Henrik Ibsen SOVRAŽNIK LJUDSTVA Wilde & Anouilh GLAVNO JE, DA SI LJUBČEK Henrik Ibsen Sovražnik ljudstva En Folkefiende Igra v petih dejanjih (Premor po 2. in 4. dejanju) Prevod JANKO MODER Režija FRANCI KRIŽAJ Scena VIKTOR MOLKA Kostumi VIDA ZUPAN-BEKClČEVA Lektor MAJDA KRlZAJEVA Osebe: dr. TOMAS STOCKMANN, kopališki zdravnik . . . STOCKMANNOVA, njegova žena................... PETRA, njuna hči, učiteljica . SANDI KROSL MARIJA GORSiCEVA MIJA MENCEJEVA PETER STOCKMANN, zdravnikov starejši brat, mestni župan in policijski šef, predsednik kopališke uprave in tako naprej .... PAVLE JERŠIN MORTEN KUL, strojar, rednik Stockmannove žene . . MARJAN DOLINAR HOVSTAD, urednik »Ljudskega glasu« ......... BILLING, sodelavec lista . . KAPITAN HORSTER . . . TISKAR ASLAKSEN . . . . JANEZ BERMEŽ FRANCI GABROVŠEK BRUNO VODOPIVEC BRANKO GRUBAR Udeleženci meščanskega zborovanja, moški vseh sta1’0 Godi se v obrežnem mestu na južnem Norveškem Vodja predstave: Stanko Jošt — Šepetalka: Anica KumerjeV^si;i Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — . v mojster: Franc Klobučar — Scena, kostumi in rekviziti izdei delavnicah SLG Celje finalna Franci Križaj, stalni režiser SLG tema C."k ^ko Ibsen se je rodil 1828. leta v Skienu, majhnem , Ha jugu Norveške, v tipičnem okolju trdega oblega življenja, ki ga že načenjajo neskrupulozne zivijenjd, ki yd ze iidcenjaju živ0lttt°sti tržnega gospodarstva. Rano mladost je pre- h V -rrin Vi na io taVn rolror ČP.7. tlo;6 v varnem okrilju družine, ki pa je tako rekoč čez b0j z8ubila vse in bila prisiljena spoprijeti se s krutostjo VQa 2a obstanek. Ljudje, ki so bili nekdaj deležni njiho-Sostoljubja, so jih enostavno izbrisali iz življenja, bost Ibsen je moral v uk za drogerista, rad pa bi bil W aI slikar. Tuje mu je bilo mesto, tuj poklic, pohlepno drugačnega znanja se je zakopal v knjige. Sati-sil0^.skeči in karikature iz tega obdobja kažejo njegov £ °dpor proti porajajočemu se malomeščanstvu, iti leti je odšel v Oslo (imenovanim takrat Kristiania) Vpisal na medicino. Toda tudi ta prisiljena izbira Mitične vrednosti se je izjalovila, le še bolj je podkre-djegave pisateljske ambicije. »Catilina« iz tega obli Ja je sicer bled, zanesenjaški poskus v blank verzu, brezupno začetniška. »Gomila junakov« je že upri-Hgj da in pripelje avtorja naravnost v novo gledališče v S5j?®hnr ]jj ga zaposli kot »hišnega dramatika« in reži-kj6 6 let piše za to gledališče, nakar se vrne v Oslo, deluje nazadnje kot gledališki svetovalec. Da bi ga rgll' rešila gmotnih skrbi, mu podeli država dosmrtno 1 in tako lahko potuje najprej v Italijo, nato pa v kjer se za stalno naseli. Posledica tega razširjenega .j-i' zorja se čuti v večji preglednosti in izostrenosti terna1 ^ ki se mu neizčrpno ponuja iz kroga nordijskih sa^'j|i« cialnih nasprotij in političnih trenj njegove dofflO Napisal je okoli 30 dram, ki se iz zgodnjega romantic(1 > obdobja (Peer Gynt), vežejo na realistično socialn°r j(l blemske drame (Strahovi, Nora, Sovražnik ljudstva/5( zaključujejo v individualistično-simbolističnem ^ (Hedda Gabler, Stavbenik Solnes). Po mnogih letih se je vrnil v domovino ovenčan s s* .jj' Skien mu je odkril spomenik, vendar ga je zaman 'f