuk. Da, liberalna trdnjava v Cerknem jo v razvalinah, a za temi razvalinami pa se dviga iiasa trdnjava v vsej svojej krasoli; katerej ves vaš srd, jeza, rotenje in vsi vaši kanoni in kalamoni, ne prid- sojajo podlo obnašanje Vsenemcev vza- devi, ki se tiče najvišjega kulturnega stremljenja jednega naroda. Docim pa so se razni vnanji lisli pohvalno izražali o dr. Šušteršičevem govoru, hotel si je steči nevenljivo za- slugo „Slovenski Narod-' da je, soglaSu- joč z Vsenemci in židi, nečastno govoril o dr. Šusteršiču in rnu naposled ceio očital, da je dr. Susteršic s svojim govo- roin zakrivil. da je nujni predlog glede vseučilišca v Ljubljani projmdel. — Da predlog propade, to je bilu znano že poprej nego je dr. Šusteršič, ali bi bj| sploh kdo drugi — pa bil tudi dr. Tav- čar — o njem govcril, ker so bili proti nujnosti predloga Foljaki. Dokaz stran- karske strasti, da ne recemo kaj hujega, je torej, podtikati dr. Šusteršiču krivdo na tern. Jako znacilno je, kar pise „Triester Zeitung" od minule sobole o tej zadcvi. List pravi mej drugem: „Celo v tern demoralizovanem par- larnentu je nekaj nezasliäanega, da se jeden poslanec ustopi predrzno pred dru- zega ter izkida pred njim cele vozovc gnoja najosludnejsih inzullov in mu jih izmeče v obraz, samo zalo, da mu /a- brani govoriti. Dosedaj se niti ni dalje preiskovaln, ali so dejanja dr. Šustersi- čeva, katera so mu donesla psovko dr. /Jiiulra, zares tako strašna, da bi mu je- niala pravico govoriti v pošteni družbi. Jednako se tudi še ni preiskah», ali jo poklican jeden clan vsenemske zvezc» „Franko" Stein, po zadnjih dogodkih (z Wolsom v zadevi rjegove čedne alere v hisi prof. Seidla) ponašati se kot si rastn i zagovornik morale. Ne glede na to pa se mora nastop posl. Steina obsoditi kot napad na parlamentarizem. Dr. Susteršič tu ne prihaja niti v poštev. Važnosl do- godka tiči v tem, da se je tu izvršilo nasilje ne le proti poslancu, marveč tudi proti nj ego vim volilcem, ki so mu pove- rili svoje zaupanje. Najžalostneje na celi stvari pa je to, da se je moral predsednik zbornice mej tem grdim prizorom omejiti na opaz- ko, da mu ni na razpolago nobeno drugo sredstvo nego klici k redu ter da je pred- sedništvo zbornice v takih slučajih brez vsakega zakonitega orožja. Ves svet pa je prepričan, da državni zbor na podlagi tega opravilnika ne more obstati". Dornače in razne novice. P. n. gg veleposestnikom pri- poročamo še jedenkrat prav toplo, da se zbero jutri zjutraj gotovo in pra- vočasno v Gostilni pri „Zvezdi" na Starem trg-u, in to zaradi konečnega dog"ovora. Premcniba v namestniätvii na Tirolskcm. — Dosedanji namestnik na TirolskcMii sfrol" Merveldt je na svojo pro.šnjo upokojen in zajedno irnenovan dosmrtnim članom gosposke zbornice. Njogovim naslednikom je imenovan sek- cijski načclnik v ministerstvu za notranje stvari pi. S ch war tz e na u. Za „Šolski Dom" do.^lo uprav- niStvu ,.Fr. Lista", kakor tarn izkazano, in sicer od g. Lazarja v Nem.