lunule dni je bilo рГесеј najrazličnej- ših praznovanj, ki fg jih je udeležilo veliko občanov. Vr- nili so se govorni- ^ postreglo pa je Hidi vreme. Ne- (do je hudomušno )redlagal, da bi bi- 0 morda koristno, |e bi v bodoče ob ^dobnih prilikah, jovorniki stali na ,oncu, občinstvu ,a bi preskrbeli ;enco, da bi lažje o bolj zbrano po- kušali (krajše) go- ore. PRESKRBO MESTA CELJA S PITNO VODO LAHKO REŠIJO LE NOVA ZAJETJA Bo pitne vode dovolj? Bo iz pip v celjskem mestu, ne glede, v katerem nadstropju so, priteklo vedno in ob vsakem času dovolj vode? Tudi v poletnih mesecih, v juliju in avgustu? To osnovno vprašanje je vodilo razgovor z direktorjem komunalnega podjetja »Plinarna-vodo- vod«, Dragom Černeticem. In odgovor? Čeprav optimističen, vsaj kar se tiče kratko- ročne osnovne preskrbe s pitno vodo, razkriva vso težino značilne celjske problematike. Preskrba mesta s pitno vodo je še vedno problem in po- staja čedalje večji. Mesto raste, število prebival- cev in s tem potrošnikov pitne vode se veča. Sedanji viri ne zadoščajo več. Treba bo poiskati nove! Cet.udi je preskrba s pitno vodo več ali manj^jiormalna, je pomanjkanje vode očitno. Tako je anašala junijska po- raba vode približno 12.600 kubičnih metrov na dan, kar je za okoli 22 % več kot lani. Torej, večja potrošnja, med- tem ko so dotoki vode ostali nespremenjeni. Zato ni na- ključje, da občutijo pomanj- kanje vode zlasti v nekaterih više ležečih predelih. To ve- lja zlasti za Polule, Golovec, Aljažev hrib in ne nazadnje za višja nadstropja v stolpni- cah. Vidiki za letošnje poletje niso najbolj rožnati. Delno izboljšanje ali delno kritje primanijtol'jaja lahko prinese samo dovajanje vode v pod- talnico pri Medflogu. Gre za tako imenov;mo infiltracijo Savinje v poditaJnico. S takšnim dovajanjem vo- de nameravajo obogatiti pod- talnico zlasti po količini in (Dalje na 6. strani) 3ELJE, 8. JULIJA 1971 — ŠTEVILKA 26 — LETO XXV — CENA 80 PAR ¡lesilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec CELJE JE PREKIPEVALO OD SREČE GB TITOVEM OBISKU Celje je bilo v torek v popoldanskem času na nogah. Razmeroma pozno se je po mestu razvedelo, da bo naše mesto ob svojem obisku v Sloveniji obiskal predsednik republike Josip Broz-Tito s svojim spremstvom. Predsednika republi- ke so navdušeno pozdravljali občani na- šega področja že na njegovi vožnji z Go- renjske v Slovensko Koroško, kjer je imel dopoldne v Ravnah razgovore s tam- kajšnjimi železarji. Ni bilo kraja, vasice in zaselka ob cesti od Velenja proti Ce- lju, kjer bi se ne zbirali občani, kjer bi г zastavami, cvetjem ne pozdravljali ko- lone. Nepretrgan je bil špalir občanov v Celju ob Ljubljanski cesti, na Šlandro- venti trgu in vse do Trga Svobode, ka- mor je tovariš Tito s svojim spremstvom prispel ob petih popoldne. Pred Narod- nim domom je večtisočglava množica na- vdušeno vzklikala visokemu gostu in ko *e je vozilo ustavilo, je visokega gosta pozdravila skupina pionirjev, ki je nje- mu, njegovi ženi Jovanki izročila šopke jima izrekla toplo dobrodošlico. Pred- sednik republike se je nato prisrčno po- zdravil s predsednico celjske občinske skupščine OLGO VRABICEVO, sekretar- jem občinskega komiteja ZKS ŠTEFA- nom korošcem, predsednikom občin- skega sindikalnega sveta IVANOM KRA- TERJEM, predsednikom socialistične «veze JANKOM ŽEVARTOM, narodnim herojem in predsednikom ZZB NOV Francem rojškom-jako, predsedni- kom mladine VIKIJEM kranjcem ter * ostalimi predstavniki celjskega politič- na življenja. Med navdušenim vzklika- njem množice se je predsednik Tito po- dal v prostore Narodnega doma, kjer je v veliki dvorani že čakalo veliko število predstavnikov družbeno - političnih orga- nizacij, gospodarstvenikov, predstavnikov društev, interesnih skupnosti in predstav- nikov samoupravnih organov nekateri« celjskih kolektivov. Ko je prišel v dvorano s svojim sprem- stvom, so navzoči vstali in dolgo časa navdušeno ploskali visokemu gostu. S predsednikom TITOM so se «razgo- vora s širšim političnim aktivom celjske občine udeležili med drugimi: SERGEJ KRAIGHER, predsednik skupščine SRS; LIDIJA ŠENTJURCEVA, članica sveta fe- deracije; STANE KAVCIC, predsednik Izvršnega sveta SRS; FRANC POPIT, predsednik CK ZKS; generalni podpolkov- nik STANE POTOČNIK, komandant ljub- ljanske vojne oblasti: vršilec dolžnosti šefa kabineta predsednika Tita MARKO VRIIUNC in drugi. Medtem ko je v dvorani Narodnega duma potekal razgovor, se na Trgu Svo- bode množica dolgo ni razšla. Le počasi so se občani podali po ulicah, a vendar niso odšli domov, mai več so čakali, da bodo Tita ponovno videli. Tako je pred- sednik republike z ženo Jovanko in sprem- stvom ob odhodu iz Narodnega doma do- živel enako prisrčnost in navdušene ova- cije, kot oh prihodu. Poročilo o razgovorih predsednika Tita v dvorani Narodnega doma in po- snetke z njegovega obiska v Celju ob- javljamo na 3. in 4. strani. SIMONA BUH, dijakinja 5. c razreda III. osnovne šole v Celju je tovarišu Titu izročila šopek z besedami: »Pionirji naše občine vas v mestu Celju prisrčno pozdravljamo. Nageljni in z njimi naša mladost naj vam naklonijo še mnogo let zdravja. Vodite nas še mnogo let v naši svobodni sociali- stični domovini.« Foto: TONE VRABL VLADO BEZNIK V CELJU Minuli teden se je mudil na obisku v Celju sekretar Repub- liške konference SZDL, Vlado Beznik. Najprej je imel razgo- vor s člani izvršnega odbora Občinske konference SZDL v Ce- lju. Ko je članom tega odbora govoril o nekaterih aktualnih na- logah v sedanjem obdobju je še zlasti poudaril pomen še večje- ga angažiranja SZDL pri uresni- čevanju stabilizacijskega progra- ma, nadalje je govoril o nalo- gah pri oblikovanju nove sloven- ske ustave in pri tem podčrtal potrebo po ustreznem preobli- kovanju vloge občine v celot- nem sklopu ekonomskih in druž- beno političnih odnosov. Čeprav je do volitev v posamezna pred- stavniška telesa še več kot dve leti, pa je po njegovem mišlje- nju potrebno že zdaj voditi ra- čuna o posameznih kadrih, ki imajo tako še dovolj časa, da se do volitev ustrezno afirmirajo. Po tem sestanku se je tovariš Beznik udeležil razgovora v na- šem uredništvu, kjer je tekla be- seda predvsem o mnogih nere- šenih materialnih vprašanjih lo- kalnih informacijskih sredstev. V drugem delu svojega progra- ma je obiskal še Strmec, kjer se je sestal s predstavniki tamk-ij- Ane krajevne skupnosti, mladine in krajevnega odbora SZDL. ŠESTINŠTIRIDESETA ŽRTEV PROMETA VENCESLAV SMRTNIK, 24, iz Brezovice je prehi- tro pripeljal v desni ovinek v Ivenci. Osebni avtomobil je zaneslo v levo, Ito je iz Celja pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom FRIDERIK BRUDERMAN, 54, iz Maribora. Vozili sta čelno trčili. Udarec je bil tako e lovit, da je Brudermanovo vozilo zasukalo in potis- n.io na stransko cesto proti Rovam. Zaradi hudih po- š :odb je voznik Bruderman umrl na kraju nesreče, težje je bila poškodovana njegova žena Leopoldina, lažje pa I izabeta Smrtnik. Letos je bilo v Celju že 46 mrtvih v prometnih nesrečah- ZADEL GA JE V KOMOLEC JOŽE REDNAK, 26, iz Velenja je šel z ženo po e'.rajni desni Koroške ceste iz Pes ja proti Velenju, ko je pripeljal za njim mopedist ANTON KAŠ, 34, iz Vele- ri a in ga pri prehitevanju zadel v komolec. Rednak je padel in se težko poškodoval. PADEC KOLESARJA ALOJZ MOČNIK, 60, iz Bukovega žlaka se je peljal s kolesom na pomožni motor iz štor proti Celju in na ravni cesti na Teharju iz neznanega vzroka padel. Dobil je pretres možganov. Odpeljali so ga v celjsko bolniš- nico. NEOSVETLJENA PRIKOLICA MAKS FLIS, 33, iz Arclina pri Vojniku je vozil ponoči iz Ljubljane proti Celju. V čepljah je prečkal cesto voznik traktorja z neosvetljeno prikolico ANTON DOBNIK, 30, iz Ceplj. Flis je zadnji trenutek zagledal prikolico in močno zaviral, vendar se je kljub temu zaletel v njen zadnji del- Pri trčenju sta bili teže poško- dovani ALENKA FLISAR in MARIJA KMECL. Voznik in sopotnik IVAN KMECL sta dobila lažje poškodbe. VOZIL JE PO TRAVI LUDVIK GOLOUH, 33, iz Rečice pri Laškem se je peljal z motorjem iz Celja proti domu in v Debru prehiteval osebni avtomobil. Zaradi neprimerne hitrosti ni izvozil ovinka in zapeljal na travo, kjer je trčil ▼ leseno mizo. Dobil je težje zoškodbe, njegov sopotnik ALBERT TOPLIŠEK pa lažje. UMRL V BOLNIŠNICI Pretekli teden je v celjski bolnišnici umrl ERNEST ŠMAJS, 42, iz Pariželj, ki se je kot kolesar hudo Po- škodoval v prometni nesreči 28. junija. Tako na celj- skem področju beležimo že 45 mrtvih v tem letu. POBEGNIL JE JANEZ KLEMEN, 24, iz Križ pri Tržiču je vozil s tovornjakom proti Celju, ko ga je v Tepanju prehite- val neznani voznik osebnega avtomobila. Nasproti je pripeljal voznik avtobusa JOŽE MIHALJ iz Maribora, ki je moral zaradi prehitevanja neznanca zavirati prav- tako kot voznik tovornjaka. Klemen je zadel z vodilom v obcestni kamen. Za avtobusom je pripeljal drug av- tobus, katerega voznik MARJAN KVAS je zadel v Mi- haljevo vozilo. Pri tem je bila laže poškodovana pot- nica v drugem avtobusu OLGA JERENKO iz Pesniške- ga dvora, škode na vozilih je za 10.000 dinarjev. Voznifc osebnega avtomobila ni zaustavil, temveč je pobegnil s kraja nesreče. ZAPELJAL JE NA LEVO JOŽE TEVŽ, 59, iz šmartna ob Dreti je vozil z oseb- nim avtomobilom proti Gornjemu gradu. V Kokarjiii mu je pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila VLADO PAREŽNIK, 34, iz Mozirja, ki je pred sreča<■ njem zavil na levo. Pri trčenju so bili lažje poškodova- ni JOŽICA PAREŽNIK iz Mozirja, voznik TEVŽ in njegov 12-letni sin SLAVKO, šikode na vozilih je za 12.000 dinarjev. TESNO PREHITEVANJE JOŽE SABOL, 45, iz Rogaške Slatine se je peljal s kolegom proti Rogatcu, ko se je za njim pripeljal z neregistriranim motorjem in brez vozniškega dovolje- nja KAREL KUNSTIC, 18, iz Ločendola. Zaradi tesnega prehitevanja je zadel kolesarja. Oba sta padla. Kun- st iča so hudo poškodovanega prepeljali v celjsko bol- nišnico. PREVRNIL SE JE NA NJIVI MARJAN ZRIM, 22, iz Velenja, se je peljal z oseb- nim avtomobilom proti Ar j i vasi, ko ga je pričelo za- našati zaradi neprimerne hitrosti. Zapeljal je na njivo, kjer se je avtomobil dvakrat obrnil in obstal na stre- hi. Lažje poškodbe sta dobila voznik in sopotnica HE- DVIKA VRABIC. Na vozilu je škode za 8.000 dinarjev. Alojz Povše, 38, Konc, po- škodoval si je prste leve no- ge; Bogomir Trbojevič, 22, Celje, poškodoval si je desno stopalo; Emilijan Jalovi, 34, Laško, poškodoval si je pr- ste desne roke; Barica Vuk, 28, Zadrže, poškodovala si je levo dlan; Franc Radič, 52, Radeče, poškodoval si je de- sno roko; Miran Aubreht, 22, Vel- Pirešica, poškodoval si je prste desne roke; Stane Kaker, 16, Radmirje, poško- doval si je prste leve roke; Franc Grdina, 41, Brecljevo, poškodoval si je desni gle- ženj; Franjo Vnučec, 46, Ce- lje, poškodoval si je levo sto- palo; Franc trnojevič, 47, Pongrac, poškodoval si je prste leve roke; Stojan Kerič, 21, štore, poškodoval si je levo kračo; Milena Napotnik, 32, Velenje, poškodovala si je levo kračo; Janez Ramšak, 21, Celje, poškodoval si je prste desne roke; Mirko Oš lak, 28, Mali vrh, poškodo- val si je desni komolec; Pa- vla Kos, 18, Žalec, poškodo- vala si je prste leve roke; čedomir Fabjan, 21, Celje, poškodoval si je desno sto- palo; Magda Paj, 17, Selski vrh, poškodovala si je levo stopalo; Franjo Luc, 17, Ce- lje, poškodoval si je prste desne roke; Stane Gošnjak, 38, Maribor, poškodoval se je po glavi; Anton Božič, 62, Ce- lje, poškodoval si je desno zapestje; Avgust Kamenik, 17, Vizore, poškodoval si je levo dlan; Stane Koružnjak, 31, Celje, poškodoval si je prste leve roke; Vlado Ran- čigaj. 