P7UJ$KM*I=RU7NINAR 11 325451 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ • LETO XVII. • ŠTEVILKA 4 • NOVEMBER 1993 Novosti v Mesni industriji V PC Mesna industrija smo ustanovili proizvodni oddelek za posebne programe. Povod za ustanovitev proizvodnega oddelka za posebne programe so dali specifični proizvodi za angleški trg, ki jih v celoti nismo mogli uvrstiti v nobenega od že obstoječih oddelkov v PC Mesna industrija. Razlogi so v specifični tehnologiji in posebnih higienskih zahtevah, ki jim moramo zadostiti pri proizvodnji kuhanih proizvodov s katerimi oskrbujejo angleški kupci restavracije za hitro pripravljeno hrano. Proizvodi so podvrženi posebej ostrim higienskim kriterijem ob vstopu na angleška tla in tudi pozneje v prometu, tako da jih morajo spremljati razen običajnih še posebni bakteriološki certifikati. Specifičnemu tehnološkemu postopku in ostrim higienskim zahtevam ni bilo lahko zadostiti. V ta namen je imel kupec v proizvodnji svojega predstavnika, tehnologa, ki nam je pomagal pri uvajanju proizvodnje. V pripravo proizvodov so delno vključeni tudi obstoječi oddelki, ki pripravljajo proizvode za dokončno finali-zacijo in pakiranje pod posebnimi pogoji. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zaščiti dokončnih proizvodov pred sekundarno okužbo. Glede na to je bilo potrebno ostro ločiti termično obdelane proizvode od surovega mesa, da ne bi prišlo do okužbe, kar je pogojevalo določitev tehnoloških poti in prostorov. V ta namen smo morali narediti nekaj premikov v že obstoječi proizvodnji, da smo si zagotovili zlasti primeren prostor za termično obdelane proizvode. Vj>rocesu smo uporabili v Jaivrujhvže obstoječo opremo, / ;kLi;mo j&lahko pogrešali v red-C? ni '^toizvadnji ter v predhodnih fazah proizvodnje zapolnili še preostale kapacitete za zadovoljitev kuhanega programa. V bakteriološkem laboratoriju osvajamo tudi postopke za razširitev določanja nekaterih vrst mikroorganizmov, ki jih do sedaj nismo določali. S tem smo zadovoljili minimalne higienske in tehnološke normative za izvoz v Anglijo. Za nadaljnjo razširitev proizvodnje bi bilo potrebno predvideti večja vlaganja, kar bi nam dolgoročno zagotovilo v tej vrsti proizvodov kapacitete, s katerimi bi lahko zadostili tudi drugim kupcem. Vlaganja bi bila potrebna v termično obdelavo proizvodov, v nekatere povezave z že obstoječimi zamrzovalnimi kapacitetami, v pakiranje in v preureditev prostorov. Za ta vlaganja bi bilo potrebno pritegniti tudi kup- ca, kolikor ima dolgoročni namen sodelovati z nami. Daleč najpomembnejša stvar pri celotnem poslu pa je ohranitev obstoječih oz. zagotovitev novih delovnih mest. S proizvodnjo kuhanih proizvodov smo začeli prav v času sanacijskega programa, ki je pomenil zmanjšanje proizvodnje v klavnici za nadaljnih 20%, s tem pa tudi zmanjšanje delovne sile. S kuhanim programom nam je uspelo ohraniti pri sedanji proizvodnji, okrog 30 t na teden, 45 delovnih mest. Delavce, ki so zasedli ta delovna mesta smo sprejemali iz presežka delavcev oziroma tehnoloških viškov tudi od ostalih profitnih centrov. V današnjih težkih časih, ko podjetja drugo za drugim ustavljajo proizvodnjo, so takšni novi programi več kot potrebni v širšem ekonomskem smislu, zlasti še, če gre pri tem za delovno intenzivne programe, ki zmanjšujejo socialno problematiko in brezposelnost. Seveda je pri tem potrebno s prodajnimi cenami zagotoviti rentabilnost, ki mora pokrivati izredno visoke prispevke za javno porabo in jih kupec le težko priznava v ceni proizvodov. Glede na to bi morala tudi družba v takšnih primerih prispevati gospodarstvu in od visokih prispevnih stopenj, ki jih danes delavec odvaja, tudi kaj vračati tja, kjer so le-te nastale. S tem bi se tudi povečala konkurenčnost naših proizvodov na svetovnem trgu in bi bile dane boljše možnosti za ohranjanje delovnih mest in ustvarjanje novih. Erih Šara Med obiskom predstavnikov firme Meadovv Vale iz Anglije. Od leve Erih Šara, direktor Mesne industrije, Matthen Frobisher, kupec za Co.-op. Superstars, Tanja Senčar, tehnologinja v Ml, Ron Cosgrove, direktor za import-export, Paul Brosster, menežer za maloprodajo, Stephen Wantling, glavni direktor in Ciril Varga, služba razvoja PP. PERUTNINA NA SVETOVNI RAZSTAVI PREHRANE Koln — mesto tisočerih dobrot V času od 9. do 14. oktobra 1993 je v Kolnu potekala največja svetovna razstava živil ANUGA 1993. Na kar 260 tisoč kvadratnih metrih je 6200 razstavljalcev iz 99 držav predstavljalo svoje dosežke v proizvodnji hrane, najsodobnejšo opremo za živilsko industrijo in prodajo svojih izdelkov. Osnovno sporočilo sejma je bilo: “Vračanje k naravi, k lahki, okusni in kakovostni hrani, ki ne redi”. Slovenija seje letos predstavila na 117 kvadratnih metrih in to bolje kot pred dvema letoma. Poleg Poslovnega združenja prehrane Slovenije, so se na sejmu predstavili tudi Perutnina, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, Čebelarstvo Bižnar, Droga, Etol, Delamaris, Jeruzalem Ormož, MIP Nova Gorica, Radenska, Mercator Sevnica, Žito, Gorenjka, Sadjarstvo Lenart in Vinag, manjkali pa so še drugi vidni proizvajalci hrane. Slovenski paviljon je bil v primerjavi z drugimi državam majhen, a vendar prikupen, da je opozoril obiskovalce nase. Čeprav slovenski proizvodi niso zaostajali za drugimi, med njimi tudi naše klobase in koketi, pa se moramo vse bolj zavedati, da mora biti hrana ponujena v sodobni, privlačni in okolju prijazni embalaži. In kar je še pomembnejše — takšna kakovost, kot jo prikazujemo na razstavah, mora biti tudi jutri dostopna kupcem. Na Anugi 93 skoraj ni bilo države, ki ne bi nudila zdravih