Št. 91. V Gorici, dne 14. novembra 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjlh, in sicer: vsak torek in potek, zjntranje fzdanje opoldne, večerno fzdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z ,.Gospoi]urskiin Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto...... . gld. H'— pol leta ........ » 3*— „ ; ¦' ~četrt leta-.,».V«*-*-• i-W»-_1$?,..,.«_..__„ *Posaniične Številke stanejo <» ter. Naročnino sprejema upravništvo* v Gosposki ulici Uv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak 'lan od 8. ure zjutraj do G. zveier; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposhuie naroeiiine <«« ii« oziramo. „HJUM<>HW" izhaja neodvisno od «So5e. trikrat - mesečno in stane* vs#*%to'g]d.-*"T*2Q. - «SoCa* iti »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Selnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrendič na trgu della Casenna in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (2 jutranje izdanje). ----- Odgovorni-urednik iti izdajatelj Ivan Kavčič* v Gorici. Uredništvo se nahaja t Gosposki ulici št, 7 v Gorici v I Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan 'J- 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob in praznikih od 9. do 12. dop. Upra se nahaja v Gosposki ulici št 9. , ,-:. »opisi naj se pošiljajo le urodniStviu'4,r ^ Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne" ., idajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le tipravmštvu. J ' Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no upravništvo. Oglasi In poslani«« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr,, 2-krat 7 kr., 3-krat (5 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorlea. wUoriSkii TIskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «So5e» in .Primorca* še ^Slovansko knlilnleo". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Bog* In narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. „Trpvsko - olirmo flrnStvo". IV. Naša organizacija in naš - kmet. Pred vsem omenimo, da pod besedo kmet razumemo našega poljedelca, vinogradnika, živinorejca itd., pa naj si bo že mali ali veliki posestnik, ne da bi hoteli morda koga poniževati, kakor se tu in tam umeva pojem tega splošnega izraza. Določiti nam je torej razmerje trgovca in obrtnika do kmeta pe pojmih in namenih naše organizacije. V prejšnjih razpravah smo omenjali na kratko tisto že obče znano in tudi pripoznano resnico, da Slovenci na Goriškem pridemo do prave veljave in moči ie po dobro razviti trgovini in obrtni ji, ki nam priborita po naravni poti oboist v Gorici, v trgovinski zbornici in v deželnem zboru. Ta idejal vsega slovenskega stremljenja dosežemo naravnim tekom torej le s pomočjo trgovcev in obrtnikov, gotovo v nepreračunljivo korist vsega naroda, torej največ tudi v korist našega kmeta. Zategadel je pač tudi dolžnost vsega naroda, torej tudi našega kmeta, d a podpira na vsej črti organizacijo trgovskega in obrtnega stanu. Nasprotja in navskrižja, ki se umetno trosijo med kmeta in trgovca, so pogubna obema, vesele pa se jih tretji, to je tisti: ki bi hoteli sami dobro in lagodno živeti ter vrhu tega se po svoji dobri ali slabi volji vladati gmotno in duševno revnemu ljudstvu. Gospodarski dobro stoječi in bolj izobraženi ljudje so navadno tudi samostojnejšega mišljenja, ne dajo se tako kmalu ugnati v kozji rog in ne trpe nikakega dik- tatorstva___ Zato pa se umetno trosijo na- sprotsiva do trgovskega in obrtnega stanu povsod tam, kjer bi se radi polastili samovlade nad vsem ljudstvom pravi svobodi m splošnemu napredku sovražni življi......, ki hote" le sami uživati in veseliti se življenja na stroške trpečega naroda. Da so resnične te premise, na podlagi katerih hočemo dalje graditi, nam pritrdi vsak pozoren motri lec vsega, kar se pripravlja MARCO VISCONTI Zgodovinski roman Jtalijanski napisal ^Tomrnaso Grosst Neki dvorjani« je prišel na vrata, in dobivši dovoljenje, je stopil naprej, priklonil se globoko in podal Marku zvezek pisem rekoč: Vesti iz Lombar-dtje ; mož, ki jih je prenesel, je doli v rudeči sobi; rekel je, da je neki vas služabnik z imenom Pelagrua*. Naj počaka*, je dejal Marko, odslavljaje dvor-janiča z migom glave. Na to je pristopil k neki svetilnici in jel pregledovati naslove pisem; odložil je vsako na mizico, koj ko je iz pisave spoznal, če-gavo je bilo. Med drugimi mu je prišlo v roke jedno, ki ga je j ako presenetilo. Pozvonil je s srebrnim zvončkom ter poprašal dvorjaniča, ki je na to nemudoma priskočil: «Ni-li jeden sam sel vseh pisem prinesel?