34, Vransko; poškodo- val si je prste desne roke; Marjan Poznič, 16, Celje, po- škodoval si je prste desne roke; Jusuf Sulejmanovič, 31, Velenje, poškodoval si je de- sni komolec in levi kolk; Marjan Usar, 21, Velenje, poškodoval si je levi gleženj; Franc Srebot, 29, Celje, po- škodoval si je prste desne roke; Stane Kragelj, 21, što- re, poškodoval si je desni gleženj; Rozalija črešnik, 30, Velenje, poškodovala si je prste leve roke; Franc Lla- mee, 21, Dobrina, poškodo- val si je levo kračo. Poročilo se je 12 parov, od teh: Miloš Kovač in Breda Nikolič, oba iz Celja; Franc Gutenberger, Začret in Marje- tica Buh, Trnovlje; Jožef Mla- kar, Podgaj in Olga Lah, Ce- lje; Anton Buser in Štefica Tumšek, oba iz Celja ter Vi- ljem Koštomaj in Milena Klančnik, oba iz Vojnika. GORNJI GRAD Jože Drofelnik, 29, kovino- strugar, Okonina in Jožica Krefelj, 21, delavka, Bočna. SLOVENSKE KONJICE Kari Podgrajšek, 23, Zlako- va in Justina Slatinek, 18, črešnova; Franc Podgrajšek, 27, in Jožefa Strmšek, 20, oba iz Sp. Zreč ter Franc Po- gorevc, 29, in Marta Jevni- šek, 30, oba iz Sp. Doliča. ŠENTJUR PRI CELJU Božidar Krumpak, 25, stroj- ni tehnik in Bojana Plaustei- ner, 21, uslužbenka, oba iz Šentjurja; Jožes Oprešnik, 29, telefonist, Voduce in Amalija Hvaleč, 19, poljedelka, Jelce; Jožef Jecl, 23, ključavničar, Bukovžlak in Nada Vrabič, 21, pletilja, Grobelno. ŽALEC Poročilo se je 8 parov, od teh: Avguštin Piki, 30 in Zvon- ka Primožič, 24, oba iz Vran- skega; Janez Crešnovar, 24, Griže in Albina Oblak, 17, Za bukovica; Ivan Pinter, 21, Matke in Vanja Oblak, 18, Za- bukovica; Peter Knez, 22, Zg. Poljčane in Margareta Podob- nik, 19, Ložnica pri Žalcu; Ivan Morn, 31, Bavče in Aloj- zija Blatnik, 30, Ojstriška vas ter Franc Kolšek, 32, in Ga- briela Kovačič, 37, oba iz Pol- zele. CELJE 27 dečkov in 21 deklic. SLOVENSKE KONJICE 2 dečka in 3 deklice ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica. ŽALEC 1 deklica. CELJE Anotn Petrovič, 71, Celje; Hedvika Hrvatic, 40, Liboje; Josip Arnšek, 75 Celje; Val- ter Cokan, 54, Kale; Štefanija Šolinc, 43, Vojnik; Terezija Poinar, 63, Šentjur; Branko Puncer, 2 meseca, Topovlje; Jože Lednik, 71, Lokrovec; Ivan Jošt, 40, Podgorje; Ka- milo Zelič, 37, Celje; Marija Palir, 34, Trnovlje; Marija čuček, 48, Jelšingrad; Mari- ja Rebevšek, 84 Bukovžlak; Frančiška Šah, 75, Babno. GORNJI GRAD Klara Tajnšek, 83, preužit- karica, Gornji grad in Jože Stermšnik, 25, kmetovalec, Bočna. SLOVENSKE KONJICE Amalija Hren, 76, Črešno- va; Jakob Kresnik, 79, Loška gora; Terezija Vodovnik, 77, Hudinja; Anton Frešer, 27, Lipooglav in Neža Flis, 73, Vešenik. ŠMARJE PRI JELŠAH Anton Lah, 11, Drensko re- bro; Marija Zupan, 59, Kozje; Marija Dobrina, roj. Klobase, 83, Ješovec; Anton Kunej, 83, Podsreda; Marija Beline, 59, Zeče; Marija Ribič, roj. Po- valej, 80, Bodrež; Rudolf Les- jak, 79, Celje. ŽALEC Štefan Novak, 66, upoko- jenec, Ložnica pri Žalcu; Ma- rija Potočnik, 59, gospodinja, Galicija; Matilda Potočnik, 65, upokojenka, Letuš in Franc Planine, 90, upokoje- nec, Jeronim. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 10. julija je de- žurna Nova lekarna, Tomši- čev trg 11, od sobote, od 12. ure dalje pa Lekarna Center, Vodnikova 1. UNION: od 8. do 11. julija ameriški barvni film »PUŠKE ZA APAČE«; od 12. do 15. julija jugoslo- vanski barvni film »11 ZA- POVEDI«. METROPOL: 8. julija še ameriški barv- ni film »SODOMA IN GO- MORA«; od 9. do 12. julija ameriški barvni film »SPREHOD PO POMLADNEM DEŽJU«; od 13. do 15. julija fran- coski barvni film »NE BO- DITE OTOŽNI«. DOM in LETNI KINO: 8. julija še francosko-nem- ško-itaiijanaki barvni film od 9. do 11. julija nemški »ARIZONA KOLT«; barvn ifikn »WINETOU V DOLINI SMRTI«; od 12. do 13. julija ameri- Ski barvni film »PRiy. NI DETEKTIV«. ^ DOBRNA: 10. in 11. julija ajmejj^ barvni film »PRIVa-wJ DETEKTIV«. ^ Predstave so v kinu ицц. vsak dan ob 16., 18. jI uri, v Metropolu ob îçî 18.30 in 20.30 uri, v Dojv ob 16, 18. in 20. uri ter j« film v Letnem kinu ob 20 j uri. CENE NA CELJSKI TRŽNICI Na celjski tržnici je v fo dneh prevladovalo predv^ sadje. Breskve so prodaj po 4—5, slive in češnje , 5, borovnice po 10, hrujj po 5—6, marelice pa so , líjale od 6 do 8 novih di^ jev. Od zelenjave je bilo ц, kupiti sedato po 4, zelje , 2, špinačo po 10, nov krq pir po 2,50, korenje in t mare po 4, peteršilj po 6 kolerabo po 4 dinarje. Jaj pa so v teh dneh stala i 65 do 70 pair. -¡ FERDINAND PRAZNIK ■ OSEMDESETLETNIK Srečala sva se na avtobusni postaji v Žalcu, bolje poveda- no, v bifeju, kjer je jubilant FERDINAND PRAZNIK ča- kal lokalca, ki pelje za Pre- bold. Sedel je v kotu in nje- gove žive oči so opazovale vrvež za točilno mizo. Brž se j spoznava in seževa v roke. Se- diva, kramljava, an se rahlo nasmiha. Nekaj let se že ni- sva videla, toda on se ni prav nič spremenil. Na oko bi mu jih prisodil sedemdeset. Prej manj kot kako leto čez. Ferdo za mahne z roko in ovrže mojo trditev. — Osemdeset! reče in jaz se čudim: Osemdeset? Nemo- goče! Moram mu verjeti, se ču- diti, kako so nekateri ljudje pri taki starosti mladostni, sočni v spominu in pogovoru. Da, pred 80 loti se je rodil v srcu Savinjske doline, živel do štirinajstega leta pri oče- tu, štirinajstleten pa je šel po svetu iskat kruha. Bil je pa- stir, hlapec, rudar v Trbov- ljah, od tam pa jo je mahnil v tujino. V prvi svetovni voj- ni je bil avstrijski vojak na ruski fronti. Ranjenega so ujeli in odpelljali v Sibirijo. Kot ujetnik je spoznal ru- skega kmeta, ruskega delav- ca, ruski narod, ki je prekli- njal vojno in vladajočo go- spodo. Potem je prišla oktobrska revolucija, krvavi boj za pra- vico. Tudi Ferdinanda je zgrabil vrtinec, tudi on se je vključil v ta boj; bil je ko- njevodec, partizan, bolničar, borec z rdečo zvezdo na ka- pi-postal je boljševik. Tudi po revoluciji je še precej ča- sa ostal v Rusiji, nato pa se je vrnil v rodno dolino. Dela zanj ni bilo, saj se je brž raz vedelo, kako se je v rde- či Rusiji obnašal, za rdeče pa v kraljevini ni kruha. Spet je šel po svetu, v Avstri- jo, Nemčijo in ponovno v Trbovlje in spet nazaj v svet. Rahlo se nasmeje, zguba če- lo in reče: »Pišem se Praz- nik, moje življenje pa je en sam delovni dan.« Ko je izbruhnila v Španiji revolucija — takrat je bil v Bel- giji — se je odločil pomagati španskemu delovnemu l'jud- | stvu. Prebil se je v Španijo, j kar pa ni bilo lahiko, in se ' vključil v mednarodni bat ■ ljon. (o tem lahko beremo ■ ' di v knjigi Aleša Beblerjie Prazniku zažare drobne a1 »Tolkli smo se kot levi j1 žrtve so padale, padale. Mnogi smo bili ranjeni, 6 srčne rane so bile še hu|0 videli smo ves naš propi ' in zaman je bilo prelite : ' potoke krvi. Vatikan, Mus lini in Hitler so žrtvovali v¡ä samo da bi obvarov)e fašizem, največje zlo našq6 stoletja...« Zdaj živi srečen in zadot ' ljen v Preboldu, celo druži si je ustvaril. Do nedavna ' je še aktivno delal v raai J organizacijah in društvi ad pa pravi, da hodi na spo hode, kramlja z zaianci л prijatelji in želi si, da j učakal vsaj še eno desetie Tovariš Ferdinand, vsi, ki ® poznamo, ti to iskreno k \ mo! ODKRITJE ( KRAŠKE JAME ¡ NA DOBRAVLJAH o Toni Vedenik, prizade? J jamar iz Prebolda je povedi da sta skupina jamarjev nô;o ni galeb« iz Prebolda ter g ^ stje jamarskega kluba »Lju ^ Ijana Matica« odkrili na P brovoljah veliko in presen) J ljivo kapnikov polno jais ;a V akciji pri odkrivanju i me je sodelovalo 14 jamarji od tega dve dekleti. »N« so zelo lepi kapniki,« je p povedoval Toni Veden / »Zgornja kapniška dvors lez: v globini 55-tih metr in je izredno lepa. Po brefl smo se spustili v globino S tih metrov, kjer se je P1 štor ponovno razprl v pri11 žno velikost 20 x 10 m. dvorana je visoka 30 meW Od tu gre še eno brezno globino 140 metrov, kar tudi skupna globina raziá ne jame. S tem, ko srno P šli do dna, smo dosegli и nov rekord pri globinsW odkrivanju jam na na# področju. Prej smo ga if 130 metrov«. Z raziskovanjem in cA vanjem bodo nadaljevali,1 pa bomo o novih dose# preboldskih jamarjev še J ročali. CELJSKI ATLETI NAJBOLJŠI republiškem prvenstvu v Mariboru so ceijski atleti osvojili veliko večino prvih mest — Nov ord Urankarjeve na 800 m: 2:10,8 — Priprave za Skokov memorial — Svetovni rekorder v metu 5¡t Л'шго. letali. N<¡ r;jem je sodelovalo 30 teitm >v?ict»v iz vse Slovenije. Med temi pa kot edini celjski zastopnik radier Klinar. Borua je bila izredno zanimiva in kakovostna. Neizkušen:>st in delna smola pa je preprečila, da bi celjski tekmovalec dosegel boljša mesto. Ob končni razpredelnici je osvojil 24. mesto s 523 točkami. Zmagovalec Bratuš iz Ajdovščine pa je dosegel 819 točk. Skoda, da ni iz Celja nastopilo već tekmovalcev. jk Košarka V POSTOJNI BREZ BORBE DO TOČKE V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so celjski košarkarji odigrali srečanje v Postojni proti Nanosu. Zal pa do srečanja ni prišlo, ker domačinov kratko malo ni bilo na igrišče. Celjani so srečanje tako dobili z 20:0. Na razpredelnici pa so tre- nutno na tretjem mestu. Tenis TUDI NA DRUGEM ODPRTEM PRVENSTVU CELJA NAJBOLJŠI VODEB V odlični organizaciji HDK je bilo v soboto in nedeljo * Celju drugo odprto prvenstvo za moške Sodelovali so najboljši slovenski tekmovalci. V iinalu smo lahko videli ponovni dvoboj med tekmecema Branika, Vodebom in Sv^nškom. Kot na republiškem prvenstvu, tako tudi sedaj, je naslov najboljšega osvojil Vodeb (Branik), ki je premagal Svenška s 6:3 m 6:3. Celjani so se med najboljšo slovensko družbo- dobro up.rali in Božo Godnik ter Simončič sta se uvrstila med najboljših šestnajst. Prijetno pa je presenetil mladi pionir Pipan. Vsega skupaj je tekmovalo 34 tekmovalcev Branika, Triglava, Kam- nika in Celja. j k Konjeniški šport EVA ZAVRŠNIK PONOVNO NAJBOLJŠA Celjski konjeniški šport je ponovno osvojil eno od naj- boljših mest pri nas. Na velikem mednarodnem tekmovanju v preskakovanju ovir s konjem, ki je bilo v Beogradu, je celjska tekmovalka Eva Završnik ponovno osvojila prvo mesto in s tem nagrado Beograda. Pokazala je izredno tehniko in zasluženo vodi med jugoslovanskimi tekmovalci. jk Plavanje NA START PRIŠLI SAMO UCENCI * III. OSNOVNE ŠOLE Pri celjskem Neptunu smo izvedeli nič kaj razveseljivo novico. Na razpis Občinske zveze za telesno kulturo in plavalnega kluba Neptun bi moralo biti ob zaključku šolskega leta letošnje plavalno prvenstvo osnovnih šol. Pravočasno so se zbrali na pla- raliàôu v Celju samo predstavniki Ш. osnovne šole. Vse kaže, da se do plavanja, tega koristnega športa, ne vodijo pravi športni odnosi v nekaterih šolah. Upamo, da se bo to lahko popravilo t jeseni. jk Nogomet ZA TEHNIČNO KOMISIJO NI ODMORA Potem ko so nogometaši Reke izpadli v borbi za vstop t I. zvezno ligo, je tudi celjski Kladi var izgubil vse možnosti za kvalifikacije za uvrstitev v drugo zapadno ligo. Igralci so dob:Li prosto, toda tehnična komisija, katero vodi sedaj Zdravko Fer.