živil z majhno vsebnostjo maščob, sladkorja in brez umetnih dodatkov. Vsekakor pa narašča težnja po bio prehranjevanju. Razvoj živilske industrije bo čedalje bolj dvosmeren: po eni strani bo namreč ta še vedno težila k množični proizvodnji kakovostnih vsakdanjih živilskih izdelkov, po drugi strani pa poskuša že danes vse več proizvajalcev ustreči tudi zahtevam bolj izbirčnih in k naravnemu prehranjevanju zapriseženih potrošnikov. Znotraj teh dveh osnovnih delitev pa obstaja še drugačna delitev, ki jo narekujeta čas in tržne razmere. Med razstavljeno hrano je bilo nam- reč zelo veliko pol pripravljenih, pripravljenih in zamrznjenih izdelkov. Prevladovale so ribe, morski sadeži in perutnina. Pa tudi za vegetarijance je bil izbor zelo širok in pester. Na sejemski prireditvi kot je ANUGA, je pomembno sodelovati že zato, da smo na tekočem z razvojem in svetovnimi trendi v prehrambeni industriji. Slovenija se je tokrat bolje odrezala kot pred dvema letom. Tako je vsaj soditi po prvih vtisih posameznih razstavljalcev. Zanimanje za proizvode naše hiše je bilo precejšnje in res je tudi, da ni nujno, da je cena nižja od svetovne, še posebej ne za res kakovostne in tudi po videzu vabljive prehrambene izdelke. Mnenja sem, da je takšno predstavo svetovnih dobrot vredno doživeti. Ne samo zaradi blišča, ampak tudi zaradi občutka bogastva, ki ga daje narava in naj ga človek s pametjo izkorišča. Ni bilo pomembno le to, da so bili razstavljeni izdelki posebej okusni, bili so tudi lepi na oko, v vabljivi embalaži in v prav takih razstavnih vitrinah ali na policah ter v odprtih, prijazno opremljenih razstavnih prostorih in paviljonih. Zvonko Merc, vodja naše ekipe na ANUGI 93 in vodja izvoznega oddelka podjetja, pa ocenjuje našo udeležbo na svetovni razstavi v posebnem prispevku. Med drugim pravi: “Razmere na naših bivših južnih trgih so se tako zapletle, da moramo iskati nove trge. Da bi se predstavili širo- kemu krogu potencialnih kupcev, smo izbrali sejem svetovnega slovesa. Naše potrebe po izvozu so neizogibne, saj so kapacitete predelave in klavnice zgrajene za večji, trg kot je slovenski. Na sejemski razstavi ANUGA 93 smo bili s predstavitvijo koketov in klobas deležni velike pozornosti, kar je iztočnica za nove posle v bodoče. Že sedaj je mogoče reči, da je naš cilj dosegljiv, saj ugotavljamo, da na sedanjih trgih (Nemčija, Avstrija, Romunija, Portugalska, Anglija) nudimo dober izdelek, ki ga trg išče in da bo prodaja koketov in klobas prinašala ob dobri organizaciji ter optimalni kvaliteti dolgoročen profitabi-len posel.". Stanko Lepej Na majhni površini domačnost našega razstavnega prostora. (Foto: S. Lepej) 16. decembra 1993 bomo volili nove organe upravljanja in sicer: delavski svet, disciplinsko komisijo, odbor za pritožbe, odbor delavske kontrole in komisijo za kooperantske odnose. Za začetek več kot zadovoljni Od leve prati desni: Z. Merc, P. Jurkovič, M. Slana, S. Lepej in F. Predi kaka. (Obe fotografiji posnel S. Lepej) Na sejem ANUGA 93 smo se temeljito pripravili v firmi, prav tako pa smo priprave uskladili s poslovno skupnostjo prehrane in z najeto aranžersko službo. Priprave so bile izčrpne in kvalitetne. Vse to se je obrestovalo na samem sejmu. Na pot sta odšli dve delovni skupini.Prvo skupino so sestavljali Tanja SENČAR, Igor GALIČ in Zvonko MERC, drugo pa Vera PEKLAR, Stanko LEPEJ, Peter JURKOVIČ in prv tako Zvonko MERC Izven uradne ekipe sta sodelovala na stojnici še Mirko SLANA in Franc PREDIKAKA. Zvečer pred pričetkom sejma smo direktno s poti odšli na sejmišče ter pregledali stanje v slovenskem paviljonu. S posebnim zanimanjem smo preverili našo stojnico, kjer smo podali še zahtevke glede načina aranžiranja. Dela so bila v zaključni fazi. Dobro je bilo, da smo prišli preverjat urejenost stojnice. Otvoritveni dan sejma je potekal v znamenju obiskov naših partnerjev. Med prvimi so nas obiskali lastnik in delavci firme Tiemann. Ta dan in naslednji, ko je na sejmu bil slovenski dan, so nas obiskali prav vsi naši kupci. Pri njih sem posebej opazil zadovoljstvo, ko so po prejetem vabilu s posebno simpatijo obiskali slovenski prostor na sejmu ter z odobravanjem podprli Perut-ninin napor pri osvajanju zunanjih trgov z novima izvoznima programoma, t.j. z izvozom koketov in klobas. Vseh šest dni sejma je bila na naši stojnici velika gneča. Obiskovalci so prihajali po prejetem vabilu, drugi spontano kot mimoidoči, ki so vstopili, povpraševali in mimogrede pokušali naše izdelke. Vendar je število obiskovalcev, potencialnih kupcev, bilo tako veliko, da je bilo potrebno občasno delati urnike in deliti termine. Nekateri obiskovalci so po prvem srečanju oziroma pogovoru naslednji dan ponovno prišli, da smo lahko do kraja opravili razgovore. Že pred sejmom smo se odločili, da na sejmu samem ne bomo prodajali, pač pa le predstavljali naša dva programa ter opozarjali nase potencialne kupce. Menim, daje bilo zanimanje za panirani program nekoliko večje kot za klobasičarskega, vendar to je le vtis, ki je morda posledica mode v prehrani. Veliko obiskovalcev je povpraševalo po obeh programih. Vtisi, vezani na klobasičarski program: — Nemške firme so se ponujale kot zastopniki, distributerji. — Predstavljali so se tudi direktni kupci kot maloproda-jalci. — Nemški trg potrebuje tak izdelek zaradi številne populacije islamske veroizpovedi. — Veliko je bilo tudi povpraševanja po izvozu v bivšo SZ. — Arabske države so vpraševale po zamrznjenih klobasah. — Pozornost smo vzbudili tudi pri proizvajalcih opreme in aditivov, ki so nas tudi obiskali. — Maloprodaja klobas zahteva v veliki meri narezano in