* «Da, vse je prinesel tisti vaš služabnik", je rekel dvorjanič, «razun jednega, katero je pustil v dvorcu neki jezdee, ki je pa nemudoma Sel proti Rimu*. že za bližnjo prihodnost. In ker je resnična tudi premisa, da sta trgovec in obrtnik pri nas tisti ključ, ki odpre vsemu našemu narodu vrata do boljše prihodnosti ne le gospodarski, marveč mu pridobi tudi vlado v deželi, zatd sledi iz tega docela naraven sklep: Kmečki in trgovski ter obrtni stan morata napredovati v s p o r e d ti o, interesi se ne smejo križati, vsako načelno nasprotje mora izginiti, trosilcem drugačnih stremljenj pa je treba obrniti hrbet. In nekje poprej s^o rekli: Ako bi pa nastala ka-koršnakoji nasprotja, jih najlože in najbolje pogladimo sami med seboj tako, da bo prav za ene in druge, ako imamo oboji živo pred očmi isti smoter, ki je blagor in napredek celokupnega naroda. Temu splošnemu blagru bo treba včasih kake popustljivosti od ene ali druge strani, to je resnica, katera nas bo morala voditi po lestvi splošnega napredka, V modri popustljivosti se bo moral vtopiti vsak pretiran egoizem po znanem nemškem reku: Leben und leben lassen (živeti in privoščiti tudi drugim, da žive). Po teh splošnih opomnjah nam je poseči bolj globoko in tesneje v razmerje med trgovcem, obrtnikom in našim kmetom, ter dokazati, da mi nočemo povzdigniti trgovstva in obrtnije na škodo, marveč na korist kmeta in ostalih slojev naroda. Tu namreč mislimo ono škodo aH korist, katera se dotika vsakdanjega dela in boja za življenje. (Dalje pride). »Centralna posojilnice" y Gorici. V uradnem listu „L'Os$orvatore'f ricsliuo" 13. oktobra 1899. Štev. 235 jo bil , natisnjen r-izglas c. kr. okrožne soiiuije 10 oddel. v (»urici, s. katerim se naznanja občinstvu, .da so jo vpisala z dnem 3. oktobra 1899. v sodni register „Centralna posojilnica v Gorici, registrnvau.i zadruga, z omejimo zavezo", s sedežem v Gorici, h lepa razglasa je r.tzvitlna trdeča naloga in organizacija zadruge: »Dobro !» je odgovoril Marko, in deček je odšel. j Tedaj je Viseonti vrgel na mizico i še tisto zadnje pismo, katero je držal v roki, in dejal sam pri sebi z grenkim | nasmehom: raj bodo imeli volili v okr. šol. svet in potem v cestni odbor, pa tudi v deželni in državni zbor, Znano je, da ?*¦ je komensko bivše vodstvo — žalostmi rnu ma"ka — pri zadnjih jednakib slučajih vse drugače vedlo, nego je bila volja ljudstva, drugače, nego je z.hlevala narodna čast in disciplina. Vršilo je ta svoj preimeniten pose! tako, kakor so želeli narodu nasprotni življi. Ker je Komen po svoji legi v sredini spodnega Krasa, in med občinami tukaj največji, zaseda torej v vsakem oziru najvaž-neje mesto med kraškimi občinami. Da bode sedanji zastop vsestransko razumel svojo velevažno nalogo, jamčijo nam že imena. Njih delo pa Bog blagoslovi! Županom je izvoljen g. Josip Švara. Podžupanom pa gg. Buda Anton, Komen; Šlolfa Ivan, Volčjigrad; Ščuka Josip, Toma-ževica ; Gaspari Gabrijel, Komen; Kovačič France, Komen; Kovačič Josip, Sveto; Malic Josip, Sveto. Iz Brd. Pišejo nam: Starešinstvo obširne županije K<»j4:n v Kozani se je'posvetovalo dne 9. t. m. v svoji redni seji o pozivu društva »Sloga*, da bi se dala zaupnica grofu Alfr, Coroniniju. Starešinstvo ni dalo zaupnice grofu. Potem je starešinstvo nameravalo dati vsem našim deželnim in državnim poslancem nezaupnico zastran razpora, al* končno seje le opustila tudi ta misel. Iz jedne največjih županij, ki obsega 8 občin, torej ne bo zaupnice. Starešinstvo se je s tem pokazalo možato ter samostalno, da se ne da voditi baš kakor bi hoteli »Slogaši% ki hočejo kar na povelje izsiliti iz naših županstev zaupnice, prav kakor da bi bila županstva radi njih tukaj in bi se jim morala pokorili na vsak mfcljajl Izpod Šebrelj. Zvedel sem ravnokar, da so odpustili iz službe nekega učitelja, ker je zuhal nekega paglavca. Ubogi učitelji! Prestavljajo in celo odpuščajo jih iz služeb, ako se pregreše le količkaj. Vse drugače je pri duhovnikih. Tem. naj narede karkoli, ne zgodi so nič. Njih tudi na velike pregreške nili ne prestavijo. Poglejmo n. pr., kako je v sosedni Trehusi. Znano je daleč okoli, kaj vse uganja iamošnji župnik. Lasje se mi ježe, ko se zmislim na vse lo. In premilostivi kardinal gleda vse te komedije z mirnim očesom. Večkrat slišim kričati s prižnice: Vera peša, vera peša! Kedo je temu vzrok?! Graparski kmet. % Brjij pri Rihemberku, — Marsikdo bo zmajal z glavo, ko bo čital v nam vedno prijaznem listu »Soča" naslednje resnične vrstice. Tukajšnjo občino Brje so vzeli v najem nekateri gospodje, menda z namenom, da ravnajo ž njo kakor kak turški paša s svojo najeto pašaluko! Pri nas na Brjah se pobira davek že več let za rihemberško novo cerkev. Brejci so oddaljeni uro hoda od Rihemberka, ter so že prirodno tako ločeni od njega, da glasov od rihemberšfcih zvonov niti ne slišijo. Večkrat so že Brejci prosili ter se vklanjali pri vseh svetih in pobožnih, da bi si zidali sami novo cerkev na Brjah, a bili so na željo nekih paš povsod zavrnjeni, čt-š, da 500 odrašenih brejskih prebivalcev lahko hodi v rihemberk k božjim službam, čeravno je pot slaba. Še celo z leče se nas je prav po turški zmerjalo za to nam prepotrebno stvar. Ko je pa prišla ona osodepolua misel na dan, da je rihemberska cerkev premajhna za vse farane, se je sklenilo, da naj se tamkajšnja cerkev razširi. Pri plačevanju davka so zvedeli Brejci, da bodo zidali novo cerkev, a ne, kakor je bilo sklenjeno, le razširili jo. Pri tem pa so »ek> odlični možje tirjali, naj se pokaže dotični zapisnik, a odgovor so dobili; da tega ni mogoče dobiti, ker bi lo povzročilo veliko stroškov.