č, je sedaj zelo aktivna. Skupina najbolj marljivih športnih delav- cev na Glaziji pripravlja nove klubske prostore, popravlja šta- dion in zeleno površino igrišča ter želi pripraviti za jesenski štart vse nared. Novih igralcev pri Kladi varuj in bo. Poško- dovani Ferme se bo vrnil v ekipo, ni pa izključeno, da bi kateri boljši igralec podzveznih klubov pristopil med igralce celjskega republiškega ligaša. S tem bodo pojačali nekatera Slabša mesta in jeseni takoj posegli v borbo za naslov re- publiškega prvaka. jk Jadranje NAJVEČJI USPEH CELJSKIH JADRALCEV ZADNJIH LET Sredi preteklega tedna se je končalo letošnje republiško prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju. Na njem so sodelovali tudi Celjani s petčlansko ekipo. Dobro pripravljeni so na ja- dralnih letalih Cirus, Delfin, Trener, Jastreb in Muha osvojili najboljša mesta. Franc Peperko je osvojil naslov republiškega prvaka, mladi Marko Leskošek pa je bil drugi. Ostala trojica je bila vseskozi med najboljšimi, toda v zadnji disciplini ni šlo najbolje in je tako Peter Karner osmi, Miloš Pešec deveti in Peter Klinar na Jastrebu šestnajsti. V celoti so celjski jadralci popolnoma »nadjadrali« doslej najboljše jadralce alpskega centra iz Lesc. Franc Peperko in Marko Leskovšek pa sta že odpotovala na državno prvenstvo v Vršac. Zlasti Franc Peperko bi moral uspeti v kvalifikacijah za vstop med najboljše štiri, kar mu omogoča sodelovanje na prihodnjem svetovnem prvenstvu v letu 1972 v Jugoslaviji. jk TRI TONE GORIVA Mimo uspeha na republiškem . prvenstvu je jadralna ekipa Maksa Arbajterja osvojila še en naslov. V akciji letalske zveza Slovenije, kateri letalski center v Sloveniji bo napravil več preletov z jadralnimi letali, so celjski jadralci Peperko, Leskov- šek, Karner, Pešec, Klinar, Rojnik, Hočevar, Klinar, A. Lakovič, S. Lakovič. Mule j, Lebič, Glinšek. Berpinc, Storovič. Pukl m Krivec pretekli vse centre in za 200 kilometrov prednosti zma- gali. Za nagrado bodo prejeli tri ione goriva za motoma letala. jk ZA CELJSKE JADRALCE NOV ZACETNIŠKI TEČAJ V LEVCU Kljub temu, da imajo mlado, skoraj dvajsetčlaneko jadralno ekipo, pri Aero klubu Celje pripravljajo preko 15 novih članov r začetniškem tečaju za jadralnega pilota. S tem želijo obdržati primat v Sloveniji. jk NA DRŽAVNEM PRVENSTVU PO VEDEL PEPERKO (CEI JE) Celjska predstavnika Franc Peperko in Marko Leskovšek sta Startala na letošnjem državnem prvenstvu v jadralnem letenju. V Beogradu je v prvi disciplini, preletu do Vršca najboljši ré- sultat dosegel celjski tekmovalec Franc Peperko in s tem povede! med številnimi tekmovalci iz vse Jugoslavije Na zelo dobrem petem mestu pa je mladi Marko Leskovšek. Zanimivo pa je, da so t vodstvu sami Slovenci. Tekmovanje se nadaljuje. jk ^^ јј^ ^^ ll^ ј^ ^г ј^ ^ ј^ ј^ "J LE-TA PA JE ODVISNA OD NAŠE VOLJE IN UČINKOVITOSTI, DA BOMO ČIM BOLJ ZMANJ- ŠALI SOCIALNE RAZLIKE IN DOSLEDNO UVE- LJAVILI SPREJETE USTAVNE AMANDMAJE. TO JE BILA VODILNA MISEL PREDSEDNIKA RE- PUBLIKE TITA V GOVORU NA POSVETU S PO- LITIČNIM AKTIVOM V CELJSKI OBČINI. Ko je predsednik Tito z ženo Jovanko in spremstvom sedel za mizo v veliki dvorani Na- rodnega doma in ko se je po- leglo navdušeno ploskanje med prisotnimi, je povzela be- sedo tovarišica OLGA VRA> BIČEVA, predsednica občin- ske skupščine Celje, ki je v osnovnih črtah spoznala viso- kega gosta z razvojem celjske občine, predvsem pa z njeni- mi sedanjimi problemi in ho- tenji. Za njo je predsednika Tita seznanil s političnimi raz- merami in vzdušjem v celjski občini, zlasti pa z delom ko- nunistov v celjski občini se- kretar občinskega komiteja !KS tov. ŠTEFAN KOROŠEC. Tovariš Tito je ves čas pozor- no poslušal njuna izvajanja in pogosto pritrjeval njunim ar- gumentom, pojasnilom in sta- liščem. Imeli smo občutek, da je predsednik Tito srkal vase sleherno besedo, kot da hoče v tem kratkem času ujeti čim več utripa o življenju mesta, ki mu po svoji revolucionarni preteklosti, močnem delav- skem gibanju in po dolgem nizu uspehov v povojni izgrad- nji, vsekakor ni neznano. Predsednica občine, Olga V ra- bičeva, je predsednika Tita seznanila z najbistvenejšimi podatki celjske občine, od te- ga, kakšna je struktura pre- bivalstva, kakšna je njena gospodarska moč in kakšni so poglavitni problemi v se- danjosti. Predvsem je po- udarila razmeroma težak po- ložaj mesta, ki je kot star industrijski center v prete- klost: nosil breme zbiranja akumulacije za socalistično izgradnjo in ki je v svojem razvoju zaostal za razvojem mnogih drugih mest in se danes nahaja na šestem me- stu med industrijskimi cen- tri v Sloveniji. Seveda je to- varišica predsednica visoke- ga gosta seznanila z mnogi- mi podrobnostmi, ki so tako značilne za celjsko občino, vendar v današnjem poročilu vseh navedb ne bomo uvršča- li, ker smo naše bralce z njimi v preteklosti podrobno seznanjali. Sekretar občinskega komi- teja ZKS Štefan Korošec pa je predsednika Tita seznanil s političnim položajem in vzdušjem v občini, predvsem pa z aktivnostjo komunistov, zlasti po 17. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavi- je. Poudaril je, da imajo de lovni ljudje v Zvezo komuni- stov zaaupanje, da pa istočas- no terjajo v povračilo za to zaupanje dosledno izvajanje sklepov Zveze komunistov ln pa načel sprejetih ustavnih amandmajev. Za sekretarjem komiteja in predsednico občine so se k besedi priglasili še drugi: di- rektor tovarne Etol Miran Keršmanc je govoril pred- vsem o položaju celjskih in- dustrijskih podjetij, o njiho- vih načrtih za nadaljnji raz voj, o stabilizacijskih progra- mih, ki so jih podjetja spre- jela, kritično je ocenil pre majhno zavzetost za izvoz, hkrati pa nanizal poglavitne vzroke, ki so še na poti pri uspešnejši stabilizaciji gospo- darstva v celjski občini. Di- rektor Službe službenega knjigovodstva Slavko Verdel je v začetku svojega prispev- ka predstavim »Metuzaleme« med celjskima industrijskimi podjetji, katerih ustanovitev sega v 2. polovico prejšnjega stoletja, razložil je njihov problem izrabljenosti sred- stev ®a proizvodnjo in pou- daril, da ta podjetja v druž- bi z modernejšimi vendarle dosegajo dobre uspehe, da se pri razvoju oslanjajo pred- vsem na lastno akumulacijo itd. S problemi Cinikarne je predsednika republike sezna- nil predsednik delavskega sveta v tem kolektivu Viktor Sitale, podobno pa je za že- lezarno štore storil inženir Janez Barborič, ki je mogel predsedniku sporočiti, da je njihova organizacija Zveze komunistov bila med prvi- mi, ki se je močno angaži- rala za sestavo in izvajanje stabilizacijskega programa. Predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Ivan Kra- mer je govoril o dosežkih samoupravnega sporazumeva- nja v Sloveniji in v Celju posebej, hkrati pa o anga- žiranosti celjskih sindikatov na področju pravičnejše de- litve osebnega dohodka. Kri- tično in odkrito je nanizal tudi ekscese, kot so pridobi- vanje osebnega dohodka iz naslova neupravičeno visokih dnevnic, kilometrin in po- dobnega. O vprašanjih, ki ta- rejo delavce z najnižjiml osebnimi dohodki je govoril tudi tajnik sindikata Vili Končan. Profesor Emil Roje je razpravljal predvsem o ka- drovski politiki v občini, o vprašanjih vzgoje in izobra- ževanja, medtem ko je Mila Stamejčičeva Tita seznanila s problemi kulture v občini, ki s svojimi institucijami za- zîadovoljuje potrebe mnogo širšega območja, kot je ob- činsko, hkrati pa s tem, kako so v Celju potekala in uspela prizadevanja za podru- žabljanje kulturne sfere v ob- čini. Predsednik občinske kon- ference SZDL Janko Ževart pa je visokega gosta seznanil z uspehi in veliko priprav- ljenostjo najširših množic v občini za sodelovanje in ak- tivno udeležbo v organizaciji vseh oblik splošnega ljudske ga odpora. Ker se k razpravi ni pri- glasil nihče več, je predsed- nica občinske skupščine ob u- go tovit vi, da je predsednik re- publike slišal dovolj o polo- žaju in problemih Celja, pro- sila tovariša Tita za njegov prispevek. VEDEL SEM, DAß KLJUB TEŽAVI » NAPREDOVA Tovariš Tito je na ¡ svoje razprave dejal, di osnovi osebnih vtisov ii f sed, ki so bile izgovor dvorani, spoznal, da se . lje razvilo, da je presa ¡¿ nad tem razvojem, sa; № precej časa ni videl, zdaj a to razliko spoznal, pa el mo v Celju, marveč tud¡ ^ govi okolici. Dejal je, ki e bro ve, da so celjska ^ strijska zapuščina stare 5 ne, ki so v času akum^ dale vse od sebe za iti nove industrije, da so I ia zaostale in da so novi be varne v mnogo boljše!» žaju. Izrazil je vesel) tem, da smo v Celju P spoznali probleme, da dobre načrte, čeprav vi ga ne bo moč izpolniti | kem času. Toda eno bi vam ven ložil na srce, da ob vse lemih, ki vas tarejo, računate z enim probi® vprašanjem delavcev, ti najmanj zaslužijo. To treba obravnavati V kajti med delavci sol so samski in taki, ki Ш like družine. Mi ne m neprestano odlagati 2| šanjem pogojev življtf šega delavskega razred goslaviji so razmere P1 skrbljujoče in to ravo' velikih razlik, ko se " bogatijo, po drugi 9jj imamo še bedo,« je d» dejal predsednik repu" Tovariš Tito je tranjim sovražnikom ili da bodo le-ti sami № postali osveščeni ani socializmu. A ven- še precej takšnih, ki rigajo glave, ki razpi- nacionalno nestrpnost, 'rijo, da nismo v pre- nič naredili, da je ia borba neumnost, z sedo, zaničujejo vse, amo. Ostro je aavr- nil taka podtikanja in po- udaril, da kljub nerazvitosti tu in tam, vsa Jugoslavija kaže dovolj dokazov velikan- skega preporoda in napred- ka. PREDRAGE SO DEVIZE NAŠIH ZDOMCEV V svojem govoru se j© predsednik Tito posvetil tudi delavcem, ki so odšli na tu- je, katerih je okoli 600 tisoč in o katerih mnogi mislijo, da so bilj doma brez dela. Nasprotno pa imamo dovolj podjetij, ki potrebujejo stro- kovnjake, le-ti pa so odšli, ne da niso imeli dela, mar- več, ker niso bili primemo nagrajevani, vsaj večina je takšnih. »Mi smo tu malo sami krivi, spočetka smo se šli uravnilovko. Naj mi tovariši s sindikata oprostijo — tudi jaz sem bil nekoč na tem stališču, ko je bilo to potreb- no. Toda predolgo smo okle- vali, da bi nagrajevali ljudi tako, kot si z delom zasluži- jo. Ne smemo pozabiti, da je od 600 tisoč ljudi v tujini okoli 340 tisoč vojaških obvez- nikov, ki so zunaj po vrženi vsakovrstni agitaciji,« je de- jal tovariš Tito in nadaljeval z vprašanjem kaj bi bilo, če bi prišli v položaj, če bi se bilo treba braniti, kam bi se ti delavci v tujini obrnili? Morda celo proti nam. De- jal je, da res služijo devize, da z dobršnim delom teh de- viz pokrivamo negativno bi- lanco. da pa nas te devize preveč drago stanejo, kajti ljudje padajo pod vpliv so- vražnikov socializma. KOMUNISTI MORA- MO BITI ENOTNEJŠI Posebni del svojega govora je predsednik Tito posvetil Zveza komunistov. Dejad je, da m tako majhen del čla- nov, ki mislijo, de je ob dobje revolucije končano, da zdaj ni treba več politično delati, da ima Zveza komuni- stov le še za idejno vlogo pa še to abstraktno. Zavrnil