^kem Rutu 10 K; pri volitvi Biljenskega župana 7 K; Matija Fabjan, sodnik v Kobaridu, za obleko revnim otrokom4 K; poloin požtno- hr. urada: G. Jos. Pavletič župnik v Kencab 10 K. Došlo upravništvu „Gorice": Čuček Hajko mesto venca raj. prof. Krageljnu 10 K; prof. I. Berbuc mesto venca na krsto pros. Krageljna 10 K; France K. f) K. Za božičnico revni mladini v „Šolskem domu so darovali: Nekdo 20 K, prof. dr. Kos 10 K, direktor Križnič' 10 K, baron VVinkler 10 K, dr. Gabrijelčič 10 K, Vv. Stepančič 10 K, dr. J. Favlica 7 K, prof. Bežek 5 K, prof. A. Gvaiz 5 K, Jos. Ličan b K, J. Kokošar 5 K, svet- nik Budau 5 K, prof. A. Fras 4 K, g. M Dominco 3 K, g. A. Komac 2 K, gosp. lloizinger 1 K. Frejelo uprav. „Gorice": France K. 5 K, V. M. v Pazinu 10 K. Vesel je ta dan Nikolaja, ubili so ^narnreč ljutega zmaja — kmečki volilci. Živili zmagovalci na.^i! 6 K. Globoko zahvalo v imenu mladine izreka vsem veledušnim darovalcem vod- stvo ljudske sole v „Solskem Domu". Dezcliiozborske volitve v me- stib in trgili ter v trg. zbornici. V soboto 7. t. in. so se vršile volitve za zgorej oinenjene skupine in so bili izvoljcuii in sicer: za trge Ajdovščina, Kanal, Kobarid, Bovec in Tolmin z voliščem v Tolminu: dr. Tuma s 100 glasovi proti 32. katere j(; dobil dr. Tonkli. V Korminu je bil iz- voljen Nag los, v Červinjanu groC Va- le ntinis, v Gorici dr. Venuti in dr. Graziadio Luzzatto. Goriška trg. zboi-nica pa je izvolila svojima poslancema dr. Maranija in tovarnarja Holzerja. V Istri je bil izvoljen za Volosko dr. Andrej Št anger, v Pazinu je bil izvoljen Ita- lijan dr. Costantini z 222 glasovi proti 136, katere je dobil tainošnji župan dr. Ku relic. Volitve za i'urlansko velepo- sestvo. — Dežtilnozborske volitve za Curlansko veleposestvo so se vršile včeraj v Gorici in so bili izvoljeni poslancem dr. Fajer, dr. Verzognassi in eonte Fa- nigai. H Kr.isa narn poročajo o volitvi deželnih poslancev v Sežani na dan 5 t. m. sled(jce: Oe so se kje in kedaj vo- lilci skazali nerazsodne in nehvaležne, so se skazali gotovo dne 5. t. m. v Se- žani, ko so izvolili svojim poslancern pred par meseci na GoriSko privandranega odvetnika dr. Treota, ki kraških razmer popolnoma nič ne pozna, ki je v vsakem pogledu neizkušen človek ki ne vživa v deželi sploh nobenega ugleda in ki se je Kraševcem le zaradi lega vsiljeval in konečno tudi vsilil, ker je njeinu to ka- zalo. lzneverili pa so se možu čistega značaja, gole nesebičnosti in visokega spoStovanja, kalero uživa. kolikor pri do- macinili, toliko tudi pri tujcib, inožu, ki je prava kraska korenina in ki pozna nataneiio doinace razmere in ki je za Kras VA', toliko dobrega storil; — možu pravimo, iz tislih časov, ko jo vladalo na Krasu se moštvo in poštenjo in ni Se dernoralizacija, dohajajoča med nase Ijud- slvo iz Trsta, Sežane, Nabrežine itd. oku- žila tol:ko na.