-------— Letos pa, čeprav je naša občina hudo prizadeta glede vinskih pridelkov, ni nikomur nič mar. Plačaj!, se vpije, za baziliko brejska »raja". Svoje dni so prosili Brejca nje za lastno pokopališče, kar bi Brejcem bilo neobhodno potrebno, a ves trud in vsi stroški so baje ostali v listi »brilki* prošnji, kajti pred kratkim časom so na rihemberskem pokopališču postavili novi veliki (občinski) križ, ali ne običajno na središče ampak nekoliko bolj v stran, kar znači to, da bode kmalu rihcni-berško pokopališče premajhno. — — — Naša občina mora plačevati dobro povišane svote za skladovne ceste, s katerimi se pa le Rihemberčanje bahajo. Brejske »raje* pa morajo biti zadovoljne s prepadom podobnimi kolovozi, po katerih pode svojo vpre-ženo živinče tako, da pride uboga žival in voznik pri tem poslu ves izmučen domu — če je srečen, a največkrat mora pustiti svoje blago v kakem jarku pod vozom ležeče — ter klicati ljudi na pomoč. A naših nekaterih mogočnežev ni tega sram. Takih in enakih stvarij so Brejci že mnogokrat prosili, — ali nobena prošnja se jim povoljno š* ni rešila, ampak tlačeni in izmozgani bodo morali nekega dne popolnoma podleči zakupnikom občine —-------in onim, ki se pasejo ob istih jaslih. Tem zakupnikom ni dosti, da molzejo že obnemoglo kravo, na poti jim je vsak, kateri se še upa pošteno in i s 1 i t i, na poti jim je vse, kar bi pripomoglo Brejcem do kake omike. — — — Zadnjič še kličem vam, dragi Brejčani! Zbudite se iz spanja, na dan, na noge proti vsota tistim, ki so proli nam, ki nas poznajo le takrat, kedar nas potrebujejo, drugače pa nam hrbet obračajo. Pozor 1 Na dan v našo obrambo 1 — k — (bostavek uredništva: Na opeto-vano prošnjo priobčujemo ta dopis ter opa- žamo, da nam razmere med Brejci in Rihem-beržani niso docela znane. Zato prepuščamo vso odgovornost dopisniku). Domače in razne novice. Priloga. Današnji številki je priložen vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez, veljaven od I. nov. t. I. dalje. Vozni red obrožajo inserati. Dobe ga naročniki »Soče*, kakor se tudi razpošlje na javne kraje po deželi, dalje v Trst, v Ljubljano, itd. Za loterijo .Šolskega doma" je do-lo: Gospa Blažon 6 nožev za desert v elegantni skrinjici; gospica Deklevova dnevni koledarček v narodnih barvah, gosp. Ivan Dekleva 4 botiljke rffoška, gospodična Ivanka Ples iz Devina 6 prtičev (I. r. delo), gospodična Marica Pies prekomizna preproga" (l. E detbj. Orof Alfred Coroniiii. —V goriških krogih ju čedalje bolj utrjeno prepričanje, da se je grof Alfred G o r o n i n i zares defini-iivno umaknil s političnega polja, pa ne iz razlogov, katere mu je dr. Gregorčič zapisal v proglr.su na volilce. Prestrašil ga je ban-kerol »Goričanske* bande. Videl je, kam so jo že z.tvozili s »Šol. Domom", ki je v skrajni zagati, ako mu ne priskoči na pomoč Cirilova družba. Porabljen je ves denar iz prejšnjih časov, kateri je pridno zbirala »Soča"; porabljene so za tekoče stroške cel6 ustanovnine. Da bi grof G. priskočil z večjim zneskom na pomoč, mu ne diši, ker ga je dr. Gregorčič ujel za več tisočakov za »Narodno tiskarno"; in onih tisočakov ne bo videl nikdar več, kakor ne bodo videli drugi onih novcev, katere so dali dr. Gregorčiču & C.o, kajti porabljeni so tak6 smešno bedasto, da so agentje dunajskih tvrdk raznesli povserod, koder so hodili, kakd izborno so nasmukali nesposobne voditelje „Narodne ti-skarnetk v Gorici. Grof Goronini je baje videl, da so bile zastonj vse njegove žrtve in da bodo zastonj še druge, na katere se zanaša bankrotirana banda .,Goričanov". Dalje je uvide!, da se preveč zanašajo tudi pri »Centralni posojilnici" ni njegov žep, kjer je pa jako natančen, občutljiv in silno ne-zaupen. — Zato je vrgel puško v koruzo in v pravem pomenu pobegni! z Dunaja nekam po sveto, da nihče ni vedel kam. Izginil je, da bi se izognil nadležnežev, ki bi ga prosili, naj odpoved prekliče. Še včeraj nt nikdo vedel, kje je. — Torej zastonj ves trud! Število zaupnic p« pokaže, da v smislu svojega proglasa sploh ne sme več sprejeti mandata, ako bi rnu ga »Goričani" ludi na vso silo ponujali. Takošna je ta »prva žrtev". Mi »Sočani" nimamo vzroka, da bi za njo jokali. Prošnja do si. županstev in rodoljubov na deželi. — Že I. 1892. so začele prihajati na moj naslov anonimne dopisnice in razglednice s sramotilnimi naslovi in s škandalozno vsebino. Posebno 1. 1893. jih je došlo mnogo. Vsebina je bila popolnoma enaka z Likarijadami v slaboznanih Obizzi-jevih listih. Gašpar Likar je bil tako nepreviden, da je nekaj nadpisov napravil s svojo roko in z nepokvarjeno pisavo. Drugače pa kaže pisava, da je bila kovačnica vedno ena in ista. — Letos se je vršil ta plemeniti šport na debelo že od meseca marca sem. — Ker se za vse to nisem; brigal, so začeli pošiljali iz iste kovaenice take reči — dr. Turni. Ista roka, isto črnilo, enako iopovska vsebina docela v zmislu »Gorice". Tudi na tako topovsko rokovnjaštvo nikdo naju ni storil koraka. Zdaj pa čujem, da dobivajo si. županstva po deželi anonimne okrožnice, pisane še nesramneje in skrajno topovski, z vsebino, ki obsega-nar3 vnost hudodelstva. Cul sem, da se je jeden županov v našiti trgih kar zgrozil, ko je dobil v roke tako po.lel pam-flet po vzorcu naših „Goričanov% češ: aH tako nizko so padli ti ljudje, da se poslužujejo onega ostudnega sredstva, ki vzbuja med vsemi olikanci po svetu le gnjev in gnus. Meni ni hotel poslati, ker meni, da bi bil preveč žaljen.... Na to javljam: Od znane »Goričanske" strani sem doživel že toliko iznenadenj, kaj vse je sposobna, da me nič več ne vznemiri. Prosim pa: kdorkoli dobiva take vrsle pam-flele, naj mi jih pošlje v Gorico, pod mojim naslovom in z dostavkom »osebno* na naslovu. Zdaj pa hočem stopiti na rep kovačem takih lumparij, ki so brez dvoma eni in isti že od 1. 