je taka stališča in poudaril, da mora ZK delovati na vseh področjih družbenega življe- nja, toda ne s komandnih po žici j, marveč kot zavestna si- la v vseh političnih organi- zacijah in samoupravnih tele- sih, zlasti pa v socialistični zvezi, sindikatih itd. »Mi moramo Zvezo komu- nistov preoblikovati, jo posta- viti na nove terni j e in ni nuj- no, da so v organizaciji mi- lijoni članov, dosti je polovi- ca tega, če bo ta polovica za- gotavljala kadrovski sestav, ki bo zagotovljala enotnost pogledov, enotnost idejnega in političnega razvoja. Ve- sel sem, da ste v Celju začeli energičneje ukrepati. Toda take ljudi je treba odstraniti sistematično, ne pa kampanj- sko«. NAŠA NOTRANJA MOČ JE TEMELJ NEODVISNOSTI Ko se je dotaknil medna- rodnega položaja, burnih do- godkov v bližnji preteklosti in sedanjosti, različnih gro- ženj, ki smo se jim uspešno upirali, je dodal, da vendar- le moramo vedeti, kaj vse se lahko zgodi m da ni izključe- no, da bi bili morebitni spo padi vpleteni. Prav zaradi tega je močno poudaril nuj- nost notranje enotnosti, ki pa je ne moremo ustvariti le s pogledom navzven, marveč da moramo reševati tudi na- še notranje probleme. Za stabilizacijo je bil mnenja, da ni na zavidljivi višini in da je mestoma celo stagnira- la. Navajal je negativno zu- nanjo trgovinsko bilanco, da zunanje zadolžitve za enkrat presegajo vrednost izvoaa. Omenil je tudi primere, da so pred devalvacijo, o kateri je bilo govora leto dnl> sklepali trgovci v tujini velikanske posle in pristavil , da so mor- da tudi v Celju akterji takih podvigov. Le-ti so si ustvari- li zaloge tudi za osem mese- cev, kar je tuje v mnogo bolj razvitih deželah, kot je na- ša. Govoril je tudi o potre- bi zmanjševanja investicij, zlasti tistih, ki so nepokrite in tistih, ki jih je moč odlo- žiti. Zavzel se je za poveća- vanje lastne surovinske baze in ostro grajal primere, da moramo uvažati milijone ton cementa in tisoče ton jekla iñ smo se napake šele zdaj zavedli. ČVRSTO VERJAMEM V MOČ SAMO- UPRAVNEGA SOCIALIZMA »V zunanjem svetu, je de- jal tovariš Tito, predvsem na zapadu, pa tudi na vzhodu, pišejo in govorijo, da smo pred razsulom. Pravijo celo, češ, ko mene več ne bo, bo vse razpadlo.« »Jaz pa mislim, je nadalje val, da so bile sile samoup ravnega socializma, dovolj močne. Lahko posameznik gre, lahko grem tudi jaz, to da nove moči rastejo, sile, ki vedo, kaj je treba storiti, da bi ohranili neodvisnost in naš družbeni razvoj. Toda oni tam zunaj se s takimi govo- ricami vseeno ukvarjajo in s tem prinašajo nemir v našo državo, a to moramo onemo gočiti.« Tovariš Tito je tudi tokrat naslovil kritiko na del tiska, radia, pa tudi na televizijo, ki se jim dostikrat izmuzne v javnost kaj negativnega, de- struktivnega, ob vsem tem pa je v naših delovnih ljudeh toliko čudovitega, lepega, po žrtvovalnega, o čemer bi bilo treba pisati, govoriti in pri- kazati na ekranih. Tudi za ta vprašanja je tovariš Tito v prvi vrsti odgovornost na- slovil na Zvezo komunistov in zahteval, da se morajo tisti, ki nočejo biti osveščani voja- ki v vrstah zK, posloviti od organizacije. PREPRIČAN SEM, DA BOSTE TEŽAVE USPEŠNO PREBRODILI Na očitke, ki se sem in bja slišijo, da se pri nas vse preveč govori, premalo pa posluša, je tovariš Tito odgo- voril, da Zveza komunistov namerava resno obračunati z vsemi, ki se zoperstavljajo temeljnim načelom našega družbenega razvoja, da pa tega pri nas ne bomo storili na drastičen način, da bomo opravili to nalogo sistematič- no, ne kampanjsko. Komunistom je priporočil, da se bolj posvetijo delova- nju v socialistični zvezi in ostalih množičnih organizaci j ah, da se je treba vrniti k tistim uspešnim metodam, ki so nekoč v mnogo težjih časih bile tolikanj učinkovi- te, ki jim je sledilo vse ljud- stvo. Ko je zaključil svoj govor, je tovariš Tito izrazil prepri- čanje, da bodo delovni lju- dje zmogli prebroditi težave, da ima Celje dobro osnovo za razvoj, da ima predvsem preizkušen in sposoben de- lavski razred z dovolj volje, »če pa bi bile stvari odvisne tudi od vaših voditeljev v re- publiki, potem »pritisnite« nanje, da vam jih pomagajo rešiti«, je s smehom zaklju- čil. Na koncu se je tovarišica Olga Vrabičeva zahvalila predsedniku republike za dragocene misli in napotke, predsednik Tito pa se je za- hvalil vsem, ki so v tem raz- govoru sodelovali in dejal, da bi brez stikov in nepo- srednega spoznavanja raamar na terenu, težko opravi j afl svojo dolžnost. Burno po zdravi jan, kot ob prihodu, je tovariš Tito s svojim sprem- stvom zapuščal dvorano Na- rodnega doma, Trg Svobode in Celje, ki mu je zaželelo srečno pot in čimprejšnjega ponovnega snidenja, i . Poročilo o obisku: JURE KRASOVEC Fotografije: TONE VRABL MILAN B02K3 JURE KRAâOVEO (Nadaljevanje s 1. strani) tako dobiti večjo količino vo- de za vodnjake v Medlogu, s tem pa za potrošnike v me- stu. Sedanje delo pai dovanja- nju Savinje je še vedno v fa- za poskusa. Direktor »Plinar- ne-vodovoda« pa meni, da v tem ni dolgoročna rešitev v preskrbi mesta s pitno vodo. To naj bi bila le vmesna stop- nja, ki bi naj ornila prehod na dokončno rešitev vpraša- nja. Kolektiv »Plinarne-vodovo. da« si je že lani in prej pri- zadeval, da bi dobil lokacijo in s tem odprl nove vodnjake vzhodno od letališča. Vendar so se strokovne raziskave ta- ko zavlekle, da so šele pred kratkim dobili točno lokaci- jo za en sam vodnjak. Tu so računali na več vodnjakov, vendar bi ostali ležali v to- ku vode, ki vsebuje preveč železa in drugih primesi. Ta ko bodo dobili le en vodnjak, ki bo dajal okoli 50 litrov vode na sekundo, približne toliko, kolikor jih dajejo dru- gi. Ta rešitev pa ne odpira končnih perspektiv. Računa- jo, da bodo z dovajanjem v podtalnico ter z novim vod- njakom krili potrebe le za tri leta. Spričo tega ostaja preskrba mesta s pitno vodo še vedno odprto vprašanje, če- tudi so pota za rešitev mana Koliko vode sploh porabi- mo? Povprečna poraba vode v letošnjem juniju je bila 12.600 kub. metrov, vtem ko je povprečna poraba v lan- skem letu znašala le 10.300 kuto. metrov, po vsem tem in na osnovi polletnih rezulta- tov kaže, da borno letos v Celju porabili za okoli 14 % več vode kot lani Kako torej kriti prmanj- kljaj? Odgovor je na dlani. Reši- tev je predvsem v dodajanju vode pri Levcu v medlošiko podtalnico. Toda, to je le del- na in kratkotrajna rešitev. In perspektivna, dolgoročna? Na celjsko vodovodno omrežje je vezanih približ- no 36.641 prebivalcev v go- spodinjstvih, zatem 16.341 lju- di v industriji in manjše šte- vilo potrošnikov v drugih go- spodarskih panogah. Te šte- vilke pa stalno naraščajo, medtem ko pri novih vodnih virih ne gredo v korak s po- trebama . Investicije na tem področju zaostajajo. »Mi bolj gasimo,« je dejal tov. Cerne tič, »kot da bi delali za da- ljšo perspektivo!« In še ne- kaj je zapisati: v minulem obdobju tudi raziskav nd bi- lo. Zadeva se je premaknila šele pred kratkim, ko je -po- leg kolektiva tudi občinska skupščina posegla v to raz- pravo in naročila nova in več- ja raziskovalna dela. In kje je pravzaprav reši- tev? Vidiki se odpirajo v tako imenovanem savinjskem vo- dovodu, v zajetju vodnih vi- rov v Zadrečki dolini in na- peljavi vodovodnih cevi do Celja. To pa je zelo velika in obsežna naloga tako za- voljo raziskav kot za projek- tiranje, gradnjo in sredstva. 2e pred leti so računali, da bi za gradnjo vodovoda iz Bočne, ki bi dajal okoli 500 litrov vode na sekundo, po- trebovali okoli šest milijard starih dinarjev. Ta količina vode bi krila potrebe do pri- bližno leta 2000. Dela v zdajš- njem času pa bi prav goto- vo terjala večji izdatek. Se veda pa se v tej zvezi pojav- ljajo še druga vprašanja. Gre za odgovor na vprašanje, ali bi bila na ta vodovod vezana tudi druga naselja na poti od Bočne do Celja. Kako bi po- tem uredili sofinanciranje in ne nazadnje organizacijo, ki bi naj skrbela za preskrbo vsega tega območja in ne sa- mo Celja s pitno vodo. Pojav- lja se več izredno pomemb- nih in moramo reči tudi tež- kih vprašanj, ki zadevajo šir- še območje in ne samo CeDje. Kako bo torej letos in т bližnji prihodnosti? V kolikor bodo uspeli z dodajanjem vode, in računa- jo, da bodo, potem bo vpra- šanje rešeno, čeprav ne pov- sem. Problem Golovca, Polul in drugih območij so sprva nameravali reševati z grad- njo posebnih krajevnih črpalk. Toda, s tem bi bre- me prenesli z ene na drugo ramo. Položaj bi ostal nespre- menjen, v kolikor bi ne do- bili in zagotovili večjih vod- nih virov. Tu je namreč prob- lem. Edina rešitev je v zago- tovitvi večje količine vode za celotno območje! Torej, nujni so novi in večji vodni viri! M. Božič Za kopalno sezono vse vrste frotirja in kopalne brisače bogata izbira tkanin za poletne obleke Se priporočamo kolektiv MANUFAKTURA Cankarjeva 1 HINKO DERM9L čeprav leta bežijo in pi- šejo svoje znake tudi na njegove roke, na njegov o- braz, bo ostai večno mlad. Mlad po duši in počutju. Mlad tudi zato, ker je po- svetil svoje delo mladim. Celo nekaj let svojega po- klicnega dela je posvetil mladini, otrokom v šoli in pozneje v velenjskem mla- dinskem klubu. Tu je bil v svojem elementu in tega se тц znebil niti tedaj, ko je stopil med ekonomske pro- pagandiste velenjskega ko- lektiva za proizvodnjo go- spodinjskih aparatov »Gore- nje«. Tudi ta kolektiv je mlad, v povprečju niti ne polnih 25 let. Torej, spet med mladimi za mlade. Da, to je Hinko Dermal iz Velenja. Spričo svoje izredne ak- tivnosti sodi v tisti krog ljudi v velenjski občini, ki je znan na vsakem koraku in povsod dobrodošel, saj prinaša s seboj vedno ne- kaj novega, zmeraj nove misli in načrte. Počitka pravzaprav ne pozna. V ak- tivnem delu se je oblikoval njegov značaj —- odločen in udaren. Kdor mu hoče vsi- liti svoje mnenje, mora bi- ti prepričljiv, ne frazerski. V takšni debati je po nava- di glasen pa ne zato, da bi s tem uveljavil svoja stali- šča, marveč zato, da bi tu- di na zunaj pokazal, da ni cmiahljivec. Znaki njegovega družbe- nega dela so številni in raznovrstni. Pred mnogimi leti si je izbral torišče kul- turno prosvetnega dela. Bil je tisti, ki je dal mnogim proslavam in manifestaci- jam značilni velenjski pe- čat. Velenjske proslave v najširšem pomenu vesede so še zdaj zanimive in kva- litetne, tudi po njegovi za- slugi. Znal je povezali go- vornika z recitator jem, pev- cem, glasbenikom in dru- gimi. Prav tako je njegovo ime povezano z nastankom, raz- vojem in kvalitetnim vi- škom velenjskega kotalka- nja. Aktivno se ni nikoli ukvarjal s tem športom, zato pa je vložil veliko na- porov, da je postal izpra- šani trener. Isto velja za umetnostno drsanje: trener, ki ni nikoli stopil na drsal- ke. In vendar so iz njegove kotalkarske šole izšli mno- gi državni prvaki, z enakim uspehom pa se uveljavlja tudi kot trener v umetno- stnem drsanju. Tak je Hinko Dermol v prostem času. Dosti ur mu jemlje tudi funkcija pred- sednika sindikalne organi- zacije v Gorenju. Z ideja- mi, ki nikoli ne počivajo, pa se uveljavlja še na področju ekonomske propa- gande. « Ц raavoja kot znanstvena disciplina. Drugo pa je vprašanje, kakšen vpliv ima sociologija v družbenem življenju. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so- ciologija, tako kot vsaka dru- ga znanost, obstaja zato, da jo upoštevajo v praksi. Me- nim, da v naši politični pra- ksi sociološki izsledki veliko- krat niso dovolj upoštevani, čeprav je seveda res, da niti sociologija niti katerakoli druga družbena znanost, ne more centrom odločanja di- ktirati njihove politike«. »In s katerim problemom naše družbe se trenutno uk- varjate?« »Že nekaj časa me zanima vprašanje med državnostjo in samoupravnostjo. Problem je y tem, da razvoj samo- upravljanja še ne pomeni av- toma>Uóne¿a odiiuranja dr- žavnosti. V okviru državnosti je namreč izoblikovan sistem družbene kontrole, ki je da- nes za človeka še neobhodno potreben. Zaenkrat še ne ka- že, da bi ta sistem hitro pre- hajal v samoupravne struktu- re«. Toliko o delu dr. Goričarja. Kljub temu, da že precej časa živi v Ljubljani, se še vedno pogosto vrača v svoj domači kraj — Mozirje. Kraj pozna že dolga leta in prav tako spremembe, ki jih je prinesel čas. »Razlike med preteklostjo in sedanjostjo so opazne po- vsod, tako v zunanjem vide- zu, kot ▼ ljudeh, v njihovi vsakdanji kulturi. Mislim, da si lahko samo želimo, da bi razmere ostale takšne kot 90, da bi se trend razvoja tega področja še naprej gibai v isti smeri.« SKOK CEZ KOZO Tretji julij. Rudarski praznik. Na ploščad velenjskega kotalkališča te je julijsko sonce upiralo z vso moč- jo, in tudi iz betonske plošče je izža- revala vročina. Nad lepo okrašenim mestom ob Palci je krožilo letalo. No- silo je napis in pozdrav: srečno ru- darji. Vse je bilo živahno, praznično. Le 75 mladih fantov, v črnih rudarskih slavnostnih oblačilih in z belimi roka- vicami na rokah, je stalo v vrsti res- nih obrazov. Čakala jih je še zadnja preizkušnja, skok čez kožo v pravi ru- darski stan. »Petinsedemdeset mladih in zdravih fantov se je odločilo, da življenje z na- mi v jami bo delilo ...« Sonce je žgalo, tisto sonce, ki ga v jami nadomešča Yudarska svetilka. Morda je žgalo prav zato, da bi se ga mladi rudarji naužili za vse tiste čase, ko ga bodo globoko pod zemljo močno pogrešali. »Mi kopljemo premog za tovarne, za ms, za nas, za vse... mi mladi ru- darji!« Skok čez kožo je starodavni rudar- ski običaj, ko zelenci postanejo pravi rudarji, ko jih medse sprejmejo sta- rejši tovariši. Dogodek spremljajo obljube mladih: obljubljam, da bom ostal zvest naši črno zeleni zastavi. Obljubljam, da bom čuval pridobitve NOB .. itd. In potem pravi skok čez kožo in čez sod rudarske pijače, čez sodček piva. Skok čez košo pa je združen tudi s pitjem piva. »Izpijte, bratje, kameradi! Naj bo svetal vam današnji dan!« Vrčke piva jim zatem prinesejo de- kleta. čeprav je grlo suho, ga pijejo počasi. Na dušek? Ne, t0 še ne. Še ni izkušenj. Počasi in z vmesnimi počit- ki. Vrček mora ostati prazen. »Tako, sedaj še ljubezen razdelimo!« In spet so dekleta tu, mlada in le- pa, z rdečimi nageljni. Petinsedemde- set fantov, prav toliko rdečih nagelj- nov, pripetih na črnih rudarskih uni- formah. »Postal sem knap globokih jam ... Slišiš dekle, to sem jaz.« In potem še zadnji poziv: - »Rudarji, sprejmite v svoje vrste te mlade, čvrste fante!« Doslej strnjena vrsta se razkropi. In mladi piisiopajo k starejšim. Stisk trde in žuljave roke z mlado in še ve- dno nežno dlanjo. Zelenci so postali pravi rudarji. »Stan rudarski, bodi nam pozdrav- ljen . . .« M B PLAKETA ZA DELO Celjsko društvo inženirjev in tehnikov, ki deluje vse od začetkov organiziranega dela inženirjev in tehnikov pri nas, je pred dnevi dobilo na jubilejni skupščini zvezne strokovne organizacije poseb- no priznanje za svoje uspeš- no delo. DIT v Celju je pravzaprav zveza dvanajstih samostojnih strokovnih društev kot za gradbenike, elektrikarje, kme- tijce, tekstilce, geodete, ke- mike itd. Celotna organizaci- ja povezuje okoli 1500 tehnič- nih strokovnjakov, četudi so vsa društva povezana po svo- ji stroki na ustrezne republi- ške strokovne zveze, je delo DIT v mestih in občinah ven- darle izredno pomembno, saj nastopa kot povezovalec pri obravnavi skupnih proble- mov in nalog. To vlogo po- trjuje tudi dosedanje delo, kjer 'se je celjsko društvo še posebej uveljavilo. To drži tako za prirejanje razstav, za obravnavo urbanističnih na- črtov, za izdajo priložnostnih publikacij (regulacija voda, kanalizacija) itd. Zanimiva je ugotovitev, da je trenutno v tisku brošura o celjskem pro- metnem vozlišču. Glavni po- udarek v delu DIT pa je zla- sti v tem obdobju pomoč ob- činam pri reševanju vseh ur- banističnih vprašanj in ne nazadnje pri obravnavi raz- voja industrije in kmetijstva. Celjsko društvo inženirjev in tehnikov vodi inž. Henrik ömak, tajnik organizacije pa je Ivo Marine. RIGOLETO ZA PRAZNIK OBČINE Te dni se bodo pričele pr ve prireditve v počastitev praznika celjske občine, 20. julija. Precej dela bodo ime li športniki, ki pripravljajo več tekmovanj in srečanj, kot uvod v drugi del priredi- tev pa lahko uvrstimo gosto- vanje ljubljanskega opernega ansambla z Verdijevim Rigo- letom. Predstava bo v sobo- ] to, 10. julija ob 20. uri na drsališču v mestnem parku. Naslovno vlogo bo pel Samo Smerfcolj, dirigent pa bo Ci- ril Cvetko. Predstavo bo sku- paj s člani orkestra, zbora in solisti izvedlo okoli 200 članov ljubljanske operne hi- še. V primeru slabega vreme- na bo uprizoritev v gledali- šču. Vstopnice si lahko zagoto- vite v predprodaji v turistič- nem uradu po 12 in 22 din. Spored prireditev v počasti- tev 20. julija pa predvideva še razstavo »Štajerska v borbi« v muzeju revolucije itd. OCENA VOLILNEGA PROGRAMA Kot rezultat dosedanjih se- stankov sekretariatov posa- meznih sekcij pri Občinski konferenci SZDL Celje ter skupne seje vseh predsedni- kov teh sekcij z vodstvom SZDL je nastal delovni osnu- tek ocene izvajanja volilnega programa v celjski občini. Minule dni so predlog tega dokumenta obravnavali še na seji izvršnega odbora, na- kar bodo pripravili dokončen tekst, ki bo predmet obrav- nave občinske konference, katere seja pa ne bo prej kot jeseni. Prvotno so namreč nameravali to oceni podati še pred počitniškim obdobjem, vendar so smatrali, da je po- trebno posamezna stališča še precizneje oblikovati, kar pa seveda terja svoj čas. O ne- katerih ugotovitvah po posa- meznih področjih družbeno političnega in ekonomskega razvoja v celjski občini bomo podrobneje še pisali v na- slednjih številkah. ZMAGOVALCA KRANJC IN ŽF.LEZNIK Avtomoto društvo Slavko Slander je priredilo ocenje- valno vožnjo v počastitev dneva borca. Na njej je so- delovalo 44 tekmovalcev iz celjskih podjetij. V kategori- ji do 1000 ccm je zmagal Krajne (Prevozništvo) s 31 točkami pred Grumom (In- grad) 55 in Kolčanom (Me snina) 66. V kategoriji nad 1000 ccm pa je najboljši re- Vprašuje: Ivan Ivačič Odgovarja: Greta Lotrič Na bencinski črpalki ob Ljubljanski cesti smo zmotili pri delu tovarišico Greto Lo- trič, ki že deveto leto polni avtomobilske rezervarje in ji zastavili neka, vprašanj. Ka- ko poteka vaš delovni urnik? Delamo samo sedem ur in to, en dan dopoldan in drugi po- poldan. Kolikim avtomobi- lom povprečno napolnite re- zervarje? Ne vem, jih je pre- več, da bi štela. Koliko li- trov bencina pa stočite na dan? To je precej različno, povprečno stočimo 3500 1 su- per j a, 3000 ¡.navadnega ben- cina in okoli 2000 1 plinskega olja. Sedaj, ko je sezoria se je verjetno promet občutno po- večal? To je vsakoletni pojav, vendar pa za enkrat ni preve- likega navala, to šele priča- kujemo. Največ promet imamo v avgustu in oktobru. Kako tot da tudi v oktobru, ko je v glavnem sezoria mi- mo? V oktobru ljudje vozijo ozimnico in se je že zgodilo, da smo v tem mesecu imeli več prometa kot v poletnih. Obrišete na vseh avtomobi- lih šipe in brisalce? Na vsa- kem brez izjeme, ker smo po tem tudi točkovani, kar pa vpliva na višino plače. V teh preteklih mesecih smo dosegli stoodstotne norme, ki se iz- ražajo v točkah. Kaj pa na- pitnina, je kakšna razlika med domačimi in tujimi turi- sti? Ni, še nisem nikoli opa- zila. Si napitnino delitet ali vsak svoj del zadrži zase? Ve- dno si jo tovariško razde- limo. Koliko pa vas dela na tej črpalki? Nas, ki točimo bencin je pet, trije pa delajo v pralnici. Ste zadovoljni s tem poklicem? Zelo, saj sem izučena trgovka in veliko raj- ši delam tu, kot v trgovini. zultat dosegel Zelezmk (Pre- vozništvo) s 102 točkami pred Gumzetom 11 in Dolinšekom (oba Cesta—kanalizacija) 140. Zanimivo pa je, da se je nt* šesto mesto uvrstila tekmo- valka Minka Videnšek s 200 točkami. Med moštvi pa so prvo mesto osvojili pred- stavniki Prevozništva pred Cesta—kanalizacija ter Zvezo šoferjev in avtomehanikov. jk NOVA SKUPŠČINA KONSTITUIRANA V torek, 6. julija, je b:la v sejni dvorani Komunalnega zavoda za socialno zavarova- nje Celje prva redna seja novoizvoljene skupščine sku- pnosti zdravstvenega ¿avaro vanja delavcev Celje. Delega- ti za to skupščino so bil: iz- voljeni na volitvah po posa- meznih volilnih enotah v ča- su od 1. do 31. maja. Poslanci skupščine so naj- prej poslušal; poročilo volil- ne komisije o izvedbi volitev, verificirali mandate poslan- cev, sprejeli pa so tud: nov poslovnik skupščine. Na+o so izvolili nove izvršilne organe skupščine. Za predsednika skupščine je bil ponovno iz- voljen tov. Franc Ban, dose- danji predsednik skupščine, za njegovega namestnika pa tov. Ludvik Metelko. Na seji so poslanci poslu- šali tudi poročilo o delu sku- pnosti v preteklem obdobju, razpravljali o reorganizacij i socialnega zavarovanja in o raznih vprašanjih v zvezi s tekočim delom. I. S. SIP HITRO NAPREDUJE V SIP Šempeter dosegajo iz leta v leto lepše proizvo- dne rezultate. V primerjavi za nekaj let nazaj so pro- duktivnost dela povečali kar za 118 odstotkov pri čemer se je fizični obseg proizvodnje povečal za tri in polkrat. Za- nimivo je, da so kljub iz- redno porastli produktivnosti dela, osebni dohodki rastli ■ po nižji stopnji, kar je prav- zaprav izjemen primer. Po- rast osebnih dohodkov v tem odobju znaša namreč le 72 j odstotkov, v letošnjem letu ! pa je povprečni osebni doho- dek v kolektivu že 1650 din. Dobri rezultati gospodarjenja pa so omogočili tudi izbolj- šanje delitvenega razmerja, saj so lani izdvajali v sklade samo 12 odstotkov ustvarje- nega čistega dohodka, letos pa predvidevajo, da bodo j skladi udeleženi v končni de- ; litvi že kar z 40 odstotkov, j Res lepi rezultati, ki jih v današnjih pogojih dosegajo le redki. VEČ SPECIALIZI- RANIH RAZPRAV Na zadnji seji žalske občin- ske skupščine je direktor Ga- ranta iz Polzele, tov. Ram- šak med drugim v svoji raz- pravi načel tudi vprašanje obsega in strukture obravna- vanih gospodarskih proble- mov na sejah občinske skup- ščine. V zvezi s tem je podal predlog, da naj bi se občin- ska supščina v bodoče lote- vala obravnave gospodarske- ga položaja v občini na bolj specializiran način. Na dnev- ni red naj bi po njegovem prihajala posamezna gospo- darska področja, ne pa kom- pleksno gospodarstvo v ob- čini, kar bi omogočalo, da se problemi detaljneje anali- zirajo, da se precizno opre- dele posamezni problemi in na taki osnovi poiščejo tudi ustrezne rešitve. Predlog je bil s strani odbornikov tivno sprejet , zato lahki i čakujemo, da bomo ¡ globalnih ocen gospodi > v bodoče na sejah skupščine poslušali tuđ |¡ specializirano in • korj > obravnavo posameznih 11 darskih področij. < POROŠTVO » ZA NAJETJE « KREDITOV 1 Skupščina občine žal na svoji zadnji seji , sprejela sklep o prei poroštva za najetje j manjših kreditov pri o podružnici Ljubljanske ke. Za postopno uri prepotrebne urbanistico > kumentacije za posaj kraje in zaselke bo kredit v višini 38 stari lijonov. Ugotovili so na da pomanjkanje us|| urbanistične demokraciji viralno vpliva na hi razvoj posameznih ni ' zato je potrebno to ' mentaci j o urediti čil \ Drugi kredit pa bo na višini 13 starih milijon1 nakup gasilske cisterne skemu društvu v Žale nakup je iz preventivni žarno varnostnih ukrepi ' jen, odlašali pa so ga i sto let. Oba najeta ki 1 bosta odplačana iz sre 1 ustreznih skladov, ki a f lifcujejo pri občinski ; ščini. 