stehtano klobaso v foliji — časi prodaje polmetrskih klobas so minili. Vtisi, vezani na panirani program: V času sejma smo obiskovalcem ves čas nudili za pokušino naše izdelke. Panirani izdelki so bili "magnet” za obiskovalce. — Vsi po vrsti so hvalili kvaliteto. — Zanimali so se tako za rinfuso kot za pakiranje v škatlicah. — Nujno je imeti že pri prvih stikih s kupci embalažo v tujem jeziku. — Velikokrat je bilo treba povedati, da za Nemčijo že imamo partnerja z ekskluzivno pravico prodaje. — Največ je bilo povpraševanja iz dražav evropske gospodarske skupnosti, — Tudi drugi proizvajalci s podobnim programom so prihajali na našo stojnico ter se "soočili” z novim konkurentom. Na sejmu smo v svetovnem merilu opravili veliko dela pri promociji države, firme in izdelkov. Po številu obiskovalcev na stojnici, po več kot sto opravljenih razgovorih s potencialnimi in sedanjimi kupci sem prepričan, da bomo v roku dveh mesecev po sejmu ugotavljali, da so naše kapacitete (predvsem v klobasičarni) premajhne. Imamo konkurenčne izdelke tako po ceni kot kvaliteti. Pakiranje paniranih izdelkov je z vidika designa na ravni konkurence, vendar pakira konkurenca svoje izdelke tudi na sti-ropornih podstavkih. Sodelavci iz proizvodnje in prodaje so konkurenco analizirali vsak po svoji profesionalni plati. Dokler še deluje odmev s sejma je sedaj čas, da začete stike na sejmu nadaljujemo in kontaktiramo obiskovalce, pošiljamo ponudbe ter jih "silimo” v nove posle. Po preteku nekaj dni po sejmu ugotavljam, da imamo pri klobasah in koketih največ možnosti že v kratkem času prodreti na Švedsko in to po zelo dobrih cenah. Zvonko Merc Tako zračni in prikupni so bili razstavni prostori. f--------------------------------------------------------------- Šajni res... pa je! Od vseh ptičev samo škorci radi posedajo na kazalcih velikih ur v crkvenih stolpih, toda odpočijejo si na njih samo takrat, ko so v vodoravni legi. V_______________________________________________________________ NMCP ponuja spoznavanje evropskih rešitev Od leta 1978 deluje NE-THERLANDS MANAGEMENT CONSULTANCV PROGRAMME (NMCP) oziroma nizozemska organizacija upokojenih managerjev za svetovanje (pomoč) podjetjem v Vzhodni in Srednji Evropi. Aktivnosti NMCP financira nizozemsko ministrstvo za ekonomske odnose. Kot možni porabniki so zajeta tako privatna kot javna, v slovenskem primeru tudi družbena podjetja. Problemska področja svetovanja obsegajo management, proizvodnjo, tehnologijo, prodajo, distribucijo, marketing, finance in administracijo vse za raznovrstne panoge v industriji, trgovini in servisnih dejavnostih. Konzultanti NMCP so v podjetju od 14 dni do 2 mesecev, kar je odvisno od težavnosti problemskega področja in pripravljenosti udeležencev za aktivno študijsko sodelovanje. Stroškovna obveznost podjetja je, zagotoviti bivanje izbranemu konzultantu. Ob priliki predstavitve NMCP na sedežu območne organizacije GZS (marca 1993 ) smo izvedeli za obojestranske izkušnje, tako NMCP, kijih je povzel koordinator za Srednjo Evropo g. Van Beek, kot podjetij, ki so uresničila definirane programe svetovanja oz. pomoči. To je botrovalo k temu, da smo tudi mi vzpostavili stike in komuniciranje z NMCP. Sledila je operacionalizacija celotnega programa ter izbira konzultanta. V dneh od 27. septembra do 8. oktobra smo v našem podjetju uresničili dogovorjeni program svetovanja, ki ga je izvedel g. Henri Theodore de Hilster. Dvotedenski program svetovanja je vseboval po eni strani, individualni študij skupaj z vodstvom podjetja, po drugi pa delavnice za strokovne time, kjer so bili zajeti izvoz, nabava, prodaja, plan in finance. G. de Hilster je obdelal 3 problemska področja: a) organizacijske principe delniške družbe, b) funkcijo profitnih centrov v delniški družbi in c) primerjavo marketinga PP s tujo prakso in rezultati. Program, ki ga je izvedel g. de Hilster (kot nevtralen in strokovno avtoritativen ekspert, ki je opravljal svetovalno dejavnost že v 60 državah sveta!), lahko brez pridržkov ovrednotimo kot kvaliteten prispevek k nizu aktivnosti, usmerjenih v proučitev in izbiro optimalnih postopkov za preoblikovanje podjetja v delniško družbo. Med potekom svetovanja nas je 4. oktobra obiskal koordinator NMCP g. Van Beek. Na pogovoru je bilo obojestransko ugotovljeno, da so izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje sodelovanja med Perutnino in NMCP. Časovni okvir je postavljen v I. četrtletje prihodnjega leta. Ob koncu naj pripomnim, da pomeni ta svetovalni program obogatitev izobraževalne dejavnosti v podjetju. Vnovič je namreč potrjeno, da je znanje prepotreben in neizčrpen vir, ki nima časovne omejitve. Problem je pač ta, koliko nas je, ki se tega dejstva zavedamo in smo ga pripravljeni pri svoji poklicni dejavnosti in na delovnem mestu tudi upoštevati. Joco Tarbuk Gospod de Hilster med predavanjem. Simpozij o aviarnih mikoplazmah Od 27. do 29.9.1993 je potekal na Biotehniški fakulteti, oddelku za zootehniko v Domžalah, mednarodni simpozij o aviarnih mikoplazmah. Udeležilo se ga je preko 40 strokovnjakov iz vsega sveta. Predavali so vrhunski svetovni strokovnjaki, kot so dr. Kleven in dr. Yamamoto iz ZDA, dr. Jordan in dr. Bradbury iz Velike Britanije, dr. Levisohn iz Izraela ter dr. Stipkovits iz Madžarske. Med drugimi je predaval tudi naš priznani strokovnjak dr. Benčina, ki je bil med pobudniki in organizatorji simpozija. Predavanja so potekala po tematskih sklopih: taksonomija mikoplazem, genetski inženiring, patologija mikoplazmat-skih obolenj, diagnostika ter zdravljenje in izkoreninjanje mikoplazmatskih obolenj. Za nas so bile zlasti