koval, rojstni kraj se mu je priskutil do smrti. U10 v Oslu 1906. leta. Henrik Ibsen je dramatik ki je nedvomno imel vpliva na duhovno življenje Evrope ob koncu prejš1^^' stoletja. Živel je v času, ko se je Evropa politično hovno prebujala, s svojim genialnim talentom je val nasprotja in protislovja svojega časa, jih prikaz ^ v realizmu odrskega prostora in mimo tedanjih slovcev in filozofov prihajal do enakih temeljnih znanj kot oni, saj mu je bila konkretna življenjska acija dovolj prezentna in oprijemljivejša. /I Popolnoma razumljivo je, da so si ga prilaščali najra v. nejši politični sistemi, dasi Ibsen sam nikoli ni nik^( pripadal. In v največje začudenje je spravil napr jp žensko gibanje, ki je na svoj prapor pripelo »Noro“y. da nima nič skupnega z gibanjem za emancipacij0' ^ pa da je za to, da se stvari popravijo. Bil je zagoy0(of vsake ideje, ki je prinašala s sabo nepomirljiv boj ustaljenim tradicijam, proti svetu malomeščanske nosti in oportunizma. Za dosego cilja pa je potrebna na, neomajna volja in po moči te volje je edinole ovrednotiti poslanstvo osebnosti, ki prinaša nove ji Tu se Ibsen pojavlja kot apologet Nietzschejevega ,e<: vidualizma, ki pa mu je služil le kot vzorec. V pisat® delavnici je doživel svojo metamorfozo. Pomembna je ugotovitev, da je bil Ibsen v večini s del sam sebi portret. Kot pisatelj je menil, da se P,j j* Ija kot »prijatelj ljudstva«. Na strankarske napadal1' bojaželjno odgovoril s »Sovražnikom ljudstva«. T° ni tezna drama, kakor so tako radi posploševali in '$1 tudi igrali. S težnostjo osiromašimo izredno živ teksltjjj‘ giramo mojstrsko izdelane značaje in situacije, ki ^ v živo in humorno-satirično igro. Ali je iz modela p nastal tragično se bojujoč in premagan (toda nikak°f poražen) bojevnik za resnico in osebno svobodo, a (\i le tragikomični dr. Stockmann, ki na koncu postavi ^ hi H ‘ItriGiT10 poanto za življensko maksimo vseh mogočih %{®0tllajnih fantastov, borečih se za boljši, pravičnejši iJ^ejttio, v kakšen svet je postavljen dr. Stockmann, proti tC^.se ima boriti in kaj določa njegov boj, v kakšne di-je ta boj razpet. Ta boj ima svojo zgodovino — 't ! Se Je v zatohlem ozračju teološkega dogmatizma %C?daljeval v krvavih revolucijah -— nikoli do kraja V ^Van boj, ki pa mu veličino nenadoma groteskno od-\ parada poslednjega, a docela novega nasprotnika s^alomeščana. Ta malomeščan se pojavi kot izrazit liliji individualist, toda vselej nastopajoč kot organi-lijjj1'®' nemisleča truma, masa, kompaktna majoriteta. Htj aJ0č se vsaki novi, progresivni ideji. Časnikarstvo Si]as!uži, mu streže in se ob njem krepi kot nova vele-in ' Tragikoujičnost Stockmannove pojavnosti je očitna ll^slanstvo, ki ga je opravil, je kljub veri v zmago lOog resignaciji. Bridka zgodovinska ironija: po skoraj trtnem razvoju, ko so se v osnovi spremenili način ? življenja, umetnost in znanost in ko človeka vse ^6$ 6 razumemo in odkrivamo — je to delo še vedno ^ ehetljivo aktualno. Lahko pa ga tudi odpravimo z Cernsko distanco in ugotovitvijo, da obravnava enega l^0č®rejših problemov človeštva — odnos med indivi- družbo. To pa je skoraj pomirljivo v odnosu do l^^hih in brezupnih obveznosti, ki nam jih pisatelj ri*i