1 H П ŽIVINOREJA RAZSTAVA: Pred leti so bile živi® , ske razstave priljubljen koristna oblika prikazom dosežkov na tem pod; kmetijske proizvodnje, dolgih letih premora so p Zgornji Savinjski dolini novno odločili, da bodo < fç nizirali to pomembno P i ditev. Predvideno je, $ živinorejska razstava ' 4 jeseni v Rečici ob Sa' 1 : DVE ZAN NOVŠNA Naš nov mur 2'oJ ki je poročala za ДЈ sku predsednika Ti! terski rekord. V cal sednika Tita s p^ življenja v Narodna zorov predsednikov¡ album, ki ga je nan gostu izročiti. Toda tem nujna, je гатц sednik je s svojim Ta zapis mu ne ga vendar zabeležili Tudi tisto popo1» 0 varuška, in ker js ' * jo s Tomažkom тпо^ r dila sta ob Savinji, ? < varjala oziroma ' je odgovarjala № vprašanj, ki so se r vi glavici. Vse je ^ dovito. Babica je ' . potrpljenja, Tornai šanj. л Hodila sta že do^ dve in več. Kdo ve' sprehodih izgublja j Potem sta jo Takole je fotografski objektiv »»beleži! srečanje treh nekdanjih uslužbencev »Sa- vinjske posojilnice« v Žalcu, katere ustanovitev pred 90 leti proslavljamo letos. Z leve proti desni: Vilko Senica, nekdanji ravnatelj, Joštova in Šket oba nekdanja uslužbenca tega denarnega zavoda. (Foto: B. S.) Il MINUTI VRABLA je sodeloval v ekipi, ¡A Radio Cel je o obi- dosegej. svoj repor- tfekal razgovor pred- celjskega družbenega j s fotografijami pri- [ v Celje opremil lep j odhodom visokemu blikovala na osnovi pred- >nih podražitev goriv in iv ter cestnih taks, pr- stveno namenjala za mo- lizacijo cestnega omrežja izvitih občin. Ta sredstva predvidoma znašala okoli milijarde starih din, raz- evali pa bi jih med tiste ine, ki jih po znanih kri- ¡ih ustrezni zakon tretira manj razvita področja !. Predlog je naletel na 10 podporo, nedavno tega » ga poslanci tudi že po- iovali na seji posameznih •ov republiške- skupščine, -j et j e sklepa v tem smi- bi pomenilo za nerazvita ročja pomemben korak hitrejšemu vsestranskemu "edku. V LASTNIC JE RITEKLA VODA 1 dni bodo v majhni va- z revnimi in razt reseni - domačijami pri Polju ob i proslavili zaključek del lovem vodovodu. V neka- tere hiše je že pritekla voda, v ostale pa bo v prihodnjih dneh. Mnogo je bilo prigo- varjanja in tudi prepirov, a končno so se le sporazumeli. Težko je bilo zbrati denar — nekateri so si ga morali sposoditi. Sami so izkopali več kot 2 km dolg jarek in položili oevi, vodovodni mon- ter je opravil le priključek. Danes so vaščani veseli in ponosni na svoj uspeh in ves trud, ki so ga vložili v izgradnjo tega objekta. SREČANJE BORCEV V okviru praznika 4. julija je KO ZB iz Loč organizirala spominsko srečanje borcev v Lipoglavu. Prišli so borci iz Vitanja Zreč, Konjic, Stra- nic in špitaliča. Dopoldan je bilo ekipno tekmovanje v streljanju, ki ga je organizi- ralo streljsko društvo iz Ko- njic, popoldan pa so udele- ženci v veselem razpoloženju obujali spomine na dogodke iz NOB. Podobna srečanja organizira vsako leto druga KO ZB v svojem kraju za področje celotne občine. V počastitev praznika 22. julija in trideset-letnice vsta- je slovenskega naroda bo na Skomarju ponovno srečanje borcev s . pestrim kulturnim in zabavnim programom. Ob 8. uri zjutraj bo ekipno tek- movanje v streljanju. Ob 10. uri bo srečanje borcev ob grobu padlih in položitev venca, ob 11. uri bo osred- nja proslava v centru vasi, kjer bo govoril bivši koman- dant 13. udarne brigade Mir- ka Bračiča, generalmajor Andrej Cetinski-Lev. Po pro- slavi bo tovariško srečanje. -ii- VIDNI USPEHI RDEČEGA KRIŽA Po izjavi tajnice ORK tova- rišice Šmalc Marte, se je de- javnost le-te organizacije v zadnjih dveh letih občutno povečala. Samo v tem letu se je zvrstilo niz koristnih in humanih akcij, ki so pokaza- le, da je bilo na področju dela ORK veliko uspeha in koristnih prizadevanj. Skozi celo leto so organizi- rali tečaje prve pomoči za voznike.' Pred kratkim se je končal 80-urni obnovitveni tečaj za prvo pomoč v tovarni Konus. Pripravljajo tudi te- čaje prve pomoči za voznike začetnike. Revnim in socialno ogroženim osebam vse leto v mejah možnosti pomagajo tako, da jim dajejo obleko in druge potrebščine. Uspeš- na je bila akcija zbiranja oblačil in posteljnine, pri kateri so občani pokazali ve- liko. pripravljenost in huma- nost za takšna dejanja in so- delovanje. Ob dnevu krvoda- jalcev je bila v Kulturnem domu proslava, kjer je bila svečana podelitev značk ob pestrem kulturnem progra- mu. V letošnjem letu imajo še namen, da izvedejo tečaj prve pomoči v industrijskem podjetju Lip in krvodajalsko akcijo v Zrečah in Konjicah, kjer predvidevajo, da se bo prijavilo precejšnje število krvodajalcev. OBNOVILI SO SPOMENIK Ob dnevu borca in v po- častitev 30. obletnice vstaje so v nedeljo v prisotnosti kakih 100 domačinov in go- stov — rudarjev iz Laškega in Hrastnika, odkrili prenov- ljen spomenik padlim rudar- jem iz rudnika Pečovnik. Spomenik stoji v bližini sta- rega rudnika v Zagradu. Na slovesnosti je govoril ing. Bračič, ki je v nekaj besedah orisal potek NOB na Slovenskem in še posebej poudaril delež, ki so ga v boju za svobodo v kozjan- skem odredu in Bračičevi brigadi doprinesli rudarji iz rudnika Pečovnik. Mladinski pevski zbor in člani kulturno umetniškega društva Svoboda-Zagrad so pripravili kratek kulturni program, rudarji iz Laškega in Hrastnika pa so ob spo- meniku položili vence. Slovesnost je zaključil predsednik krajevne organiza- cije ZB tov. Košir, ki je spo- menik predal v varstvo mla- dincem osnovne šole »Toneta Grčarja«. STAME JČIČ PEDAGOŠKO DRUŠTVO Nedavni dan prosvetnih de- lavcev velenjske in mozirske občine so izkoristili še za ustanovitev pedagoškega dru- štva za obe občini. Izvolili so sedem članov v odbor, ki ga bo vodil prof. Jože Vo- grinc iz Velenja. ч babica 'eme, sta ehod. Ho- \ pogo- " babica čudovitih ïyrnaZko- Po in ču- ђо mero vpra- )rda tudi 1 takšnih to. Tudi izložbe so zanimive, čeprav ne toliko za Tomažka. »Babicu, lulat!« je naenkrat ugotovil Tomažek. »Ja, kam neki bi te naj peljala?« »Babica, lulat, hitro, hitro ..!« Zdaj ji ni kazalo drugega, kot da sta jo mahnila do najbližje gostilne in tam poiskala stranišče. Pred vstopom v stranišče je Tomažek videl le to, da je morala babica vzeti denarnico in plačati, in šele potem, ko se je oddahnil, je ugotovil: »Babica, zakaj si dala toliko dinarč- kov za tako malo lutanja?« TOVARIŠU TITU BI REKLI V torek, 2. julija se je mudil v Celju na kfatkem obisku predsednik republike Josip Broz-Tito. Dopoldne, pred njego vim prihodom smo na celjskih ulicah napravili med občani anketo, da bi izvedeli kakšni so njegovi občutki ob priča- kovanju dragega gosta, kako se na svoj način pripravljajo na njegov sprejem. Vsem smo zastavili vprašanje, kaj bi predsedniku Titu povedali, zaželeli, oziroma kaj bi ga vprašali, če bi imeli možnost z njim govoriti. IRENA MASTNAK — Za- želela bi mu dobrodošlico in mu povedala, da želim, da bi večkrat prihajal v naše kraje in bi tako lahko bolje spo- znal njihove lepote in zani- mivosti in tudi značilnosti naših ljudi, njihove želje in probleme. Povedala bi mu še to, kako iskreno si želim, da ne bi bilo nikoli konec našega prijateljstva, da bi ostali vedno tako tesno po- vezani. BOŽO KOŠENINA — Ce bi imel to možnost bi mu za- želel, da bi se med nami do- bro počutil, se vračal med nas. Rad pa bi mu zastavil celo vrsto vprašanj, med drugim kaj misli o naši no- tranji politiki, našem gospo- darstvu. Razen tega bi se z njim rad pogovarjal tudi o problemih v svetovni politi- ki, torej o tistih problemih, ki pretresajo svetovno jav- nost sleherni dan. NAZIR LJUBIC — Pove- dal bi mu, da sem zelo ve- sel, ker je po daljšem času spet obiskal naše kraje. Za- želel bi mu, da bi ostal zdrav in, da bi doživel najmanj ste let, da bi še naprej plodno delal pri oblikovanju našega razvoja. Rekel bi mu tudi, da si vsi želimo, da bi več- krat prihajal med nas, da bi bolje spoznal naše kraje in lijudi. STANKO LORGER — Naj- prej bi mu izrekel dobrodo- šlico; želel bi mu, da bi mu bilo v Celju lepo in prijetno, da bi se večkrat vračal med nas. Hkrati pa bi mu pove- dal, da vsi želimo, da bi se uresničilo vse tisto, kar nam je povedal v svojih govorih, ki ga je imel pred sprejet- jem ustavnih amandmajev. Tako, menim, bi bilo naj- bolj prav. ŽARKO KONŠČANSKI - Povedal bi mu, da sem zelo vesel, ker ga lahko pet vi- dim. Videl sem ga že enkrat v Velenju, ampak od takrat je že dolgo. Pa pozdravil bi ga. želel pa bi mu, da bi bil zdrav in vesel in vedno tako dober, če pa bi ga mo- gel kaj vprašati, bi hotel ve- deti, kako je bilo takrat, ko je bil on majhen. Tako pet občanov, ki smo jih dopoldne pred prihodom predsednika Tita povprašali o tem, kaj bi mu rekli, kaj zaželeli, kaj vprašali, če bi imeli priložnost. Govorili so v imenu nas vseh. Seveda so bili vsi presenečeni nad vpraša- njem, skratka počutili so se kot se morajo pravljične oseb nosti, ki so jim na voljo tri želje... LAŠKO VABI NA TURISTIČNE PRIREDITVE MED 10. IN 18. JULIJEM PIVO IN CVETJE • Sindikalna godba na pihala ob svoji stoletnici med nosilci programa prireditev. • Hrvaški par iz Vrbovca se je »skujal«, zato Hrvatov na ohceti ne bo ... • ... Pač pa pripelje srbski par iz Trstenika poleg svatov še celo kulturno-umetniško društvo in razstavo domače obrti. • Osrednja prireditev bo v nedeljo, 18. julija, ko bo kmečka ohcet v svoji tradicionalni obliki. Letos že drugič turistične in kulturne prireditve v okvi- ru praznika piva in cvetja v Laškem niso bile vključene v praznovanje občinskega praznika, ki se je končalo s proslavo ob Dnevu borca v Jurkloštru. Tako se Laške- mu zdaj obeta že drugi del prazničnega julija s celo vr- sto zanimivih prireditev, ki pa so na skrbi turističnega društva, hortikulturnega dru- štva in pod pokroviteljstvom laške pivovarne, ki v juliju slavi tudi svoj velik delovni uspeh, ko bodo v obratova- nje dali nove proizvodnje naprave. Kot, vsako leto bo praznik piva in cvetja potekal spet nekaj dni, le da letos z majhnim odmorom v pone- deljek, torek in sredo (12., 13., 14. julija), morda tudi zato, da bi preveč ne trpeli delovna storilnost in potroš- ni fondi občanov. SOBOTA 10. julija in NE- DELJA 11. julija sta posve- čena stoletnici laške sindi- kalne godbe na pihala. Po komemoraciji v spomin vsem umrlim godbenikom