ših ljudij. Zdaj se je res že bati, ako pojde to tako naprej,da se bo v iMikaterih h'tih težko naslo značaj nih mož, marveč le tako ljudstvo, ki se bo dalo kupovali kakor navadno blago, ako se pohuj.sevanju, ki se širi zdaj med naše ljudstvo, ne uprejo z vso silo značajni rodoljubi, katerim je še sreča našega ljudstva pri srcu. Volitev se je izvršila sicer mirno. Volilci, ki so ostali zvesti svojima kras- kirna kandidatoma g. dr. Abramu in g. županu Črnetu, zbrali so se v gostilni „pri vagi", kamor je bil dovoljen vsako- mur ustop. Dr. Treo pa je zbiral svoje ljudi v — Mahorčičevi gostilni v neko sobo, pred katero je stražil občinski po- licaj in ni pustil nobenega vanjo, ki ni ugajal dr. Treotu in njegovim naganjačem V to sobo so izvabili tudi nekatere vo- lilce, ki so dali našim možem č a s t n o besedo, da bodo glasovali vsaj za dr. Abrama, če ne tudi za župana Črneta. In gnetli in mastili so jih tarn v kotu, dokler jim niso izmastili častne besede in si tako nakupili nekaj kvintalov člo- vežkega mesa, ki je pripomoglo k dr. Treovi zmagi. Sežanske volilne može pa, ki so do zadnjega zatrjevali, da bodo rolili, če ne že dr. Abrama in OrncLa, gotovo pa dr. Abrama, obdelovali so že v Mahorčičevi gostilni, kjer se je na- hajal dr. Treo prejšnji večer in pozno v noč. Stvar pa ni äla prav gladko, kajti dr. Treo se je po končani volitvi sarn izrazil proti neki osebi, da je bila borba huda in da bi bil gotovo propadel, ako bi sam ne bilprižol že prejšnji večer v Se- žano. Ako pa je bila borba huda, bila je huda z oniini sedrnimi možmi, ki so snedli dauo bosedo. Z ostalimi pofitenjaki ni bilo nikake borbe, kajti zbrali so se mirno „pri vagi1' in odšli od tarn tudi mirno na volišče brez najmanjšega pre- pira. Jedini burni nastop je provzročil izgojevatelj mladine, ucitelj Albin Strekelj, v hiSi svojega tasta, kjer se je proLi dvem našim volilcem jako surovo obnaäal, kar mu je prešlo, kakor se vidi, že v kri in meso. Potrebno se narn zdi še, da pojas- nimo, kako je prišlo do tega, da je dobil dr. Abram več glasov, nego župan Černe. Oni namreč, ki so glasovali za dr. Abrama, bili so pripravljeni do zadnjega, glaso- vati tudi za Cernela. Ker so pa tisti možje, o katerih smo poprej omenili, da so snedli častno besedo, rekli, da^ bodo glasovali za Abrama, pa ne za Černeta marveč za Streklja, hoteli so naši možje že zadnji hip vplivati na nje, da bi ostali mož beseda s tem, da so, ko so videli da je izgubljen Cerne, gla- sovali za Streklja mesto za Černeta, da bi si 8 tem ohranili vsaj dr. Abrama ter vsaj deloma re.^ili krasko cast. Po volitvi so se naši volilci zopet zbrali „pri vagi", da so se tarn nekoliko okrepčali. Čeravno jim je bil izid volitve jako neljub, brala se jim je z obraza vendarle zadovoljnost, da so storili svojo dolžnost kot možje pošteni, in ker so imeli pred očmi le sploSno korist svojega okraja. Posebno pa jih je veselilo, ko so prinli brzojavi iz Gorice in Tolmina o zmagi stranke miru in reda, katero zmago so burno pozdravili v prepričanju, da, če že na Krasu, pa vsaj drugod ne gre „napredno" seme v klasje. Čnstn» »bdanstvo po ceni. — Častno občanstvo za 200 K dajo se v obcini Avber na Krasu. Kdor si je želi nabaviti, obrne naj se na tamošnjega župana Jaka po doinace Pavlina. Xapredna agitacija pri volitvali po mndjarskein receptu. — Kakih sredstev so se posluževali „naprednjaki-1 pri zadnjih volitvah v naSih gorah, naj spričuje sledeče tu objavljeno