posnetek M. Gorštčeve, S. Krošla in M. Dolinarja na skušnji za »Sovražnika ljudstva« f ji igralsko umetnost v ''j,,? se je izšolal na Akademiji za Ijani, kjer mu je bila že v prvih semestrih podeljen3^ šernova nagrada za režijo Shakespearove »Ukr0^;, trmoglavke«. Tam je postavil še nekaj krajših del« ^ Albeejevo »Zgodbo o živalskem vrtu«, gostoval s-f denti v Nancyju, kjer je prejel nagrado za panto^ > »Improvizacija 66«, nato pa še v ZDA po univerz3^ Kansasu, Oklahomi, Kaliforniji, Minessotti, Nev^^j itd. Profesionalni debut je opravil v ljubljanski Dr® f režijo Božičevih »Dveh bratov«. Za svojo diplomsk3^; logo je z absolventi Akademije zrežiral komedijo «« stofera Fryja »Gospa ne bo zgorela«. Naštejmo še del, ki jih je v tem kratkem razdobju postavil na v ljubljanski Drami »Manevre« Jožeta Javorška, v lV C1’ nem gledališču ljubljanskem »Rekrute in ljubezen1' y orgea Farguharja, enodejanko v omnibusu Roberta^ dersona »Veš, da te ne slišim, če teče voda«, nato ^ karjevo »Lepo Vido« v mariborski Drami, spet v * vli' Torkarjevo »Zlato mladino« in zdaj se prvič preds1 pri nas s komedijo »Glavno je, da si ljubček«. »vno je... s0Car Wilde je kralj vse tiste vrste duhovitih ljudi, ki Vg.Ptoti koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja ži-skoraj v vseh omikanih središčih Evrope. Gibalna lij] njihovega odnosa do ljudi, sveta in umetnosti je si>o ^vljeniska neposrednost in živahnost. Ta življenjska 1( “Slanost se je naslanjala na rahločutno in izredno omi-5 občutljivost, ki je bila v nepomirljivem sovraštvu ^ lehernim moralnim in intelektualnim dogmatizmom. j)0 va in znova so odkrivali nove radosti, ki so bile v tijg 'ni opreki s tradicionalnim čustvovanjem in mišlje-šon1' Iz osnov anarhističnega značaja se je izoblikovala v,/' estetov izredno tankega okusa in bliskovite duho-— in njih vrsta se vleče od Oscarja Wilda do šg a' D'Annunzia, Hofmannstala, Bahra, Andrejeva in 0sa° nešteto drugih. tj|Car Wilde je s takim ustrojem svoje duševnosti ustva-H^kaj izredno posrečenih salonskih komedij, ki sodijo a hajlepša dela angleškega gledališča. V njih je skrit fc blišč njegove govorice, ki prihaja do svojega naj-il^kovitejšega izraza seveda v posebno priostrenih di-tj, 9>h. Ti dialogi so ob rojstvu žalili ušesa angleških pu-bcev, danes pa so popolnoma sprejemljivi, to se |)r -— danes so čast angleške književnosti. Gledališko tijj^jenje, ki se je po dolgih desetletjih popolne praz-Začelo v Angliji z Johnsonovimi in Pinerovimi ko-It^jarni, je Oscar Wilde privedel s svojimi salonskimi Sjj^dijami, kot jih imenujemo, v cvetoče obdobje. Te ti0(jtlske komedije so nastale ob robu simbolistične šole W hiočnim Ibsenovim vplivom in pod vplivom estetič-duha simbolistične dobe, ki je v Wildovih komedi-obrodil svoje posebno lepe sadove, važne za na-6vJtlji razvoj konverzacijske komedije v Angliji in e*-. 