1892. naprej. A. Gabršček. Razglas dražbe. — Dež. odbor v Gorici razglaša: Pridružuje se sklepu visokega deželnega zbora in cesarski potrdbi naznanja deželni odbor, da se bodo leta 1900 pobirale naslednje deželne davščine: a) po 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva; b) po IS kr. od vsakega litra na drobno spečanih žganjin, omenjenih v I. čl, B. II. točka 1 zakona z dne 18. maja 1875. (št. 84. dež. zak.) in po 10 kr. od vsakega litra na drobno prodanih žganjin, navedenih v 2. točki istega zakonovega člena. Pobiranje teh davščin se izroči tistemu, ki poda najugodnejšo ponudbo, bodisi za posamezne okraje, ali pa za celo deželo, za skupno lelno svolo, ki se bo v postecipatnih mesečnih rokih plačevala deželni blagajnici. Klicna cena je določena za davščino na pivo, žganje za goriško mesto ..... gl. 2600, gl. 2700 , goriško okolico ...» 10O, , 600 » ajdovski okraj . . . . » 80, » 750 , kanalski »..... 40, » 600 » gradiški , . . . . » 450, „ 1600 » červinjanski okraj . . » 450, „ 4000 , korminski okraj '. . . » 300, „ 600 » tržiški .....350, „ 700 , tolminski »lin koba-„ 200, , 5500 » bovški »j riški , 150, » 3900 „ cerkljanski' , ...» 80, » 300 , sežanski „ ...» 200, „ 300 „ komenski » . . . , 200, » 300 skupaj gl. 5200 gl. 21850 Dražba za oddajo teh davščin se bo vršila v uradu deželnega odbora dne 29. novembra 1899. ter prične ob 11. in se zaključi ob 12. uri dopoludne. Dopuste se tudi pisane zapečatene ponudbe, če se podajo pred 11. uro predpoldne 297 hbvembra tri.,, a prilepili jiili je kolek 50 kr., pridjati jamščino po 10 p. c. dotične klicne cene, navesti v njih natančno okraje, v katerih namerava ponudbenik v zakup vzeti deželne davščine, koliko ponuja za vsako davščino in vsak okraj posebej, in pa izjaviti, da so mu znani zakupni pogoji. Tisti, kateri se bodo hoteli deležiti ustne dražbe, bodo morali za dražbo določenega dne, in sicer predno se začne dražba, pošteti družbeni komisiji, postavljeni po deželnem odboru, jamščino po 10 p. c. tistih klicnih cen, na katero nameravajo rasti. Te dolžnosti bodo oproščene tiste osebe, katere položijo jam;čino uže poprej s svojimi pismenimi ponudbami. Tudi kdor poda pisano ponudbo, se sme deležiti ustne dražbe. Vsi drugi dražbeni pogoji so na ogled razgrnem v deželnem uradu. Mrtvega so našli 19 let starega hlapci Koničarja iz Št Mavra, ki je služil pri g. Drufovki v Oslavju. V nedeljo zjutraj je šel z doma v gozd, kjer je imel nastavljeno za zajce. Ker ga ni bilo cel dan doma, so ga šli včeraj v jutro iskat ter so ga našli ležečega na trebuhu z obrazom proti zemlji. Revež je bil božjasten. Najbrž« ga je zvila božjast, in ker ni bilo nobene pomoči, je umrl. Včeraj je bila komisija na licu mesta. Nesredi- — V nedeljo je neki mož v Biljah sekal topol, ki je padla nanj in ga zmečkala, da je Ukoj izdihnil. — V Prvučini je našel neki mož smrt pod vozom. »PoiitičMCj sleparotro" je članek v predzadnji „Gor.", tiumeiijett polit, otrokom in kratkoumnežem. To je že stara pesem, katero smo že Cesto čitali, namreč: d.t »Soča" je v prejšnjih časih grofa G. hvalila, zdaj gu pa graja. Izvajali iz tega nedoslednost ali celo polit, sleparstvo, morejo le tisti, ki so v takem sleparstvu sami mojstri. Kar so dr. Gregorčič, Burbuč, Goronini itd. še nedavno hvalili, to danes preldin; jo in hočejo kar ugonobiti; kar so še nedavno mrzili, obsojali (Medvešček, Likar itd.), to danes objemajo, edino zategadel, ker služi njihovim nečednim namenom. Taki ljudje naj ne govore o polit, sleparstvu nas »Sočanov*, katerim so se konečno odprle o č i, da vidimo, kam hote zapeljati narod tisti har-lekini, ki so hoteli imeti vedno veliko kadilnico na razpolago. Ker jim »Soča" že ni več dovolj kadila, marveč je hotela uvesti v naše polit, životarenje malo zdrave kritike (glej članek 18. aprila!), je hotel polit, sleparje kar vrag obsestr, da so si naročili novo kadilnico, katero vihtita na vso moč s o-c ij a 1 n i demokrat Peter in predsednik katoliškega društva Gašper. Habeat šibi! 1&. november. Včeraj je bil tisti osode-poln dan, radi katega je mnogo, mnogo ljudij trepetalo, češ, da se ta dan svet podere. Ali 13. nov. je prešel, in danes svet še stoji. Obečanih prikazni j na nebu ni bilo, — menda pridejo danes ponoči ali jutri. — Še v poznih urah je culo preteklo noč mnogo ljudij, ki so stali na ulicah ali pa pri oknih gledali proti nebu, odkod da pride tisti komet, ki trči ob zemljo. Ali