zanimive izkušnje iz tujine pri diagnosticiranju in izkoreninjanju mikoplazmoz. Tudi v odmorih med predavanji smo v pogovorih s tujci dobili precej dragocenih informacij. Z naše strani pa jih je pozitivno presenetila ugotovitev, da v Perutnini Ptuj preverjamo v testu hitre agluti-nacije dan stare piščance iz uvoza. Tudi naš program testiranja starševskih jat v mesečnih intervalih je enak postopku v Evropski skupnosti. Rezultat takšnega dela so mi-koplazme negativne starševske jate v zadnjih dveh letih. Vrhunski predavatelji in dobra organizacija sta omogočili zelo kvaliteten simpozij. Tujim strokovnjakom se je Slovenija pokazala kot lepa dežela z raznoliko pokrajino. Na degustaciji slovenske hrane in vin je Perutnina Ptuj predstavila program koketov, ki je bil ocenjen kot zelo dober. Koketi so kmalu zmanjkali — izrečeno mnenje je bilo iskreno. mag. Aleš Urbančič Nova organiziranost podjetja zahteva tudi nov sistem pri obračunavanju poslovanja Nova organiziranost podjetja s profitnimi centri zahteva tudi nov pristop k spremljanju poslovanja in vodenja knjigovodskih izkazov.Ker gre za kompleksno in zahtevno nalogo, ki jo izvajajo strokovni delavci sektorja za ekonomiko in finance, so za odločitev potrebna tudi mnenja in sugestije zunanjih strokovnjakov. S tem namenom smo v pripravo projekta kontrolinga v Perutnini Ptuj vključili svetovalca profesorja dr. Franca Koletnika z Ekonomske poslovne fakultete v Mariboru. Dr. Koletnik je priznan strokovnjak za področje financ in računovodstva, ukvarja pa se tudi z revizijo poslovanja. Predavanje, ki smo ga organizirali za vse vodilne in strokovne delavce, se je nanašalo na praktičen pristop k funkcioniranju profitnih centrov v okviru Perutnine Ptuj. Glede na to, da se je dr. Koletnik pred tem vrnil z enomesečnega usposabljanja na priznanih univerzah v Zahodni Evropi, je bilo predavanje izredno zanimivo in praktično. Pristop k obračunavanju in kontroli poslovanja profitnih centrov, ki ga Perutnini Ptuj svetuje dr. Koletnik, je podoben konceptu, ki ga je pred nedavnim svetoval tudi holandski svetovalec dr. Th. de Holster. Gre za pristop, ki bo omogočil temeljito kontrolo poslovanja v posameznih profitnih centrih na osnovi določanja in spremljanja standardnih stroškov in standardnih cen posameznih proizvodov. V konceptu sodobnega organiziranja je bila vseskozi prisotna ideja novega pristopa, ki jo od Japonske prevzema Zahodna Evropa, to je japonska filozofija tržne dominacije in strogega normiranja proizvodnih stroškov. Zanimiva je bila ugotovitev dr. Koletnika, ki se nanaša na dejstvo, da se tudi v podobno organiziranih podjetjih v Evropi ustvarjeni profit ugotavlja in združuje na nivoju podjetja kot celote. Ne glede na organiziranost profitnih centrov je potrebna skupna proizvodna, finančna, razvojna investicijska in komercialna politika podjetja kot celote. Podoben pristop k obračunavanju poslovanja s spremljanjem in kontrolo smo zasledili tudi v nekaterih podjetjih, ki se lahko ponašajo z dobrim kon-trolingom že danes (Gorenje, Sava Kranj, Krka Novo mesto). Glede na aktualnost in izredno kvaliteto ter praktično uporabnost predavanja bo v mesecu decembru predavanje organizirano še za drugo skupino vodilnih in strokovnih delavcev. Tone Čeh IN MEMORIAM Dr. Fettich-Frankheim V ponedeljek, L novembra je iznenada ugasnilo Življenje našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja dr. Danila Fetticha-Frankheima, dr. vet. med. Rodil se je 23. avgusta 1926 v Ljubljani. Mlada leta je preživel v Slovenj Gradcu in Mariboru. Po maturi je začel s študijem veterinarstva v Zagrebu, kjer je leta 1954 diplomiral. Po opravljenem enoletnem stažu na Veterinarskem znanstvenem zavodu v Ljubljani se je začel specializirati na področjih bakteriologije, serologije in imunologije. Po dveh letih je specializacijo nadaljeval na Veterinarski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1961 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Že v času specializacije se je zaposlil kot vodja bakteriološkega oddelka na Živinorejsko veterinarskem zavodu v Ptuju. Želja po novih spoznanjih ga je odpeljala leta 1967 v Novo Zelandijo, kjer je kot uslužbenec tamkajšnjega ministrstva za kmetijstvo opravljal delo veterinarskega inšpektorja v izvoznih klavnicah. Leta 1978 se je vrnil v domovino. V Perutnini Ptuj se je zaposlil leta 1983. Pod njegovim vodstvom se je iz skromnega laboratorija razvil sodoben laboratorij, ki opravlja zdravstveni nadzor in preiskave vseh delov perutninske proizvodnje. Brez njegovega izjemnega strokovnega znanja in velike splošne razgledanosti ter izkušenj bi bil razvoj laboratorija mnogo manj uspešen. Tudi po upokojitvi julija 1992 smo bili sodelavci veseli njegovih obiskov. Rad je prihajal, prisluhnil problemom in svetoval. V številnih razgovorih nam je posredoval svoje bogate izkušnje in prikazoval naš vsakdan v teh precej kaotičnih časih v drugačni, bolj pomirjujoči luči. Iskreno moramo priznati, da ga bomo pogrešali kot sodelavca, izkušenega strokovnjaka, dobrega prijatelja in predvsem človeka širokih obzorij. Sodelavci iz laboratorija Krvodajalci Naša naslednja redna krvodajalska akcija bo 21. decembra. Še o 200-letnici črne umetnosti O dvestoletnem razvoju tiskarstva in sedanji Ptujski tiskarni je nazorno pisal v prejšnji številki Perutninarja Ivan Ciglar, direktor tega profitnega centra. Najbrž pa je prav, da še kaj napišemo o sami proslavi tako visokega jubileja. Mesto Ptuj se ponaša z mnogimi jubileji, z bogato dediščino dolgega življenja. Zaveda se pomena pisane besede, ki prenaša kulturo naroda na papir, jo plemeniti in ohranja