na po- kopališču bo ob sedmih zve- čer tovoriitev umetnostno- glasbene razstave v domu »Dušana Poženela« in razsta- ve izdelkov domače obrti iz Trstenika, nekoliko kasneje pa koncert godbe slavljenke, letošnje občinske nagrajen- ke. Po tej akademiji bo v »Savinji« zabava, kjer pa bo svojim kolegom in občinstvu igral orkester iz nemškega Plietzhausna. Tudi v nedeljo bo Laško v znamenju godbe. Po sprejemu gostujočih godb bo povorka godb po laških ulicah (ob 8. uri). Po konča- ni povorki bo na šolskem te- lovadišču revija godb, na starem gradu pa prav tako dopoldne streljanje na glina- ste golobe, ki ga prirejajo lovci. Po treh dneh odmora se za- čenjajo prireditve v četrtek s košarkarskim turnirjem in zaključujejo z tekom z bak- ljami po Laškem. V noč pa se bodo spoprijeli šahisti. V petek popoldne bo po promenadnem koncertu na vrtu restavracije »HUM« na šolskem telovadišču nastopi- lo kulturno-umetniško dru- štvo »7. julij« iz Trstenika. V soboto bo »fenomenalna« košarkarska tekma med do- mačimi igralci in košarkar- skimi asi »Olimpije«, proti večeru bo godba spet razve- seljevala občane, sledil pa pa bo ognjemet z gradu in mostu, in na glavnem trgu bo kot vsako leto vasovanje. V nedeljo bo potekalo vse kot vsako leto; svatje bodo spet šli po neveste, sprevod svatov bo osrednja zanimi- vost v bogati povorki, na glavnem trgu bo šranganje in potem v poročni dvorani sklenitev zakonske zveze le- tošnjih dveh parov, doma- čega in srbskega iz Trste- nika. Da ne pozabimo. V vseh dneh, ki jih bogatijo prire- ditve, bo na. številnih plesi- ščih poskrbljeno za ples, za dobro kapljico in prigrizek. Pa še nekaj. Laško je spet bogatejše s cvetjem, kot se seveda spodobi v letu, ko bo bogatejše tudi pri proizvod- nji piva. VSE PRIREDITVE OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA V LAŠKI OBČINI V ZNAMENJU BRATSTVA IN TRADICIJ NARODNOOSVOBODILNE VOJNE • Praznik, ob katerem je partizanski Jurklošter dobil »akontacijo« na boljšo prihodnost. • Praznik, ob katerem je bila svečano podpisana listina o bratstvu med občinami Laško, Trstenik in Vrbovec. • Praznik, ko je ponovno oživela slava Kozjanskega med vojno in ko so stari z mladimi borci z ramo ob rami pokazali svoj borbeni duh. • Okoli 3.000 udeležencev proslave v Jurkloštru je predstavljalo najbolj trdno vez med zgodovino, o kateri je govoril nekdanji komandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin in nalogami, ki nam jih nalaga sedanjost in jih je obrazložil podpredsednik slovenske skupščine Marjan Orožen. V skopo odmerjenem pro- storu bo težko v poročilu o poteku šest dni trajajočih slovesnostih zapisati vse, kar bi bilo krónistovega peresa vredno. O sporedu praznič- nih dni smo obširno poroča- li že prej, spored pa je bil v celoti uresničen j razen po- ložitve temeljnega' kamna za gradnjo osnovne šole v Rim- skih Toplicah, kar pa bo stor- jeno v dneh, ko bodo v La- škem praznovali praznik »Pi- va in cvetja«. Svečanosti so se začele v torek popoldne v Jurkloštru, kjer so izročili svojemu na- menu nekaj pridobitev za ta kraj, ustvarjenih s prispevki delovnih kolektivov in skup- ščine občine Laško. Jurklošter je kot zibelka upora v koz- janskem delu laške občine dobil zobno ambulanto, asfalt na cesti skozi naselje in re- gulirano strugo Gračnice ob njej. Polana in Henima sta te- lefonsko povezana s svetom, ozaljšane pa so tudi hiše v Jurkloštru, skratka, kot je nekdo dejal, dobili so »akon- tacijo« na obljubljeno lepšo prihodnost in hitrejši razvoj. V naslednjih dneh so se v Jurkloštru zvrstile športne in kulturne prireditve. Po petindvajsetih letih se je ob-' čanom predstavil spet domač mešani pevski zbor, ki ga je za to priložnost vodil profe- sor Julij Gorič. V petek se je težišče slo- vesnosti za nekaj ur pre- stavilo v Laško, ko je v do- mu »Dušana Poženela« pote- kala svečana seja občinske skupščine in družbeno-politič- nih organizacij v občini. Zbo- rov al ce je ob vhodu pozdrav- ljala s koračnicami godba na pihala, stoletni jubilant in le- tošnji občinski nagrajenec. Slavnostni govor je na seji imeil predsednik skupščine občine Miha Prosen, za tem pa so na svečan način spre- jeli sklep o pobratenju občin Laško, Vrbovec in Trste- nik. Prisotne delegacije iz obeh bratskih republik sta ob svečani predaji listine o po- bratenju izročili tudi spomin- ske darove občini gostiteljici, vsako po eno sliko domačih slikarjev, Vrbovčani vrh te- ga lepo rezljano vazo, Trste- ničani pa »bu renče ljute ra- kije«. V imenu občine Tr- stenik je na slavnosti spre- govoril predsednik PERO STANIČ, v imenu Vrbovča- nov pa podpredsednik FRA- NJO DAVČEVIC. Manifesta- cijo bratstva so v okrašeni dvorani simbolizirale zastave slovenske, srbske in hrvaške republike. Na seji so podelili še le- tošnje nagrade »2. julij«, o čemer poročamo posebej. Popoldan je bila slovesnost tudi v Brezi, kjer so bor- ci II. bataljona štajerske VDV brigade v prisotnosti domačinov, občinskih delega- cij, gostov in staršev ter so- rodnikov odkrili spomenik padlemu komandantu bataljo- na Bobeku, obeležje na kraju, kjer so borci II. bataljona štajerske VDV brigade v prisotnosti domačinov, občin- skih delegacij, gostov in star- šev ter sorodnikov odkrili spomenik padlemu komandan tu bataljona Bobeku obeležje na kraju, kjer je junaško iz- dihnil. Sobota je potekala v Jur- kloštru v znamenju srečanja mladine, ki je iz vseh šol v občini taborila pri šoli, z ru- darji, kateri so tokrat svoj praznik preživeli v Jurklo- štru v znamenju srečanja mladine, ki je iz vseh šol v občini taborila pri šoli, z ru- darji, kateri so tokrat svoj praznik preživeli v Jurklo- štru. še to noč so iz raznih krajev v občini proti Jurklo- štru krenile partizanske pa- trulje, enote teritorialne voj- ske pa po uspeli mobilizaci- ji na pohod, ki se je na- slednji dan končal v Jur- kloštru s taktično vajo na- pada, ki je bil seveda prila- gojen bolj slovesnosti kot pa pravilom in taktiki za primer potrebe. Višek praznovanj pa je bil v nedeljo, ko se je v Jurkloštru zbralo nad 3.000 občanov, mladine, pripadni- kov teritorialnih enot, borcev in aktivistov Kozjanskega, borcev VDV brigade in go- stov iz sosednjih občin, pred- vsem Celja, Šmarja in Sev- nice. Po taktični vaji in veli- častnem mimohodu, rapor- tu vseh sodelujočih predsed- niku občine, se je začelo zbo- rovanje, na katerem sta go- vorila podpredsednik skupšči- ne SRS MARJAN OROŽEN in bivši komandant kozjan- skega odreda MARJAN JE- RIN. Medtem ko je prvi posvetil svoj govor predvsem sedanjemu položaju in na- logam, je drugi podčrtal morda že nekoliko pozab- ljen prispevek tega dela Ko- zjanskega v osvobodilni voj- ni. Oba sta se ustavila tudi ob problemih nerazvitosti, vendar vsak na svoij način. Medtem ko je Marjan Je- rin poudaril, da je že skraj- ni čas, da Slovenija odločno poseže v problem, da bi Ko- zjanci izgubili občutek odri- njenosti zapostavljenosti, je podpredsednik Marjan Oro- žen v naporih za stabilizaci- jo, v odrekanju megaloman- skim investicijam napovedal več možnosti in realnosti za zmanjševanje razlik med raz- vitimi in nerazvitimi po- dročji. Dan borcev je v partizan- skem Jurkloštru minil v bučnem veselju, snidenju do- mačinov z nekdanjimi borci in aktivisti. Bill je to prav- cati partizanski miting in še v pravem kraju povrhu JURE KRAŠOVEC Na slavnostni seji skupščine in vodstev političnih or- ganizacij so v Laškem podelili tudi spomenice o pobra» timljenju med občinami Laško, Trstenik in Vrbovec. Na našem posnetku je prizor, ko pionirji s cvet,j(»i pozdravljajo goste iz Srbije in Hrvaške. (Foto: S. Kužnik) Med osrednjimi dogodki v okviru občinskega praznika v Laškem je bilo odkritje spominskega obeležja v Brezah, kjer je 1945 leta padel komandant II. bataljona VDV brigade. (Foto: Jure Krašovec) Med okoli 3000 udeleženci na veličastnem zboru v Jur- kloštru so bili najbolj toplo pozdravljeni nekdanji ko- zjanski borci, odredovci, vedevejevci in aktivisti. Leta, ki so se jim nabrala, niso bila ovira, da bi strumno ne stali pod svojimi borbenimi prapori. (Foto: J. Krašovec) ČAKANJE DOLGO DVAJSET LET ALI KAJ JE DOBILA GALICIJA OB PRAZNIKU OČI SO SE USTAVLJALE NA CESTI IN OBNOVLJENI ŠOLI Lepo je bilo tisto jutro, ko smo p'sali 4. julij 1971. Pred osnovno šolo v Veliki Pi- resici so se zbrali pionirji, ob- čani in gostje. »Veteran« galicij- ske Krajevne skupnosti 91-letni Franc Potočnik, po domače Ur- ban iz Zavrha je zaprosil pred- sednika skupščine občine Žalec Jožka Rozmana, da prereže trak in dovoli promet po novi asfal- tirani cesti, dolgi nekaj več kot tri kilometre tja do zadružnega dama. Govorili so o pomenu, ki ga ima Galicija za žalsko občino, o ljudeh, ki so več kot dvajset let gazili po kolovozu tja v to- varne, kjer so delali in delajo. Zdaj imajo lepo cesto, ki jim je poleg obnovljenih šol v Veli- ki Pirešici in Galioiji največje priznanje in nagrada za dolgolet- no samevanje nad dolino. Ljud- je pa so kljub temu delali. Elek- trika. Vodovodi. Zdaj cesta in šole. Galicija z bližnjimi zaselki je v zadnjih dneh spremenila zunanji izgled. Tega so najbolj veseli ljudje, ki so sami z lastni- mi rokami ob pomoči občine in delovnih organizacij uspeli dobi- ti tiisto na kar so čakali mnogo let: cesto. S praznovanjem so končali pozno v noči tam na Knježnici, kjer so pekli dobre ćevapčiće, kuhali odličen partizanski go- laž in točili domače vino. Da je po podplatih peklo, ko so plesa- li, je poskrbel ansambel Ota Ro- ma iz Žalca. Galičani so se izkazali. Osred- njo proslavo občinskega prazni- ka žalske občine so pripravili ta- ko, kot si lahko samo želimo. Vse je končano. Njim pa bo os- talo največje darilo: obnovljeni šoli in cesta, cesta v dolino. Tekst: Tone Vrabl Foto: Tone Tavčar Pogled na dolgo kolono vozil, na čelu so biti domači »mopedisti«, ki je zapeljala proti za- družnemu domu po novi cesti, je bil več kot prijeten ... Jože Jan, podpredsednik skupSčine občine Ža- lec, je otvoril obnovljeno osnovno šolo v Ga- liciji. Poleg ostalih izboljšav so pridobili tudi centralno kurjavo. Jože Jan, podpredsednik skupščine občine Žalec, je otvoril ob- novljeno osnovno šolo v Galiciji. Poleg ostalih izboljšav so pridobili tudi centralno kurjavo. KJE BO STEKLA HITRA CESTA? Gradnja hitre ceste skozvi Savinjsko dolino se bliža s jiitrimi koraki. Ni čudno te- daj, da se vse bolj tudi raz- pravlja o tem, po kateri iz- med predvidenih variant naj bi stekla skozi dolino zelene- ga zlata. Kot je anano je bi- lo predvidenih kar šest raz- ličnih variant, od katerih ima vsaka svoje prednosti in šal tudi slabosti. Na zadnji seji skupščine občine Žalec so temu proble- mu posvetili precej pozorno- sti tudi odborniki > ki so se na koncu le odločili za južno, tako imenovano varianto Mi- rosan, ki jo je predlagal kmetijski kombinat, katerega predlog pa je podprla tudi občinska konferenca SZDL Žalec. Kljub mnogim pro- blemom, ki jih odpira tudi ta varianta, med drugim bi bilo potrebno predstaviti tu- di tok Savinje v dolžini ene ga kilometra in pol, pa ven- darle vsebuje nekatere po- membne prednosti pred dru- gimi, predvsem pa pred tako imenovano severno varianto. Ekonomski izračuni so po- kazali, da