ga ni bilo še. Strah, ki je navdajal več ljudij je povsem nepotreben, ker po izjavah učenjakov« astronomov se ne more zgoditi nič hudega. Bražba na mitnice. — Dne 18. t. m. bo pri tukajšnjem finančnem nadzorstvu dražba mitnic proti takim vsklicnim cenam v gld.: za Spodnji log 50. Podklopce 100, Kobarid 400, Ušnik 450, Kanal 650, Dolga-njiva 550, Solkansko cesto 1700, Tržaško cesto 500, Devetake 150, Tribušo 70, Zeliu 30, Vrtovin 700, Ajševico 700, Podgoro 1700, Majnico 150, Romans 300, Ronke 400, Devin 500, prj Barki 200; skupaj za 9300 gld. Društvene vesti, »Šolski Bom". — Vprašanje predsedniku dr. Ant. Gregorčiču: § 13. društvenih pravil zahteva vsako leto redni občni zbor; osem dnij pred morajo biti razpoloženi računi v pregled društvenikom. — Zdaj smo že v novembru 1. 18 99. — a ne vemo še nič o računih za 1. 189 8. Komu je podobno tako gospodarstvo? Radi bi vedeli, kakč je s tem našim občenarodniin društvom. — Radovednež. »Trgovsko in obrtno društvo" za Goriško je imelo v soboto ustanovni zbor. Namestništvo je namreč vrnilo pravila z re šitvijo, da se na podlagi njih. dr,uštvo lahko ustanovi, a konečno potrdilo izda še le tedaj, k0 se pravoveljavno ustanovi. — Na tem zboru je bil izvoljen odbor: Predsednik Dekle va Ivan, veletržec v Gorici; odborniki: pecenko Anton, veletržec in veleposestnik, g o n j e d i c Rudolf, veletržec (tajnik); J e -r e t i C Anton, trgovec in obrtnik (podpreds. in denarnicar); J a k i 1 Andrej, tovarnar v Rupi; K o P i .j a u č-r č Fr. -V..,P.pxigori:. j.Qk K o y a č^ Ignacij ml. v'"Ajdovščini ;'Tance'Ignacij'ha"" jijabrežiiii in Rožič Ivan v Sežani; Zejja jjiliael v Kanalu in Gabršček Oskar v Tolminu. Dalje se je sklenilo, da bo znašala let-nina za ude v Gorici 6 gld., za one na deželi pa 3 gld. — Wovt*wibor*3e'-Jniel takoj po zboru prvo sejo. Med drugim je imenoval za društvenega uradnika g. Antona Kristana. Mlademu društvu želimo obilo sreče in vspeha. Zaupni shod t Sežani. — nedeljo ob —3j popj se je zbralo v prostorih g. L. Mir-horčiča nad 50 trgovcev in obrtnikov i/. Sežane in okolice na zaupni shod »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško*. Martinova nedelja je zadržala skoro vse krč mat je, da se niso mogli udeležiti, kar so obžalovali. — Prvi je govoril A. Gabršček. ki je v dvournem govoru obdelal to-le snov: 1. Splošni položaj Slovencev na Goriškem; dc&elni zbor; trgovinska zbornica. 2. Od-poinoč edino polom trgovine in obrtnije. 3. Pomen trgovinske zbornice in Gorice za Slovence. 4. Združenje trgovcev in obrtnikov v dosego namenov pod 2. in 3. — 5. Potreba združenja trgovcev in obrtnikov v obrambo svojih stanovskih koristij. 6. Trgovina in kmet. 7. Obrtnik in delavec. 8. Naše društvo in njegova osrednja pisarna v Gorici; koristi, katere bodo neposredno deležni člani. 1). Širši delokrog društvu v prihodnosti. 10. Stanovska zavest, ponos, hrepenenje po napredku. — Gosp. Ant. Kristan pa je govoril o trgovskih šolah, o izobrazbi trgovskega in obrtnega stanu ter nekoliko tudi o razmerju med trgovcem in producenlom. Poslušalci so ves čas z zanimanjem poslušali govornika in cesto izražali svoje so-glasanje, -Gosp. Ivan Rožič je zahvalil oba govornika v imenu vsih udeležencev in obljubil, da bodo delovali v dosego prelepih namenov, o katerih so ravnokar slišali. »Sllinatlljti". — V prvi seji jugoslovanskega društva »Šmnadija" v Pragi dne 4. listop. se je osnoval nov odbor za letu 1891).-1'.)()(>. tako:ak, slikar .los. Gerim predsed.; cand, jur, Ivan Žemljic, podpredsednik; stud. med. Fran Slan je k, tajnik,; stud. iur. Janko Ser ne c, blagajnik; stud. iur. Josip Ferfolja, knjižničar: stud. iur. Rajner III ača, gospodar. Razgled po svetu. Avstrijski in ogerski K volni ključ. Kvolniina. depulacijama na Dunaju stu bila predložena taka dva kvolna ključa, in sicer avstrijski: Brutto dohodki imunih in neiz-ravnih podatkov od 1. 1S8G do 1897: Avstrija •1935.8 mil. gold., Ogerska 3199.8. I/, lega bi sledil ključ: za Avstrijo 60.92°/0, za Ogersko 39.08%. Po drugi skrižaljki bi se moralo izključiti iz prej označenih brulto-dohodkov: za Avstrijo 176,1 mil. gold. in za Ogersko 137.5 mil* kvota bi v tem slučaiu iznašala: za Avstrijo 60.86^ in za Ogersko 39,14%. Ako se izločijo še svole, ki stoje samostalno za Avstrijo in Ogersko ter se ne pobirajo v drugi državni polovici, se pokažejo laki davčni dohodki: za Avstrijo 4702.1 mil. gld. za Ogersko 2900.9. Kvota bi iznašala; za Avstrijo 61.85% za Ogersko 38.15^. Ako se končno izloči še duhodek nekdanje vonie Krajine, kije izkazan samo do konca I. 1897., to preostaje za Avstrijo 4702.1 mil. gold., za Ogersko 2831.2 Kvota bi biia za Avstrijo 62.43% za Ogersko 37.57%. Ogerski kvotni kl.uč je sestavljen na sličen način ter izkazuje končno kvoto za Ogersko 30.23*, za Avstrijo 69.77*. Depulaciji se nista sporazumeli glede kvote, in zalo sestavi,o novo kombinacijo. Brez dvoma je, da pride do sporazu-mljenja le takrat, kadar se od avstrijske strani uslreže ogerski. Ogri so ncodjenjlivi, Avstrijci pa popustljivi, in tako bodo avstrijski davkoplačevalci osleparjeni tudi v tem slučaju za več