za kasnejše rodove. Ohranila jo je tudi za nas. Zavedajoč se tega, je bila 23. septembra proslava v počastitev 200-letnice knjižničarstva in tiskarstva na Ptuju. Ob tej priliki je bila med lepim kulturnim sporedom v Minoritskem samostanu odprta bogata razstava razvoja knjižničarstva in tiskarstva. To je bil tudi dogodek, ki je iztrgal pozabi marsikaj pomembnega za razvoj tiskarstva na Ptuju, saj je ob jubileju bila natisnjena lepo oblikovana in zgodovinsko bogata knjiga z naslovom Natisnjena črka ostane, v kateri je zajeta bogata kulturna dediščina našega mesta. Ob vsem tem pa je človek lahko dobil vtis, kot da nam Pe-rutninarjem ni veliko mar za razvojno dediščino tiskarne, kot da se to tiče samo njenega kolektiva. Nemara pa nam je naša demokratična ekonomska politika z obremenitvami podjetja onemogočila celo dostojno počastiti tako visok jubilej. Kakorkoli že, delavci Tiskarne so 24. septembra organizirali srečanje za vse prejšnje in sedanje sodelavce. Prišli so vsi, ki so mogli, vse generacije sedanje Ptujske tiskarne, od tistih, ki so delali v njej že pred 2. vojno pri Blankeju, do tistih, ki so se s tiskarstvom komaj prav srečali. Prišli so vsi še živeči direktorji, prvi predsednik delavske- ga sveta Tiskarne Helmut Fir-bas, in skoraj vsi upokojenci. Prišli so sodelavci, ki jih je življenjska pot zanesla daleč od Ptuja, celo v tujino, na druge kontinente za boljšim kosom kruha pa so se vrnili in se še vedno počutijo kot del velike tiskarske družine, dasiravno so nekateri postali uspešni poslovneži. Zbrali so se z željo, da bi skupaj proslavili svoj jubilej, saj so ga skupaj ustvarjali s krepkim delom in življenjem. Iz generacije v generacijo so črpali znanje od starejših — od svojih učiteljev. To je lepo poudaril v svojem govoru sedanji direktor Ivan V oktobru in do polovice novembra je v avli poslovnega centra razstavljal svoje umetniške slike profesor likovne pedagogike Jože Foltin, ki je sodeloval na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah in likovnih kolonijah. Takole se nam je predstavil. "Slike so slikane v oljni tehniki. Motivično pretežno izhajajo iz krajine, katera je na določenih delih bolj ali manj abstrahirana. Barve imajo svoja nasprotja (kontraste) in s tem povezane posamezne akcente, slika je kot muzika. "Forte” lahko nastane samo ob "pianu”. Isto velja za barvne kontraste. In še eno zagovarjam: slike (in kipi) so med zadnjimi Ciglar rekoč: "200-letnica je naš skupni jubilej, naša skupna skrb in naš ponos. Tradicijo črne umetnosti bomo nadaljevali tako, da se bomo zgledovali po najboljših, po tistih, ki so s tiskano besedo in sliko prišli v zgodovino. Prišli bomo tudi mi, če bomo sledili njihovim potem.” Srečanje so obogatili pevci Moškega zbora Markovci. Ob skromni pogostitvi spričo razmer, pa je bilo srečanje izredno bogato spominov in lepih želja za nadaljnji razvoj in ohranitev pripadnosti tiskarstvu. ročno izdelanimi osebnimi predmeti. Vse drugo je industrijsko, množično, z visoko delitvijo dela — zato je osebnost manj prisotna. To sili pri slikanju na izumljanju delovanja, dela na strukturi, kar stopnjuje vidik svobodne obdelave. Zato je pomembna poteza s čopičem (fraktura), curljanje, izkoriščanje platna in drugih podlog kot teksture ipd. Tudi prisotnost naključja kot dejavnika v slikarstvu vnaša v le-to nove kvalitete. Medtem, ko je v industriji naključje tisto, ki uničuje red (in s tem moti reden proces), je v slikarstvu naključje zaželjeno, je to, kar slikar želi vgraditi v neki (drugačni) red.” Lojze Cajnko Za nami je ena lepa razstava umetniških slik Pred nami so volitve Narasle vode so spet organov upravljanja ogrožale naše farme Izteka se dveletno mandatno obdobje organov upravljanja v našem podjetju. Zato je delavski svet družbenega podjetja Perutnine Ptuj na osnovi zakona in Statuta na svoji 14. seji dne 16.11.1993 sprejel sklep, o razpisu volitev. Volitve bodo izvedene po ustaljenem načinu 16. decembra 1993. V tem enomesečnem roku potekajo priprave na kakovostno evidentiranje (iskanje kandidatov) in izvedba volitev. Med pripravami bodo organizirani tudi zbori delavcev (kjer bo to nujno tudi mini zbori) zato bi vas radi opozorili na resno in aktivno sodelovanje. To še toliko bolj, ker bodo kandidatne liste odprte (se pravi, da bo na listi več kandidatov, kot jih boste volili). Neresnost pri tem odgovornem dejanju bi nas namreč mogla stati ponovitev volitev, kar bi lahko povzročilo precej nevšečnih zapletov. Volili bomo: 1. DELAVSKI SVET — 31 DELEGATOV IN 31 NAMESTNIKOV PO KLJUČU — Tovarna krmil 2 + 2 — Živa proizvodnja 5 + 5 — Mesna industrija 8 + 8 — Transservis 4 + 4 — Trgovina 3 + 3 — Ptujska tiskarna 2 +2 — Strokovne službe 3 + 3 — Kooperanti PZP 4 + 4 2. DISCIPLINSKA KOMISIJA — iz vsakega profitnega centra in strokovnih služb po dva člana 3. ODBOR ZA PRITOŽBE — 11 članov — Tovarna krmil 1 — Mesna industrija 2 — Živa proizvodnja 2 — Transservis 2 — Trgovina 2 — Ptujska tiskarna 1 — Strokovne službe 1 4. ODBOR DELAVSKE KONTROLE — 11 članov po ključu: — Tovarna krmil 1 — Mesna industrija 2 — Živa proizvodnja 2 — Transservis 2 — Trgovina 2 — Ptujska tiskarna 1 — Strokovne službe 1 1/1 IZVRŠILNI ORGANI DELAVSKEGA SVETA (Imenuje DS ob konstituiranju) a) Odbor za kadrovske zadeve — 11 članov in 11 namestnikov (enak ključ kot pod točko c) oz. d)). b) Izdajateljski svet — 11 članov (enak ključ kot pod točko c) oz. d)). c) komisija za inovativno dejavnost — 11 članov (enak ključ kot pod točko c) oz. d)). d) komisija za proučevanje delovnih pogojev delavcev — sestava je v Statutu ter se ne evidentira. e) Odbor sklada rizika — 3 člani za celo podjetje, ki jih delegira delavski svet. Organe za katere se razpisujejo volitve, bodo volili delavci in koopemati dne 16. 