pisemce: „Dragi prijatelj! SliAal sein, da ste v Hutu in v Grantu vsi volilci od Vašega g. župnika nategneni, da pridete jutri volit žnim za negovu stranku. Moj namen ni ne za eno ne za drugo slranka agitirati pač pa je moje dolžnost kot županu da Vas opom- nern da glejto kaj delate, da se nebote drug dan kesal, ako že drugo ne pomi- slite na Iepe podpore, katere ste dobili Hut in Grant v zadnih 6 leti od cestnega odbora. Ako bote pa volili z nunci proli Madrjanu Varn ni treba za dobo 5 let nobene podpore za občinske poti pri- čakovati. Koliko je resnice na besedah va- šega g. župnika glede patenti kromarjev in trgovcev da plačuje kmet za nje ska- terem Vas jo najbolj spodbudil za negova slranka pridi jutri pred volitvijo k meni Ti vse dokažem. Svetoval bi tedaj Vain vsim ako ste obljubili g. župniku da boste volili žnim, da naredilo* najboij pametno da ostanete doma, na ta nacin se ne za- mirite ne župniku in ne Modrjanu. To Ti naznanim zato Da drugi dan mi neboste mogi očitati da niste imeli novenega da Vain bi bil resnico povedal. Polem pa storite kakor Vain drago, jaz sim s tem storil svoja dolžnost. Prosim pa da poveš že nocoj Vašim Grantarskim in Rutarskim volilcem. Prijateljskim pozdravom Tvoj pri- jatelj Franc Go 1 j a". Ali ni to zares po — madjarskem receptu ? Tiuli Tumovii zasluga. — Pred leti so se pritožili tuk. gg. slov. profesorji, na dež. šol. svet, ker so bili večkrat na- padani v la^kem listu, tedanjemu „Cor- rieru". Hazpor, katerega je Tuma zasejal v drustveno življenje mestnih Slovencev, se je žal zanesel tudi med slov. profesorje. Najboljši dokaz so najnovejši infarnni napadi v „Soči" na prof. Santelna, kot predsednika Čitalnice, pri katerih napadih mogoče prav vrlo sodeluje neki profesor, ki je v mestu znan kot najstrastnejši privrženec Tumov. Onkrat se je „Soča" zgražala nad laškirn listom, da krade slovenskim prolsorjem ugled pred šolsko mladino, zdaj dela to sama, držeč roko onemu strastnežu v profesorski suknji, kateremu je politična strast že popol- noma zamorila cut za cast lastnega stanu in za blaginjo šolske mladine. Da, da, to so sadovi Tumove politike! Pfui! Redka slavnost. — V Štandrežu je bilo dne 1. decambra blagoslovljenje sv. križevega pota, ki je zvabilo mnogo obiskovalcov, med temi tudi nekoliko go- rii^ke gospode. Slavnost se je pričela s procesijo, pri kateri so nosile v belo oblečene deklice posamezne podobe v novo zgrajeno cerkev. — Tu se je vršilo blagoslovljene, koje je spremljal zbor standrežkih pevcev. Podobe »o se obe- žale na določena mesta in pri vsakej postaji so se opravljale prirnerne molitve. — Po dovršenem blagoslovljenju je de- kan prvostolne cerkve monsig. Dr. Sedej z izbrano besedo opisal zgodovino sv. križevega pota in tudi svoje potovanje v Jeruzalem in Golgato. Govoril je lako naravno in živo, da se je pazljivim po- slušalcem zdelo, kakor bi se popisana dejanja resnično vršila pred njihovimi očmi. Slovesna sv. maša je sklenila redko slavnost. Podobe sv. križevega pota so zares tako Iepe, da jih skoro ni najti lepših v nobenej cerkvi "tiaše