milijonov goldinarjev. Demonstracije na Češkem. — Da se Cehi vzdigujejo proti preklicu jezikovnih na-redeb, je umevno samo po sebi, ker s tem preklicem so udarjeni tako občutljivo, da udarci dobivajo glasen javen odmev. Komaj so z največjo težavo si priborili jezikovne naredbe, po katerih je bil češki jezik v c. kr. uradih v isti veljavi, katera mu pritiče, kar je prišlo novo ministerslvo, ki je preklicalo na mah jezikovne naredbe. Da je ta preklic dobil javen odpor, temu se pač ni čuditi, in čuditi se je še lem manj, ker se je to storilo na ljubo nemški levici, katera je onemogočala z obstrukcijo delovanje držpv-nega zbora toliko Časa, da je dosegla, kar Je bolela : odpravo jezikovnih naredeb, dočim so Cehi slali na strani vlade v njenih naj-knUčnejših časih. In te demonstracije slikajo z najgršimi barvami nemški listi, to je tisti listi, ki so tako na rahlo poročali o nemških izgredih, kl so bili v polupreteklosti po nemških krajih na Češkem, kateri izgredi so nosili na sebi očite znake r e v o 1 u c i j e in protidinastičnega gibanja. Tisti nemški izgredi, čeprav tako nevarnega značaja, so danes pozabljeni, da celo ugodilo se jim jo „od zgoraj", da je vlada preklicala jezikovne naredbe ter tako udarila Cehe namesto revolucijonarskih Nemcev!! Ko je bil v državnem zboru govor o čeških izgredih, je rekel minister Korber, da jih obžaluje-češ, „da narodne strasti se izlivajo^v tako strašne pojave, katere mora vlada zatreti*1". Torej »narodna strast" je po mnenju g. ministra odpor Cehov proti preklicu jezikovnih naredeb! Seveda, potem je lahko umeti, zakaj kličejo orožnike iz raznih dežel na Češko1 Zato, da zatro »narodne strasti" 1 Da, da, y Slovanih vidi vlada hitro »narodne strasti", celotam, kadar se bori Slovan za svoje najsvetejše pravice, ki se mu kratijo. Slovan je menda določen v Avstriji le za to. da se ga porabi za »Kanonenfutter", da se nanj strelja ter se ga meče v temnice! G. minister Korber obžaljuje izgrede; objednemrpaje"njegov kolegadr. Kiharin-g e r izdal novo naredbo za Češko, po kateri se mora odstranili vse samočeške uradne napise ter jih nadomestiti z dvojezičnimi! Nov udarec v obraz Cehom in zajedno nov povod — demonstracijam I Gonja proti češkemu narodu se nadaljuje, in če se dela s prvi m narodom v Avstriji tako od strani novega ministerstva, kaj naj pričakujemo šele mi, ki smo že tako zatirani na celi črti!! Malo smisla za mir ima nova vlada, pač pa dosli smisla za represalije, za orož-niške puške in ba onete, seveda vse le proti Slovanom! In tak neftuven pritisk mora roditi reakcijo, in sicer tako, da končno vendar enkrat zasedejo ministerske stolice m ožje v pravem pomenu besede, možje, vzeti iz ljudstva, in ne le grofje in baroni! Proč s srednje-veštvoni, strani z aristokrati, da se da prostora možem, navzetim pravega narodnega dela, — in potem bo mir v državi! Za ravnopnivnost hrvatskega Jesslka v Dalmaciji. — Dne 6. t. m. je intorpe-loval poslanec Biankini pravosodnega ministra radi odredbe predsedništva prizivnega sodeča dalmatinskega, s kalero zabranjujo rabo hrvatskega jezika pri notranjem dopisovanju sodišč v Dalmaciji, ter ga vprašal, kaj misli storiti, da so ta odredba prekliče kot prolivna ravnopravnosli. Vojna Anglije s Transvalom. -- O boju pri Mafekingu pravi angleška brzojavka: Po dvodnevnem obstreljevanju so Buri naskočili mesto od 2 slrauij, ali ko bili odbili. Hure so prepodili. O boju pri Bolmonlu prvi angleški general Iluller: Polkovnik Gougli •e naletel zapadno od Belmonta na 700 Burov. Boj je trajal nad 3 ure. Angleži so se umaknili. — Buri so pretrgali telegrafičuo zvezo južno od Alivotnouha, razdrli so brod pri Doltonspontu. 4000 Burov namerava napasti Quenslown. — Na sploh se sodi, da Buri so preskrbljeni še za mnogo časa z vsem pol robnim, da se pa vojna skouča s posredovanjem velevlaslij. — Iz Londona pošljejo na bojišče z mna 100.000 mož. Raznoterosti. —- Ker so ruski listi pisali prijazno o Cehih glede na sedanji položaj v Avstriji, se je naša vlada priložila pri ruski, češ da se utika v avstrijske razmere. Radi tega bodo članke o avstrijskih Slovanih posebe cenzurirali. — Koroški drž. poslanec Lamberl Einspieler je imenovan stolnim prnštom v Celovcu. - - Klub nemške ljudske stranko v drž. zboru in napredna stranka sla sklenil.«, da ne podpišeta nobenega predloga Schouererjcve skupin.'. V Poj.