12. 1993. Kooperanti volijo svoje predstavnike v delavski svet in komisijo za kooperacijske odnose. Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija v sestavi: L Jovo TARBUK kot predsednik in Mirko BAUMAN kot namestnik 2. Kristina PETEK kot tajnik in Majda KIRBIŠ kot namestnik 3. Irena JAVERNIK kot član in Franci BER kot namestnik Uredništvo Najbrž se še spomnite, ko so narasle vode Drave in Dravinje 1989. leta ogrožale naše farme reprocentra. Enako stanje se je ponovilo letos 23. in 24. oktobra, le da neurja niso pustošila naših krajev tako, kot so jih takrat zlasti na območju Haloz. Tudi takrat je bila najbolj ogrožena farma Mala vas, saj je voda dosegla rob platoja farme. Farma Stojnci pa se je ponovno spremenila v otok. Voda jo je namreč oblila in čez dovozno pot je drla kar meter in pol na visoko, zato so enako kot pred štirimi leti delavce vozili na delo in nazaj požrtvovalni ptujski gasilci s čolnom. Da bi lahko prvočasno ukrepali in preprečili zalitje objektov, je bilo vodstvo PC Farme in civilne zaščite Perutnine v nenehnem stiku s centrom za obveščanje in štabom CZ občine Ptuj. Skupno so izdelali načrt za aktiviranje civilne zaščite v podjetju, po potrebi pa tudi ustreznih enot občinskega štaba CZ. Če bi to narekovalo stanje bi prek sredstev javnega obveščanja mobilizirali še druge delavce Perutnine za postavitev zasilnega jezu, ki bi preprečil vdor vode v objekte. V ta namen je bilo dogovorejno z Vodnim gospodarstvom Ptuj za dobavo ustrezne količine peska in vreč za pesek. Sreča je bila, da je voda začela upadati in ti ukrepi niso bili potrebni. Ker pa se je nevarnost poplave ponovila že drugič, pričakovati pa je, da se bo še kdaj, je poveljnik civilne zaščite v Perutnini Ivan Grahel v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi službami pripravil načrt aktivnosti, ki jih je potrebno izpeljati v cilju preventivne priprave za obrambo pred poplavami. Predvidene aktivnosti: — Reorganizacija enot civilne zaščite v podjetju — Ureditev sistama obveščanja o nevarnosti — koga in na kakšen način obvestiti — Katere enote, oziroma kateri delavci se angažirajo ob določeni stopnji ogroženosti — Nabava ustrezne količine peska in vreč za pesek, ki je potrebna za izdelavo zasilnega jezu. Po izračunu je to 20 m3 peska in 1800 vreč — Označitev dovoznih poti z ustreznimi “snežnimi” količki, ki so vidni ob narasli vodi — Določitev načina, pri kateri višini vode, ko začne prestopati bregove struge, se aktivira katera od enot ali delovnih skupin — Takšna odločitev se sprejme na osnovi informacij Čen-tra za obveščanje ter odločitve vodstva farme in štaba CZ v podjetju. Ptujski tekači v New Yorku Svetovno znanega teka miru v New Yorku so se udeležili tudi ptujski tekači, med njimi naš sodelavec Ivan Rogelj, s svojimi “navijači”. Iskrene čestitke! Po uspešnem nastopu so se vračali ravno v času priprave tiska te številke. Pričakujemo pa, da bomo o tem vznemirljivem dogodku lahko kaj več zapisali v naslednji številki November 1993 Večina aktivnosti je že opravljena. L.C. Enako kot leta 1989 je tudi letos vodna gladina dosegla plato farme v Mali vasi. “Čeprav zdravje ni vse, je pa vse drugo brez zdravja nič”. (Nietzsche) V sklopu mednarodne akcije Zdravje za vse ljudi do leta 2000 je bil na Ptuju v dneh od 4. do 6. novembra 1993 prirejen sejem MINI PARACELS US. Na sejmu, ki je bil v športni dvorani MLADIKA,so razstavljali vsi, katerih proizvodi pripomorejo k naravnemu in zdravemu načinu življenja. Na posvetu, ki je potekal 4. in 5. novembra 1993, je bila predstavljena aktivnost slovenske mreže Zdravih mest ter izvedena tematska razprava o človeku, zdravju in okolju, s poudarkom na vodi ( zdravstveni nadzor pitne vode, onesnaženje z nitrati, pesticidi), kar tudi pomeni, da se je posvet odvijal v duhu Paracelsusa, ki je živel pred 500 leti in se kot zdravnik in fizik zavzemal za naravno in zdravo življenje ter nekaj tednov preživel tudi v našem mestu. Na sejmu in posvetu so sodelovala različna zdravstvena društva in nekaj napotkov vam tudi posredujemo. amopregledovanje dojk pomeni največjo možnost za zgodnje odkritje raka, raka, ki mu ne vemo vzroka zakaj nastane, ga pa lahko odkrijemo že tako zgodaj, da ga je moč uspešno ozdraviti. Devet od desetih rakov odkrijejo žene, ki si redno pregledujejo svoje dojke! Naj bo ta ugotovitev krepka spodbuda vsem ženskam, mladim in starim, da si samopregledovanje dojk zapišejo med svoje redne obveznosti do osebnega zdravja. ODLOČITE SE ZA REDNE GINEKOLOŠKE PREGLEDE edni ginekološki pregledi je nasvet vsem ženskam. Če nič drugega jih bo prav ta pregled obvaroval pred rakom na materničnem vratu, ki prizadene ženske že tudi pri 25 letu starosti. Kadilke in tiste, ki živijo z več partnerji, imajo pri zbolevanju na materničnem vratu »prednost«! Pri ginekološkem pregledu zdravnik zlahka odkrije še tako majhno ranico na sluznici, iz katere se lahko razvije rak. Z majhno operacijo načeti delček odreže in raka ni več! Odločitev je preprosta: raje na pregled desetkrat zastonj kot enkrat prepozno! JIA/ f I4UJ/1 ni S programom »SLOVENIJA 2000 IN RAK« se Slovenci lotevamo velike naloge, ko naj bi po desetih letih sistematičnega zdravstvenovzgojnega dela s prebivalci Slovenije, preprečevanje rakavih obolenj preraslo v vsakodnevno prakso vsakogar od nas. Deset let oblikovanja stališč in odnosov do rakavih obolenj naj bi v ljudeh izoblikovalo pozitiven odnos do zdravja, da zdravje ne bo samo odsotnost bolezni, pač pa človekova dobrina, za katero