0Scsv°Ji notranji umetniški in tudi človeški ureditvi si b)'a?r Wilde in Jean Anouilh nikakor nista podobna, pa vendarle nekaj skupnega: oba sta dramatika obdobij tako imenovane meščanske dramatike. lj^J. Ih odlikuje? Izvrsten čut za pogovorne odnose med Vjfjhi, torej tisti čut, ki sta si ga pridobila v visoko raz-0)), konverzacijski družbi zahodnega sveta. Hkrati sta O^ojstra v jedkosti, s katero se znata lotiti najrazlič-dej.lb problemov ali pa z njeno pomočjo zarisati najrazlič-značaje. In končno sta oba mojstra v tisti dramski \ I ki, ki jo poznamo pod imenom »la piece bien faite« ta pa predstavlja poseben višek tako imenovane ko^^hske dramatike. Hi)tIledija GLAVNO JE, DA SI LJUBČEK, pomeni izredno Mo(fV?v0 tn zabavno stapljanje duha in tehnike dveh abških mojstrov. Vendarle pa se človek sprašuje: zakaj neki je Francoz Jean Anouilh hotel premojsir' Angleža Oscarja Wilda? Ali je šlo samo za iskrivo mo ali še za kaj drugega? tel1’ aristokratske in po svoje šovinistične Francije, ki L predstavlja Jean Anouilh, zelo težko sprejemajo ^ V Franciji, zlasti v tistem delu stare, meščanske, jo tujih ljudstev in seveda s tem tudi duha tujih litera1";, Prav zaradi tega so tuja gledališka besedila, če so ^ morali iz kakršnihkoli razlogov sprejemati v svoj s' r že od davna presajali v svoj natančno zarisani kartwr janski duhovni prostor. Skoraj zmeraj so jih obrezali.5 ^ raj zmeraj so jih prikrojili francoskemu okusu. Taka , nastale »adaptacije«, posebna literarna zvrst, ta zvrst 1 je nalagala francoskim avtorjem: naj tekste svojih ^ j,: daliških bratov iz katerekoli tuje dežele premelje]0 a)( zato včasih do neusmiljenosti pokvarijo (Shakespeat,ir včasih pa jim vdihnejo zares svojsko veličino franC skega duha (Audibertijeve in Camusove adaptacije!). Sele proti koncu prejšnjega stoletja, ko so se za^., prve bitke zoper meščansko gledališče, so v FrancA. predrla prva tuja besedila v svoji prvotni obliki. R®sl'.jj no zmago so si tuji gledališki avtorji priborili v Fra0 j; šele v obdobju med dvema vojnama in sicer po zaS\? gledališkega »kartela«, ki je s Pitoeffom, Dullinorn, e. tyjem in Jouvetom na čelu vodil tedanjo gledališko P obrazbo sveta. ,j Vendarle v Franciji še do danes niso zavrgli adapj® y — in ena izmed cvetk takih adaptacij je prav Anouilh^ posnetek Wildove komedije z naslovom GLAVNO DA SI LJUBČEK! In kaj je J. Anouilh pravzaprav storil? ^ ,6 Predvsem je posnažil besedilo in britansko govorič®^ salonskega značaja stisnil na Prokrustovi postelji sVs);i kartezijanske pameti v sprejemljivejšo obliko. Brita11^. humor, ki je seveda čisto poseben in ga Francozi v ^ stvu nikdar niso mogli dojeti do take mere, da bi se ]i! lahko zares od srca smejali, je po francosko za Značajem je snel nekaj britanske nališpanosti in našemljenosti. In kaj še? S tem, da je eno celo dej3^] raztopil ter ga porazdelil v dve celoti, v katerih se ^ ta komedija odvija, je pognal dramsko dogajanje v drnec, da se zdijo dramaturške kolotečnice veliko 0 naravne kot pri Wildu in vodijo seveda do večj učinka in smisla. ... Tako smo dobili živo, duhovito in tudi ostro koffl®0^ ki predstavlja zlitje dveh gledaliških mojstrov in sAve višjo gledališko in duhovno obliko prvotne Wd0 komedije. Jože Javor5' favni skupnosti ženskega ljudskega gledališča Celje o Slovani tovariši, ^kdaj se mi je v življenju pripetilo, da sem bil tako Vzet od gledališke predstave kot prejšnjo soboto, ko 9ledal vašo uprizoritev Sartrove drame »Nepoko- tnrtveci«. Dfe, N Si ■/f} K° rečem, da vaša predstava v ničemer ni zaostajala v ^rsko