dežele. Izgotovila jih je spretna roka dornace umetnice, vaka- demične slikarice goapice Henrike Šan- teljive, hčerke znanega gimnazijsk ^ga pro- fesorja. Delo je imenitno in hvali samo nadepolno umetnico. — V lepem soglasju s slikarni so tudi okyirji, katere je izde- lal mizarski mojster Černigoj, po nacrtu znanega cerkvenega stavbenika, koji je izdelal tudi načrt krasne Štandreške cerkve. Pridite, oglejte si in obcudujte! Z. K. VII. avstrijski vinski kongres v Kremsu 1J)O2. — Meseca septembra bodočega leta se bode vršil VII. avstrijski vinski kongres v Kremsu na Niže Av- strijskem. Kongres, kateremu predseduje poljedelski minister, bod© zboroval tri dni in je ž njim združeno znanstveno potovanje po nižeavstrijskih vinogradih. Kdor ae želi kongresa udeležiti, zglasi naj se pri tajništvu istega v Kremsu na Niže Avstrijskem, Gartenangasse ü. Ude- ležba stane 10 K. Žld dr. Venezian, vodja tržaške magistratove stranke, je stopil s poli- ticnega pozorišča. Uzrok temu so razna razkritja o njem v tržašlvem socijalno demokr. listu „Avanti". Italijansko na- predna stranka v Trstu z Vouezianom seveda mnogo izgubi. 700 konj v morski nevibti. — Nedavno je vkrcal v Melburnu v Av- straliji angležki parnik „City of Lincoln" 700 konj za južno Afriko. Sredi morja pa na.stane strašna nevihta, vsled katere se je zlomil vijak pri parniku. Silni va- lovi so prernetavali ladijo kakor orehovo lupino. Mej konji je zavladala silna raz- divjanost, konji so se med seboj mesarili teptali s kopiti ter je ostalo mrtvih nad polovico, drugi pa so tako ranjeni, da težko kateri ostane. Kri je iz prostora, kjer so se konji nahajali, kar t potokih lila. Ladija se je morala vrniti. /.ikon proti iiepožteni konku- reuci. — V trgovinskem ministerstvu pripravljajo zakon proti nepošteni kon- kurenci in je ravnokar zborovala enketa, ki se je posvetovala o posameznih dolo- cilih tega zakona. L«])ji stnrost. — V Pulju je no- davno umrla Marija Hernjač, doma iz Pazinščine v Islri, ki jo dnsegla visoko slarost 104 lot. Nov zelezniski stroj za brzovliiU. V Požunu so zgradili železniški stroj, ki prevozi 226 kilometrov v 2 urali in 35 minut. Stroliovnjaki so z izidoni te vožnjo jako zatlovoljni. Vvgv od rtlcct'ga vina spraviä laliko iz porila. Namoči one dele, na ka- terih so poznajo rdeee peg«;, v vroče mleko in pusLi, da se močijo kakih 24 ur. Poteni so tlajo lahko izprali in na- zadnje so clotično perilo splavi v mrzli vodi. Mali na tra\ nikih morns odpra- viti. To jo edon najhujših sovražnikov na'travnikih. Če se hil.ro no odpravi, izaosa tla in zaduši vse boljšo travo in najholjši travnik vniei. Živina pa se ga tndi no dotakne. S posebno brano za travniko ati pa ludi z navadno, če si oiio ne moroš kupili, prav močno povloči in razdrapaj one dele, kjor so jo prijel niah. To se zgodi zdaj v pozni jeseni ali pa zgodaj v spomladi. Tudi to pomaga, ce pred zimo potrosiš mahovino s peskom do šost contriinotrov na dobolo. Poieg toga pa moras tak travnik, kakor hitro inogooe z mocnim kompostom dobro po- gnojiti. \ekaj za smell. — V Voroni na Laskein izhaja nek časopis „Arena". Ta časopis ima strašno poroeilo, da obstoji med Nemčijo in ltalijo skrivni dogovor, kako so razdeli Avstrija. Vse je že pri- pravljeno, samo pričakuje so še — pri- voljenja rnskega oarja. Po lom dogovoru bi razdelili Avslrijo tako-le: Nemeija dobi Cesko, Doljno in Gornjo Avstrijo, Solno- gražko in Severno Tirolsko, Slajorsko in Kranjsko. HaJija dobi Trst, Trident, Islro, vso J)almaoijo do Kolora in južne Tirolo; Rusiji bi dali (narnreč NemOija in ll.alija) Galicijo in Uukovino, Črnogora pa bi do- bila Kolorski zaliv, Krivošijo in llerco- govino. Srbija dobi en del llrvatske. Sla- vonijo in Bosno, vse drug«; zemlje, ki od te razdelitve ostanejo, pa se zdruzijo v jedno pod imenoni „neodvisno mažarsko kraljestvo". Xizozemska kraljica Viljciuiiiii in li.jcn soprog. — Mlada nizozemska kraljica, kakor se euje, iii posebno srečna v svojorn zakonu. Kakor se preko Am- slerdama porot-a, je zbolela vsled lega, ker se je sprla svojim mozern princem llenrikoin Meklenburškim. Njon rnoz je nainreč kinalo p) poroki pokazal svoje lepe Oednosli, jel je zapravljali, živcli razkošno in delati dolgove na imo kra- Ijiee Viljemine, poleg toga se je zaOel naspioti vseinu dvuru lako ošabno obna- sati, da si je nakopal splosno nevoljo. In zdaj se je kraljica rosno sprla ž njiin in poroOa se, da je bil ta spor tudi vzrok njenega preranega poroda, kate- rega je vsa llolandija l.ežko pricakovala. Spor med kraljico in njonim mozern se jo colo tako poojslril, da je princ moral zapustiti Nizozemsko in je odpotoval nekam v Nemcijo. Slon in «'h'kti'ika. — V Hullalu je nek slon, ki ima zgodovinsko imo Jumbo, in ki je imel vsled svoje zlobnosti biti usmrcon in je podal dokaz, ila j«; njogov rod celo proti 2200 voltom oloktrike neob- cutljiv. Jumbota so zvezali in inn (;lek- trode, v solni vodi namočene gobe, prilr- dili za usesa in na konec hrbtnice ter spustili nanj elektricni tok. Poskus so šestkrat napravili, a Jumbo je samo rni- gal z ušesi, krožil rep in zadovoljno nirmral in dokazal še na drug način, da ljubezenski objem elektrienega toka pri njern ničesar ne opravi, in da ne občuti druzega kakor prijetno ščegetanje. Izjava. Na napad v „Soči" z dne 30. nov. st. 139 ne cutiin se toliko razžaljenega, ravno ker je v „Soei", da bi poslal isti blalni klepetulji popravek, ker mislim da se v blatu noben človok ue opere. To [>& rečem : kadar me bo „Socau hva- lila kot dubovnika, pljuni mi vsak zna- eajen človek v obraz. Meni se g. dopis- nik smili, zato mu povem, da pravi Uüekert v neki basni: Kar osel eez me govori — časti moji na kvar ni. Tožbe nočem napeti pri sodniji, ker je dopis- nik „Soče" v nevarnost.i, da ga ured- ništvo izda in pusti ua codilu za stroške. Da bi ga imenoval nesr-amnega lažnika in obrekovalca po poklicu,za to sem — prenobol. Zatorej svetujem : G. dopisnik imejte vsaj sam se seboj usmiljenje, pa bova so prijatelja! Nikar ne bodil.e slepo orotlje narekovalcu dopisov za „Sočo". Če je pa res kar pišete, potem paz ime- nom na dan. Čuk in sova ljubila tomo ! Zdaj pa pika in klicaj ! Oreb ek, dne 7. dec. 1901. Andrej U r š i e, vikar. DflloB/il ^Poiiiinjajle sc o vsaki nUJCtiVI. pHiiki ,^«Isk<-i;adoiii:i". Loterijske številke. 