se splača nekaj tudi narediti. Dobrina, do katere imamo sicer pravico in nam jo mora družba zagotavljati z vsemi svojimi možnostmi, toda, ko jo kot pravico dobimo, smo jo potem dolžni čuvati, negovati, vzdrževati in ohranjati, šele takrat bo pravica res postala pravica. Šolska mladina bo tega deležna v šoli, pri vseh predmetih in na vseh stopnjah v obliki drobnih informacij iz živega življenja in hkratnem prevzemanju nekaterih osebnih obveznosti v zvezi s kajenjem in alkoholom. Pri tem delu bo šola potrebovala pomoč staršev, zlasti v prizadevanjih, da bi šolarji znali in hoteli počakati s cigareto do svojega, z lastnim delom zasluženega denarja. Največ pomoči pa program pričakuje od staršev pri oblikovanju šole v svetišče, v katerem ne bo prostora za cigareto! Izobraževanje odraslega prebivalstva prevzemajo organizacije Rdečega križa, ki bodo organizirale vrste predavanj, da bi ljudem pomagale k zavzemanju pravilnih stališč do rakavih obolenj in aktivno sodelovanje v ustvarjanju pogojev za uspešno uresničitev sprejetega desetletnega programa. Nič nemogočega ne pričakuje program od ljudi, samo dobro voljo in pripravljenost odreči se nekaterim nezdravim navadam ter razvadam, predvsem pa pomagati mladim oblikovati pravilna stališča do zdravja. »Čeprav zdravje ni vse, je pa vse drugo brez zdravja nič!« (Nitsche) Z* potrebe programa .SLOVENIJA 2000 IN RAK« izdala in založila Zveza slovenskih dniltev za boi proti raku, Ljubljana 1991,30.000 izvodov Uredniiki odbor: O. Bergant. F. Demiar. A. Kocijan. J. Ogorclec Besedilo: Franci Demiar Ilustracije: Marjan Bregar Tisk: Tiskarna Slovenija. Ljubljana Prvi ponatb 1992 Ponatis je omogočilo Miniatntvo RS n zdravstvo, družino in socialno varstvo Naklada: 50.000 izvodov -Jr* f ' Po mnenju Ministrstva RS za kulturo tt. 413-267/92. z dne 10. junija 1992. sc za zloženko plača 3% davek od prometa blaga §•« c •% 03 ii 13 N a> lo o G c« C J3 ca G T3 O G — •«■ G V, 'c o u N « (U rv ^ »o e 8 '.c N .22 O ~ cx cd a. (U c 2 s § § ^ s C^3 H-i 2 p_ 53-S gSŠ ffu I s w s ^ •I O o :s 1 l-l-S a-^ If.^-2 .2 n ^S| & - - | ^ Ž 2 I §>■§ "1 -s: ^•si S -c I - c S g a -a ^ N I .S - - ^ a O 'I „ 2 ^ c & ^ -2, s S O 3^5 a r. 'c ^■1 g “l! i|-§ gg S o 15-.S 15t-siš.!!■*■■*]! | •Sil UH o CC-lllltllIl8ŠirsS ilii?i^liii«l -a, ^ s. ^ iiijs -a^ I o >N - O O _ ^ o ^ HJ i;-« a ^ n . -c - a ai |'|f |-S J. :13 ». -« g -S a. * 3 5 i = J g! i?g 3| a ^ .s 1 s ■5’ 1 .2, š ilj,- lo- O .. g S “ #.n-| ‘N I g ^ E O O O s'r r> kj «r c: ^ - ^ A Ijii^-siliiili Mh ^2s2^;asg§.^5s-S^ .§ 5 C3 -§ s 1 - g-= | s-§ a.-^ c S i ^ o o t^5 c ^ •S «11 § | •§ ž s-2§-a,a§ I 'a-11 ž 2 3 ^ ^ ^ | .^ §- S 2 ^ o sJll ls g g g O ° s '5* ^'■| S “N J >§ t^ll 2 2.:^ g^ ^ s-a -S gll! 2 -siiS s fflii c o --^ č -c S c" g « c--a,-a -g 5 2 ^ fe.|:a O K g |.S« a a 'S -a ^ S § 2 .S | Ci, to >K| »N -Ci 2 -2, 0 Š o s ^ c |S>a| n g §.?• o. II s S- «!-§ g g ^g |.c §_^»i r~ “Š o “a -5 -c -f £ £ -c gS.sS.g^g^^c Ni ga bilo, pa še bo... Res, člani sindikata PC Trgovina že dolgo nismo imeli tako prijetnega dvodnevnega druženja, kot je bilo 23. in 24. oktobra, zaobljubili pa smo se, da jih bo še več. V organizaciji potovalne agencije ANKA smo preživeli soboto in nedeljo na Češkem in v Avstriji.Vodstvo sindikata se je dobro zavedalo, da v sedanjih, ne najbolj prijaznih časih manjka podobnih srečanj, druženj, sproščenosti, smeha in spoznavanja. Zlasti za slednje velja, da so se glede na naravo dela nekateri prvič srečali. Srečali — in uživali, kako naj bi sicer prenesli nočno vožnjo s petka na soboto, ki je potekala čez Šentilj, mimo Gradca in Dunaja ter preko mejnega prehoda Mikulov vse do Brna, kamor smo prispeli ob 7.uri po 8-umi vožnji. Po zajtrku smo si ogledovali mesto po skupinicah ali posamezno. Nekateri so nakupovali, drugi pa smo ocenjevali še vedno skromno založene izložbe in resne obraze domačinov, ki pravijo, da se je pri njih v zadnjih štirih letih vendar tu in tam kaj spremenilo na bolje. Po naših primerjavah je bilo pred osamosvojitvijo res zelo težko. Vse to nas ni zmotilo, čeprav je Brno tudi precej turobno mesto s svojstveno arhitekturo. Po ko- silu in ogledu Brna nas je pot vodila do Bianskega kjer smo po nastanitvi v velikem, sedaj že privatiziranem hotelu preživeli noč. Res, večina nas je bila deležna nočnega življenja do poznih jutranjih ur, le redki so počivali. Skoraj vsi pa smo v nedeljskem dopoldnevu občudovali kraško jamo Punkova. Mnogo manjša je od Postojnske, pa izredno zanimiva. Voditeljica, Čehinja, je s pojočim glasom pripovedovala legende in razlagala podrobnosti dvoran, hodnikov in vodnih poti. Po 40-mi-nutnem sprehodu 160 metrov pod zemljo, smo doživeli še eno presenečenje — vožnjo s čolni po podzemnih hodnikih, ki jih je narava izoblikovala v milijonih let. Kar 20 minut je trajala vožnja, ko smo se ob spretnem krmarjenju čolnarjev srečno vrnili na izhodiščno točko. Kar nekam otožni so postali zaspanci in zamudniki, ki so ostali v hotelu, ko smo jim pripovedovali o bogatih dopoldanskih dogodivščinah. Po kosilu smo se preko Miku-lova zapeljali proti Dunaju kjer nas je že zalotil mrak. Prav vznemirljiv je Dunaj ponoči z osvetljenimi mogočnimi zgradbami, muzeji, operami, gledališči in vladnimi palačami. Pozna se, da se je tukaj stekalo bogastvo znatnega dela Predsednik sindikata v njemu lastnem elementu skrbi za veselo razpoloženje. (Foto: Vinko lljevec). Evrope v času Avstro-Ogrske. Precej se nas je udeležilo krožne vožnje, še več pa se nas je peš napotilo po središču Dunaja do cerkve sv. Štefana. Kar nekam težko smo se ločili od blišča, kajti časa nam je zmanjkovalo, da bi lahko uživali še naprej. Na