podobo tega teksta, ki sem jo pred leti videl s^QfJ2U. Vse je v njej natanko odmerjeno tako z režij-Hfe ^0f z '9ra^ske plati. Ničesar ni, kar bi bilo odveč, Več ali premalo. To je tisto, čemur pravimo gledališki To predstavo bi lahko brez premisleka pokazali ^°U v Evropi in prepričan sem, da bi tudi Sartre ir>al v njej svojo globljo misel. ‘o "Iv, Pismo vam pišem zato, ker vidim, da gledališče ni (je Qr stavbe ali kraja, temveč stvar duha in zavzetosti, vidim, da je na Slovenskem še nekaj gledaliških ^Ptjalcev, ki kljub neugodnim razmeram skušajo z skromnostjo obdržati slovensko gledališko kulturo ?v v‘soki umetniški ravnini, in ki jim je ekipno delo brez sodniških kompleksov (to je razvidno iz vaše pred-t)e eJ Prva in mogoče edina ustvarjalna skrb. V ekip-delu in v duhu medsebojnega razumevanja pa je > 1 ‘n je vedno bilo bistvo gledališkega ustvarjanja. N vam, da bi imeli še mnogo takšnih predstav. Želim ludi, da bi občinstvo znalo ceniti vaše napore in ^ . dajalo poguma za vaše nadaljnje delo. Jaz osebno x 'n lahko rečem, da v tej svoji želji nisem osamljen t;Q bi rad imel še mnogo takšnih gledaliških trenut-' kakršnega sem doživel prejšnjo soboto, tja f‘n° vam čestitam in vas v upanju, da bomo v Ijub-$1^ ki Drami kmalu videli eno vaših naslednjih pred- prisrčno pozdravljam Janez Negro dramaturg Drame SNG Ljubljana Poslanica ob IX. svetovnem dnevu gledališča ki jo je napisal Dimitrij Šostakovič, skladatelj, umetnik SSSR, Leninov nagrajenec Iju# gjfl Ob svetovnem dnevu gledališča bi rad spregovoril vS^ tistim, ki ljubijo umetnost in se čutijo odgovorni za nje' usodo. .g V našem času so se umetniški okus in umetniške narodov neizmerno povečali. In mi, ustvarjalni inteleli,a. alci, smo dolžni storiti vse, kar je mogoče, da bi Pol.0jj! žili človekovo žejo po znanju in zadostili njegovi 1 po lepem. ji Smisel umetnikovega življenja in njegovo poslanstv0, prav v tem, da ljudi razveseljuje, jih duhovno boga11 jim zbuja vzvišena čustva. vj Na gledaliških odrih našega planeta se morajo uteleiji humanistični principi morale in visoke etike, i ^ pd miru in prijateljstva med narodi, za}°eo' je nujno, da te ideje in principi postanejo notranja V treba in bistvo umetnikov samih . ;j- Dvajseto stoletje nam je približalo človekovo svetlo P(j, hodnost. Od nas, umetniške inteligence, pa je velik0 visno, da bo čas približevanja k tej prihodnosti hitrejši. . Prevedla 1"' Oscar Wilde Glavno je, da si ljubček Priredila Jean Anouilh in Claude Vincent Komedija v treh slikah 0(1 JOŽE JAVORŠEK LZvone Šedlbauer UROŠ vagaja ANJA DOLENČEVA °r Majda križajeva Osebe: V ^Noon montcrief WORTHING . . . BRacknellova , tNDOLINA °DlCNA prismova LljA CARDEWOVA , ^STiti CHASUBLE Van .... MIRO PODJED STEFAN VOLF MARKO SIMClC BOGOMIR VERAS NADA BOŽIČEVA MARJANCA KROSLOV7\ JANA SMIDOVA MINU KJUDROVA JOŽE PRISTOV STEFAN VOLF MIRO PODJED ^lov naslov: The Importance Of Being Earnest ^^aptacije: II est important d’etre aime ^redstave: Stanko Jošt — Šepetalka: Sonja Antloga — Teh-Ns^^stvo: Franjo Cesar — Razsvetljava: Bogo Les — Odrski Prane Klobučar — Scena, kostumi in rekviziti izdelani v delavnicah SLG Celje J. Kislingef^jj Pregnani J. Bermež. Krošlova in M. Goršiževi>