« o.i i ni je umrl" v soboto tamkajšnji obče čislani župan g. Mir. Vičič. Urejuje Anloti Kristan. Razmerje mej Izdelovalcem in frjrovceiu. Kdo je izdelovalec ali p r o d u c e u I P — Odgovarjam: oni, ki izdeluje ali pa produ-cira. In t.iki so: krojači, mizarji, čevljarji, sedlarji itd., no, v obče obrtniki, potem): induslrijaliM in posestniki raznih sad.arskih vrtov, vinogradov: ti zadnji seveda nekatere produkte ne i/.de! ju jejo, ali vendar skrbe, da jih prideljuejo, torej tudi - producirajo. Kdo je pa IrgovecV Oni, ki kupuje in prodaja, torej: posrednik med producentom in ko n s u m e nt o m, pod katerim imenom se označuje dolicnik, ki kupuje le stvari, služeče mu v lastno potrebo. Zanimivo je vedeti, kakšno razmerje obstoja mej producentom in trgovcem? Izdelovalci) navadno kupuje surovino od trgovca ter to izdelano v okusen in potreben izdelek prodaja navadno zopet nazaj trgovcu. Iz tega se vidi, da je izdelovatelj skoro vedno navezan na trgovca in na njegovo trgovino. In Če trgovcu dobro gre, če cvete njegova trgovina, se razume samo ob sebi, da poj Je tudi izdelovalcu (obrtniku, industrijalcu, itd.) boljše in lepše. Trgovec bode lahko njegove izdelke lepše in boljše plačeval, ker se mu ne bo treba boriti za iivljenski obstoj, in prav rad tudi obdrži dobrega producenta, vsaj mu je njegovo blago pomagalo vstvarili sedanje .jegovo dobro stanje. Trgovec in izdelovalec sta zelo navezana drug na drugega, prav posebno pa — kakor sem zgoraj omenil — je še izdelovalce navezan na trgovca. Saj vemo, da t a m izdelovalci prav slabo žive, kjar ni razvite in cvetoče trgovine. Trgovina mora biti slehernemu vspešnemu produciranju voditeljica ter mu zagotavljati ono, brez-česar se niti produ-ciranje ne more misliti, to je: odprodajo, oddajo. Stara je ta resnica! Mi Slovenci v obče, Slovenci na Goriškem pa še posebno, smo jo predobro občutili in jo še sedaj čutimo. ., Spominjam--samo -na- Kropo, Kamno-gorico, Železnike, Solkan, Miren itd. V teh krajih se je zelo mnogo izdelaio, ali nikjer se ni doseglo onega pravega vspeha, onega dobička, katerega bi bilo pričakovati. In zakaj"? '-Kako lahko se odgovori, dasi pri tem boli srce... Imeli nismo razvite trgovine! In sedaj ni boljšega, dasi se je že mnego, mnogo popravilo in zboljšalo. Vidimo vspeh, kateri nas sili k intenzivnejšemu delu. Vemo, ako hočemo našemu izdelovalstvu, našemu obrtništvu izdatno po- da se razvije daleč na okolu ter naše izdelke in pridelke ponese tja, kjer jih nujno potrebujejo, nam pa donese ono blagostanje, katero zaslužimo vsled svojih trudov in naporov. Naša parola mora biti*, ako hočemo pomoči našemu obrtniku, dvignimo trgovca, kajti prospeh in razvitek trgovine je ob jednem prospeh obrtnika in obrtnije. In baš zato moramo delati z vsemi silami na to, da povzdignemo trgovca, kajti tu naredimo dve deli, ker ob jednem povzdignemo tudi obrt-nika-izdolovalca. V to pa: delajmo vstrajno, razumno in pošteno! In prepričan sem, da potem dosežemo vse, po čemur hrepenimo. O živinoreji na Krasu. (Zavadlav Andrej.) Marsikdo povpraša: Zakaj je živina na Krasu, zasti na dolenjem, tako slaba in medla. In iz marsikaterih ust dobi odgovor, da je temu vzrok slaba paša. Res je, da paša na Krasu ni mej prvimi. Ali tu je drugi vzrok. Zaradi paše zagovarjati medlost živine, ne gre, kajti živina se že privadi po svoji naravi na primerno pašo v vsakem kraju. Vzrok medlosti in slabosti živine je — pitna voda. Videl sem večkrat, kako so prignali pastirji živino pil, v tiste kale ali luže, katere se po Krasu precej pogosto nahajajo. In v srce se mi je smilila v boga živina takrat, kadar je stopala v te kale, da bi se napila, Vboga živina ni nikdar takoj pila, vstopivši v lužo, da si se ji je poznalo, kako je žejna, lomvcft je brodila po luži ler iskala Cisto, mrzle vode, Zaman. Piti je morala — kar je dobila, to je: ono kalno, nečisto lužo. In ta slaba pitna voda je torej glavni vzrok, zakaj je živina, posebno v poletnem času, na Krasu tako slaba, Ako bi naši kraški živinorejci hoteli, zlasti občinska zastopstva, lahko bi svoji živini privoščili nekoliko bolj Čedno pitno vodo. Kdor Ima doma vodnjake, naj se potrudi, da dobi živina vode iz istih. Vem, da to ni vsem mogočo, ker se v dotičnih vodnjakih zbira le raz strehe ob deževnem času. Vendar bi pa večjidel bilo skoro vsakemu mogoče napraviti poseben vodnjak za živino na njegovem zemljišču. Ne bil bi drag. Za prav siromašne bi pa morala skrbeti občina. Ta skrb bi bila v tem, da n.-. bi pustila, kakor se godi sedaj, živine same v vodo, ki se tam zlasti poleti kopa in svoje blato pušča ter tako vso vodo onesnaži, ampak bi morali dolični sami vodo s škafi iz luže zajemati ler tako živino napajati. Pranje obleke in drugih stvari j se bi ne smelo dovoljevati. Tudi bi te luže morale biti ograjene. Se nekaj je, kar škodi živini. Kaj ? Slabo gospodarstvo! N. pr.: veCkr.it se v poletnem času opaža, da je živina vsa polna ušij in klopov. In kje so še muho, katerih se ni mogočo ubraniti. V vseh slučajih se pomaga, ako se hoče. Za uši je na,bolja voda, v kateri se je kuhal tobak (nikdar ne petrolej !) itd. Torej pozor! Volilna reforma za trgovske in obrtne zbornice. - Že minislerstvo pod predsedstvom gr. Tinina je sprožilo reformo volilnega reda za trg. in ohrt. zbornice, in sicer tako, da bi bil volilni red v soglasju z novimi davčnimi zakoni. Trgovinsko minist. je že začelo v to potrebne priprave, ki pa še niso dognane. S koncem tek. leta pa poteče doba, za katero je bila izvoljenih večina sedanjih članov Irg. zbornic, in vlada namerava podaljšati veljavnost mandatov, dokler se ne dožene novi zakon o volilnem redu. Prvo predavanje pod okriljem „Trg. obrt. pospeš. društva* minuli lorek je bilo še precej dobro obiskano, posebno še, ako se pomisli, da ni bilo v to nobene agitacije. G. Ant. Kristan je razpravljal