poti domov pa še skok v brezcarinsko prodajalno pred mejo in vrnitev na Ptuj. Res, nepozaben izlet. Bil pa je tudi koristen, saj seje po reorganizaciji PC Trgovina na njem srečalo 46 delavcev, bivše PE Trgovina, izvoz, uvoz. Prvič pa so bili z nami tudi naši kolegi iz Ljubljane. Na koncu se moramo zahvaliti voditeljici izleta Mariji Hernja Masten, šoferju in seveda vodiču po Češki Andreju, Ptujčanu, ki poročen živi v Brnu ter nam je pomagal tudi kot prevajalec. Udeleženci izleta pa se hočemo še posebej zahvaliti za odlično organizacijo celotnemu odboru sindikata, zlasti pa še Ljubu Žafranu, ki je bil “deklica za vse” — predsednik, intendant, muzikant in humorist. Pravi dobri Švejk. Takšnih izletov, čeprav sa-mofinanciranih na 3 obroke, si še želimo. Stanko Lepej Še »gasilski« posnetek razpoloženih udeležencev izleta. (Foto: Zdenka Godec). Stran 10 • Ptujski perutninar AFORIZMI Teorija in praksa sta si enotni le v tem, da se razhajata. - • - Poznam pokvarjene družabnike, ki so ustanovili pošteno družbo. - • - Eni si življene načrtujejo dolgoročno, drugi dolgoprstno. - • - Bil bi priden kot čebela, če ne bi bilo čebelarjev. - • - Med tistimi, ki delajo kardinalne napake, je še najmanj kardinalov. Hudič je samo izpolnjevalec božje volje. November 1993 Takšen tisočak velja samo še do 31. decembra 1993 JfserijaH N2 01189 VREDNOSTNI BON 1| f PERUTNINA PTUJ ^ \ g 1 4% (®) M S TEM BONOM LAHKO KUPUJETE SAMO _,. iS M V PRODAJALNAH PERUTNINE PEnUTNlH* * **** f ]j|> |L VREDNOSTNI BON BREZ ŽIGA JE MfafoMEM' J* .... . _____ .tm? Zadnje mesece ste dobivali dvojne različne bone z vrednostjo 1000 SIT. Ker so stari boni — takšni kot je na sliki že precej uničeni, bodo s 1. 1. 1994 vzeti iz obtoka. Če morebiti niste porabili vseh takšnih bonov jih porabite do 31. 12. 1993. V kolikor jih v tem času ne morete porabiti, jih lahko zamenjate za nove pri glavni blagajni v poslovnem centru, vendar le do novega leta. Bomo zopet planinarili? korckamaema Najbrž bo kdo rekel, da sedaj ni ravno najprimernejši čas za razmišljanje o pohodih v gore. Vendar je prav sedaj čas za razmišljanje, kajti v poletnih mesecih bo treba na pot, če se seveda tako odločimo. V poletnih mesecih, ko smo se pogovarjali, kje so posamezni delavci preživljali dopust, je bilo precej tistih, ki so spraševali, zakaj nimamo razen Rogle nobene možnosti organiziranega preživljanja dopusta v gorskem svetu. Vsi, ki so to uspeli v objektih drugih podjetij, so vedeli povedati veliko lepega. V gore pa se vračajo tudi spomini tistih, ki so se udeležili izleta v gore s prijatelji. Med temi je tudi naš Naca — Ignac Voglar, ki se je letos avgusta prvič povzpel na vrh Tri- glava. Takole pripoveduje: "Pravijo, da postaneš pravi Slovenec, ko prideš na vrh Triglava. To sem si že dolgo želel pa ne zavoljo reka. Več prijateljev in znancev z Mestnega vrha, Orešja in Vičave je imelo isto željo. Letos pa smo našli sovaščana, ki je bil na vrhu že dvakrat in je avgusta vodil na to lepo goro tudi nas. Šestnajst se nas je odpravilo z našim malim avtobusom PP do Mojstrane in v dolino Vrata. Od tam pa pot pod noge do Kredarice pa na vrh Triglava in se spustili do Doliča kjer smo prespali. Drugi dan pa se po dolini 7. jezer spustili prek Komorče v Bohinj, kjer nas je že čakal avtobus. To je bilo enkratno doživetje, ki ti ostane v spominu za vedno. Če se srečam s katerim od udležencev izleta, zanesljivo pogovor nanese tudi na to lepo čeprav težko turo. Bila pa bi še lepša, če bi si vzeli več časa. Sedaj smo preveč hiteli, radi pa bi si več ogledali in v lepem gorskem svetu uživali, Takrat sem pomislil, da bi lahko v podjetju organiziral podobne izlete. Pa ne le na Triglav, saj je veliko drugih manj težkih planin in gora." Ob tolikšnem navdušenju naj spomnim, da smo v Perutnini pred leti že imeli planinsko skupino, ki je bila kar aktivna. Z leti pa je aktivnost upadla. Seveda bi skupino najbrž lahko obnovili, če bi bil dovolj velik interes. Lojze Cajnko Bili smo opozorjeni, da nekateri sodelavci, ki se vozijo na delo in z dela z avtobusi in koristijo mesečno vozovnico le-te ne odpovedo, če so dalj časa odsotni od dela. Če ste daljše obdobje na dopustu, morebiti v bolniškem sta-ležu ves mesec ali podobno, ste dolžni to sporočiti in za tisti mesec vozovnico odpovedati. Za mesečno vozovnico namreč plačate le 20% vrednosti, 80% pa krije podjetje in če vozovnice ne odjavite povzročate pod- DELJENJE Igralci mečejo dvakrat. Prvič obe kocki, nato še eno. Rezultat prvega metanja seštejejo in ugotovijo, če so dobljena števila deljiva s številko iz drugega meta. Pozitiven odgovor pomeni točko. Igro igra lahko neomejeno število igralcev, igrajo pa jo, dokler se ne naveličajo. Primer: prvi vrže pri prvem metnn-ju 2 in 4, pri drugem pa 3. Ker je 6 deljivo s 3, dobi točko. Drugi vrže pri prvem metanju 5 in 3, pri drugem 2. Ker je 8 deljivo z 2, dobi prav tako točko. Če pa želite videti primer, ko prvo število ni deljivo z drugim ali je celo manjše od drugega, začnite igrati. jetju znatne stoške. Obveščeni pa smo bili, da so mesečne vozovnice ob daljši odsotnosti delavca koristili celo družinski člani, kar ni le neodgvomo, marveč celo kaznivo. Če veste, da bo vaša odsotnost zaradi dopusta, bolniške ali česarkoli trajala ves mesec, ste vozovnico dolžni vrniti (to lahko storite do 5. v mesecu), v nasprotnem primeru vam bomo zaračunali celotno vrednost vozovnice. Opozorilo uporabnikom mesečnih avtobusnih vozovnic Naš pohodnik Ignac Voglar je drugi od leve. PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 1800 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PP PC Ptujska tiskarna.