7. tlccoiiilini. Grac.......64 7S -52 60 44 Dunaj......72 66 16 5H 2 Dunajska l)or/a. S). d.vcmbr.i. ]S)(H. Skujmi državni dolg v nol.ab . '.19 0s) Skujmi dižavni dolg v srebru . 9K9f) Avslrijska zlata renta . . . . 118 90 Avstrijska kronska r(uita 4°,, . 95 Of) Ogorska zlata renLa 4"/(J . . . 118 70 Ogerska kronska renta 4°/0 • • 94 05 Avslro-ogerske bančne dolnice 1603 KrediliKi del nice...... 652"— London vista........ 239 35 Nem. drž. bankovci za 100 mark 11717'/2 20 mark ¦......... 2344 20 frankov......... 19 07 ltalijanske lire........ 93.65 G. kr. cekini ....... 11-32 Josip Valentinčic, pekovski mojster v Gorici v Raštelju št. 29. priporoca vedno svc^i kruh txavadni in rxa|fniciši, vsakovrstno peeivo za godove in druge razno ..p<>i;riijcne", prav okusm? kolače za birmo in po- l'oke, različne torte itd. Vsa naroeila izvršuje tocno in natanuno po želji gospodov na- ročnikov po jako zmernih eenab. Izvole naj ga lorej poeustiti z mnogobrojnimi naročili conj. gg. rojaki v mostu in na deželi. t^^ir^^'^^'**^^ w^^^t^-^^-*»^-*^¦^*r^^-^&"^^^ Anton Pečenko Vrlna i;lica 8 «iOIUCA Via Giardino 8 nrinoroča pristna bela in črna vina iz vipawskih, furlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih v i nogradov. I'osliivljii n;i (Ioni in i;i/j)(»šilj;i po zi'loz- nici tia vso kraj zmornib conab. Z odličnim s|ioštovanjem Kopac A Kuiin. ti'j;-(»vca. v Senu'iiiski ulici h. stv. 1. ooooooooooooooooooonoooooooooooo o r ..... - • - o o I o jl „Centralna posojilnica^ j §! v Gorici, § o registrovana zadruga z omejeno zavezo, o o | c o ! sprrjoma hranilne vloge, kal.oro o- | o § I brostuji! po 4V»(l/o P ° ' " m fisnčno: o o ( nev/.digiiene ubrcsti pripisujo koncc. Ida i o q i li ^laviiici. Rontni dav<-k plaöujo poso- § c I jilnica sama. o o , . . ^ c i Dajf posojila ikIoiu iki oschni ; o § ; k red it po 6"/o in n:i vknjižbo po 5'/a7u- ! o gi S]ji-cjcina člane /. ^l a v ni mi d c- § o I^ži po 200 K in z o pr a v i 1 ni in i o § doloži po 2 K. § § Otvarja članom tekočo račuiKi, § o kaUu-o oltrosUijc po dogovoru. Za nala- j o § ganjo in vračanje so na raz[)olii.<;u po- • § 0 ložnico c. kr. poštno hranilnico, tako da \o c j(! ino^Mičc poslati di'iiar J)i-cz pošlniii o © stroškov. ° 01 Uradne ureso vsak delavnik od8- 12. !§ o ure zjutraj v ulici Vetturini st. 9. ° o o o I_____________________......________o °00000000000 0000000000000000000 ° I Podpisana naznanjala slavnemu ob- činslvu, da slaprevzela nasvojoroko mlin v Prvačini, ter zagolovljala, da bosta v(mIiio skrbola za ločno in pošl(MK) postr(ižbo. Imala tudi bleve za živino. C razno v*'- likosti in oblikc / zavilki,S zaročnice in pornuiiirf. v «1«- Santnilitcrosinrtni- va v raznih oblikah „Narodna Tiskarna" - tiska — - „GORICO" # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Pismenn naroeila tiskovin seizvrše z obratno pošto; vsa druga v najkrajšem o o o o času o o o o „Narodna Tiskarna" #^PRIM. LIST" ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K