o uvodu v trgovske nauke z ozirom na sedanjo dobo. Po predavanju je nastal precej živahen razgovor, v kateri je poseglo precej prisotnih trgovcev in obrtnikov. — Tudi drugi večer, v petek je isti govoril o razmerju moj trgovcem in obrtnikom. Tozor! — Danes večer je zopet predavanje. Začetek ob osmi uri. Lokal še vedno »Trg, obrtna zadruga". Davki v Avstriji. — ,Wien. Abendp." je prinesla izkaz davkov, plačanih v prvih 3 četrtletjih. Direktnih davkov je bilo plačanih za gld.' 90.205.520 (za gld. 4.665.462 več nego lani), indireklnih davkov za goldinarjev 214.379.839 (za gld. 9.436.616 več r;;go lani). Na plačanih carinah je bilo prebitka za gld. 48.175.283. Lani je bilo za gld, 42.133.795 več prebitka, to pa radi velikega uvoza žita. Vseh davkov je bilo plačanih v teh 3 Četrtletjih za gld. 304.584.359. ; >.--**¦ ^ Sklep računa. Zastavljalnice in ž njo združene hranilnice, ustanovljene po grofu Thurnu v Gorici za 1. 1898 nam pripoveduje, da je imel zavod, gl. 20,211.!03/8 dobička, ' prometa pa celo leto gl. 3,924.091.59. Izguba pri vrednostih papirjih je tvorila gl. 6.796.25 katero pa pokrije specijalni rezervni fond za kurzivne diference od 1. 1897 na el 163.900:36. ., . Snjiževnost v Slovanski piehled. — Druga št. drugega letnika prekrasnega vseslovanskega/lista »Slovanski pregled* je pred menoj. Krasne vsebine našteti nečem, samo pravim: Kdor razume češki, omisli si ga in ga —• citaj! Omenim ^samo dveh prelepih člankov, katerih vsebina je -•- lolikrat proslavljana slovanska vzajemnost. »Drugi shod slov. Časnikarjev v Krakovu" in „Po shodu slovanskih Časnikarjev v K.", to sta ta dva Članka. Priporočam jih zlasti »Edinosti* ter gosp. Ant, Jakiču v marljivo čtivo. Tu je razkrinkan »slavni* general Ko m a rov, ta policijski »predstavnik slovanske misli" ter njegov »Svet«, katerega i gotovi slovenski krogi tako radi bero. O priliki napišem o tom cele ka* pitole ter pokažem, kak6 nekritično m i ter naša žurnalistika gleda slovenstvo v obče ter slovansko vzajemnost posebej. Mej tem pa čitajte »Slovanski pMiled" ter si širite obzorje po krasnem slovanskem svetu od severnega tja do sredozemskega morja. A. K. »Život*. -- Društvo hrvatskih umetnikov v Zagrebu v zvezi z nekaterimi književniki so je odločilo izdajati mesečnik »Život". List bo izhajal začetkom vsakega meseca, bogalo opremljen v kvart-formalu na 3'/» do 4 pole. V vsaki številki bo več reprodukcij najboljših slik hvatskih umetnikov ler drugih, Glavni del lista pa bo obsegal dela prvih hrvatskih bolelristov. Prva številka izide ob novem letu. Naročnina znaša gld, 6 na loto, po pošti gld. 7.—. Naročnina naj se pošilja: upravi smotre »Život", Zagreb, Samostanska ulica br, 18,— V odboru so možje, katerih imena jamčijo za to, da dobo Hrvatje lep list, na katerem jim že naprej čestilnmo. List priporočamo najtopleje tudi Slovencem. Jezik bratskega naroda ne dela nam nikakih tožkoč, zato potešimo rajši po lepem hrvatskem ilustrovanem listu, kateri nam obeta prinašali zdravega čtiva in lepih slik ter dajmo žo enkrat slovd puhlim nemškim ilustrovanim listom, ki preplavljajo slovenske hiše. Tudi v tem pogledu mora nam veljati geslo: Svoji k svojim S Knjige družbe sv. Mohorja smo dobi!i. Kaj več spregovorimo o njih prihodnjič. Pozor!! Želod v vsaki množini kupuje pod-pisanec po najvišji ceni. — Ob enem opozarja tudi na zalogo ljubljanskega kislega zelja, katero prodaja v sodčkih po 100, 50 in 25 klg. Ivan Premrou. V Gorici, ulica Morelli (za mesnicami) št. 49. zadej. Pri nikftkl rodbini no bi smoli pogrešati najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč.* Dr. Kosa balzam za želodec in pražko domače mazilo. Ista so dobita tudi v goriških lekarnah. Za druiino najvainojia vpraianja so zdravilni učinki živil in užitnin, kolere se uporabljajo. Telesa dobročutnost, krepko razvijaajc olvok. dostikrat celo dolgo življenje zavisi od tega, hižne gospodinje, Vfrojiteljice. Kljub temu sdeznanju se vendar vse preveč spregledala radi navade, in marsikatera mali, katera ve, da bi ne storila prav, ako bi dajala otro-lom upijanljivih pijač, pripravlja zanje bobovo kavo, katera ima prav tako slabe posledice! Nemoremo nikoli dovolj povdarjamo. da je *Calhreiner-Kneippova sladna kava jedina zdravju koristna kava, kalero je že preskusilo na stotisoče družin in ki se je vselej nad vse dobro obnesla. Ako se rabi kot primes, stori bobovo kavo skoro neškodljivo in poveča ter zbolj-ša celo njen dobri okus. Toda nujno treba opozarjati, da ima samo Kathreinar-Kneipova sladna kava omonjene izvanredne prednosti in da se mora varovali pved vednhn slabim ponerejanjem. Pristni Kathrei-ner se dobi povsod, toda le v znanim izvirnih zavitkih z imenom „Kathreiner", prodajati se torej nemore in ne sme nikoli „na vago". Štev. 749 op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil lil. četrlteta, t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1898. začne v ponedeljek, dno 11. decembra 1899. ler se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Ravnateljstvo zastavnico in ž njo združene hranilnice. V Gorici, dne 7. novembra 1899.