bi bila škoda, po- vzročena na kmetijskih povr- šinah po severni varianti eno milijardo in 829 starih mili- jonov, medtem, ko bi bila ta škoda po južni varianti le precej manjša. Znašala bi namreč eno milijardo in 48 starih milijonov, kar pome- ni, da bi bilo v tem prime- ru škode za skoraj 800 sta- rih milijonov manj. To pa nedvomno velja upoštevati. Izračunali so tudi letni iz- pad narodnega dohodka na zemljiščih, ki bodo potrebna za hitro cesto. Po severni va- rianti bi bilo letno za 430 sta- rih milijonov din manj na- rodnega dohodka, medtem, ko bi bil za izpad po južni, Mirosanski varianti znašal samo 136 milijonov 2e ome- njene številke govore v prid južni varianti, ki so jo, kot smo že povedali, potrdili tu- di odborniki. Ob urejevanju vprašanj, kje bo stekla hitra cesta (kljub vsemu lahko še vedno pride do sprememb) pa bo potrebno misliti tudi na šte- vilne druge probleme, ki jih bo sicer nadvse pomembna in koristna cesta prinesla s seboj. Odborniki so pred- vsem postavljali vprašanja, kaj bo s kmeti, ki bodo iz- gubili skoraj vsa svoja zem- ljišča, s čim se bodo preživ- ljali v bodoče? Ali bo mož- no na neki skupni osnovi združiti presekane hmeljske parcele, kar bo seveda reši- lo vsaj del nastalih proble mov? Posebno pozornost je doži- vel predlog, po katerem bi se pri pristojnih organih zavze- mali za to, da bi Savinjsko dolino proglasili za »prostor posebnega pomena«, ker bi to omogočilo učinkovitejše re- ševanje kompleksnega pro- blema. Na vsak način je po- trebno zagotoviti to, da se dolina ne bi ponovno razde- ljevala, saj jo že sedaj deli- jo na posamezne trakove Sa- vinja, cesta in železnica. Prav gotovo bo okrog dokončne odločitve o najbolj sprejem- ljivi trasi potrebno proučiti še prenekatero odprto vpra- šanje, čeprav bo vsklajevanje različnih stališč prav gotovo izredno težavno. Na koncu koncev je treba upoštevati, da bo s celjske strani hitra cesta vstopila v dolino na se- vernem delu, kar bo odprlo še dodatne probleme. Odbor- niki, ki so z vso resnostjo odprli tudi druga, pomemb- na vprašanja se sicer, kot vsi ostali zavedajo ogromne ga pomena hitre ceste isto- časno pa ne morejo tudi mi- mo problemov, ki jih bo po- vzročila njena izgradnja. B. STRMČNIK V. PLASKAN PREDSEDNIK SZDL ŽALEC IZVOLILI SO NOVO VODSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL IN VODSTVA NJENIH IZVRŠILNIH ORGANOV TER SPREJELI AKCIJSKI PROGRAM Na volilni konferenci Ob- činske konference SZDL Žar lec so izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvo- ljen tov. Plaskan Vlado iz ¿alca, za podpredsednika Ra- sboršek Zoran iz Arje vasi in za sekretarja Robič Ivan iz Žalca. V prvem delu konference je bilo podano poročilo o de- lu Občinske konference SZDL Salee. Dejavnost Občinske conference in njenih organov e v preteklem obdobju za- emala obravnavanje bistve- lih vprašanj sedanjega in x>dočega dela in razvoja ob- iine, ter vsestransko reševa- nje aktualnih problemov z družbenopolitičnega življenja. V tej smeri so se, Občinska konferenca in krajevne orga- nizacije SZDL, povezovale in skupno nastopale z drugimi družbenopolitičnimi organiza- cijami ter samoupravnimi skupnostmi. Zaupanje, ki si ga je pridobila Socialistična zveza med občani, je rezul- tat konkretnega in uspešne- ga dela na gospodarskem in družbenopolitičnem področju. Novoizvoljeni sekretar Ob- činske konference SZDL tov. Robič, je v drugem delu kon- ference podal nekaj misli o aktualnih nalogah Socialistič- ne zveze v občini. Poudaril je, da se je SZDL s svojim delom uveljavila v mestu in na vasi kot najširša in od- prta družbeno politična or- ganizacija. Njen ugled nara- šča predvsem najširšega an- gažiranja občanov na vseh področjih kjer delajo in ži- vijo. Zato si tudi v prihodnje ne moremo zamišljati hitrej- šega in uspešnejšega razvoja brez angažiranja slehernega občana. Še poseben povdarek je dal v svojih izvajanjih pripravam na splošni ljudski odpor. Za- vedati se moramo, da je od urejenega družbeno ekonom- skega položaja delovnih ljudi, odvisna pripravljenost za ob- rambo naše domovine pred eventualnim agresorjem. U- resničevanje stališč stabiliza- cije gospodarstva za kar se zavzema tudi Socialistična zveza, je predpogoj našega dela v prihodnje, je zaklju- čil tov. Robič Ivan. Na konferenci je bilo poda- no poročilo o izvedbi volitev v krajevne organizacije SZDL za mandatno dobo 1971—1973 in za Občinsko konferenco za mandatno dobo 1971—:975. JANEZ KROFLIC USPEŠNO TABORJENJE TERITORIALNIH ENOT Od 25. do 27. junija je >ilo na Roglji na Pohorju ridnevno taborjenje pripad- likov teritorialnih enot iz «lotne Konjiške občine, ki ¡o se urili in preizkušali spo- sobnost bojne pripravljenosti ' primeru nenadnega napada ovražnika na naše ozemlje. 3note so bile pod vodstvom :omandanta Branca Bana, ek retar j a OK ZKS v Konji- ah. Potek taborjenja nam je pisal takole: »Naše teritorialne enote so ' sestavu Pohorskega bataljo- la, ki jim je bila priključe- ia skupina petdesetih rnla- oncev in mladink. Del pro- rama so izvedli v sestavu îritorialnih enot, del pa sa- aostojno. Na to akcijo smo e že pripravljali od začetka aga leta. Takšno, veódnev- o taborjenje je bilo pri nas rvič in se je pokazalo za ze- » uspešno in koristno. Ko so sodelujoči prejeli pozive in oblekli uniforme, je v njih zavladal vojaški duh. Pridružila se mu je še stdoga samodisciplina, kar je pokazalo na visoko stopnjo moralne odgovornosti in za- vednosti. Po sprejetju nalog na zbornem mestu so mora- li vodi in čete že v zgodnjih jutranjih urah med pohodom na Pohorje, samostojno izva- jati akcije. Med pohodom so bile izvedene taktične vaje, zasede, organizirana je bila kurirska služba, izvidništvo itd. Kljub slabemu vremenu — megli in dežju so akcije med pohodom potekale ne- moteno in se odvijale po predvidenem programu. Vse enote so se ob določenem ča- su zbrale na zbornem mestu. Program taborjenja je bil razdeljen na tri dele: prvi je obsegal taktične vaje, uspo- sabljanje in pridobivanje fi- zične kondicije, v drugem so se odvijale strelske vaje z vsemi vrstami lahkega orožja, v tretjem pa smo posvetili največ pozornosti moralnopo- litični vzgoji pripadnikov te- ritorialnih enot. Presenetljivo dobre uspehe smo dosegli pri vajah v streljanju, saj je bi- la povprečna ocena prav do- bra. Drugi večer taborjenja so mladinci pripravili pester kul- turni program ob tabornem ognju, starešine pa so pri- povedovali dogodke iz časov NOB. Naš štab je bil enotnega mnenja, da je bilo taborje- nje v celoti zelo uspešno. Po- goji življenja v dnevih tabor- jenja so bili kot v pravi voj- ni- Med pripadniki teritori- alnih enot, se je razvijalo tovarištvo, nova znanstva in zbliževanja. Vse to pa krepi moč teritorialne obrambe v mirnem in vojnem obdobju. Na zboru, po končanem ta- oborenju, so bile izrečene po- hvale najboljšim, ki so po- kazali maksimalno prizadeva- nje in požrtvovalnost. Pose- bej moramo poudariti, da smo naleteli na veliko razu- mevanje v delovnih organiza- cijah, ki so svojim delavcem dale izreden plačan dopust. Nadalje so nam šle na roko gamizije iz Slov. Bistrice in Maribora. Do tesnega sode- lovanja je prišlo med con- skim in našim štabom. Na taborjenju so bili prisotni člani republiškega štaba za splošni ljudski odpor. Obi- skali so nas tudi predsednik občine, člani sveta za narod- no obrambo pri skupščini občine Konjice in predsed- niki vseh družbenopolitičnih organizacij. Vsi so si bili edini, da je bilo taborjenje v celoti zelo uspešno in da je v bodoče potrebno nadalje- vati začeto prakso in na ta način krepiti in usposabljati moč teritorialne obrambe. IVAN IVACIC NOVA SKUPŠČINA PRIČELA Z DELOM V petek, 2. julija, je bila sejm dvorani Komunalne a zavoda za socialno zavaro- inje prva redna seja novo voljene skupščine skupno- ti zdravstvenega zavarova- la kmetov Celje. Poslanci l to skupščino so bili iz- voljeni na volitvah od 6. do 30. maja po vseh občinah. Na seji so najprej razprav- ljali o poteku volitev in man- datih delegatov, nato pa spre jeli nov poslovnik skupščine. Najpomembnejši del seje je bila izvolitev novih organov skupščine. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Senica Alojz iz Ponikvic pri Šentjurju, ki je tudi član republiške skupščine zdrav- stvenega zavarovanja kmetov, za podpredsednika pa so iz- volili tov. Franca Praznika iz Rodegunde pri Mozirju. Novi člani izvršilnega odbo- ra so Brie Jože, Jelovšek Mar- jan, Malus Jože, Novak Franc, Glavan Alojz, Peteli- njek Jože, Pratengrazer Jo- že, Tomažin Alojz in Trbovc Miha. Za člane komisije za pritožbe zavarovancev pa so delegati izbrali tovariše Novak Franca, Jurkošek Kon- rada in Volavšek Karla. Po volitvah so poslanci skupščine razpravljali še 0 "zakonu o pripadnosti in upo- rabi zveznega prispevka iz osebnega dohodka od kme- tijske dejavnosti, o službi za odmerjanje in pobiranje pri- spevkov, posebno živahno pa je postalo ob razpravi o pred- laganem povečanju cen zdra- vil in bolniških storitev. Iz dosedanjih prispevkov nam- reč nikakor ne bi mogli kriti teh povečanih izdatkov. Na koncu seje so poslanci raspravljali še o tekočih pro- blemih ter o pokojninskem zavarovanju kmetov. S. 1. OB PRAZNIKU SO V LAŠKEM PODELILI NAGRADE 2. JULIJ Na svečani seji občinske skupščine občine Li ško m vodstev občinskih političnih organizacij, ob navzočno- sti prvoborcev, poslancev, delegacij pobratimljenih ob- čin iz Vrbovca in Trstemka, so v petek podelili tudi pet nagrad »2. julij«, kakršne vsako leto podeljujejo najbolj zaslužnim organizacijam, društvom in posa- meznikom. Nagrade v letu 1971 so prejeli: Џ SINDIKALNA GODBA NA PIHALA, ki v letoš- njem letu praznuje stoto obletnico svojega obstoja in ki je v preteklosti bila os razvoja in uspehov glasbene- ga življenja v mestu in njegovi okolici. V obrazložitvi je med drugim rečeno tudi to, da je bila godba v dalj- ni, zlasti pa bližnji preteklosti nosilec kulturnega živ- ljenja zlasti med delavci, kar se odraža tudi v tem, da je godba pod okriljem sindikata, vsekakor pa naj- starejše društvo na področju prosvete in kulture na območju občine. • KRAJEVNA SKUPNOST VRHOVO je bila že lani v ožjem izboru za nagrado, zato letos njena uvrstitev med nagrajene ni bila več v vprašanju. Krajevna skup- nost Vrhovo je nesporno najbolj uspešna med skup- nostmi v občini, ne samo v svoji enotnosti pri reše- vanju komunalnih vprašanj, marveč tudi na področju kulturnega in prosvetnega življenja in pri vseh ostalih oblikah družbenega sožitja v svojem kraju. • JOŽE KAJTNA, tajnik občinske skupščine f- prejel prvo med nagradami za posameznike. Nagrado je dobil za svoje dolgoletno politično delo, ki sega že v predvojni čas, v leta osvobodilnega boja, prav po- sebej pa za svoje zasluge pri vodenju in organizaciji upravne službe v občini. • IVAN ČERIN, predsednik občinske organizacije ZB NOV in prvoborec je drugo nagrado dobil predvsem za zasluge pri utrjevanju organizacij ZB NOV v ob- čini, za uspešno oživHanje tradicij osvobodilnega boja, za dosežke, ki jih je dosegal v času. ko je bil tudi se- kretar komiteja ZKS v občini in uspešno delo v osta- lih organizacijah v korist občine Laško. Џ IVAN TOMAN iz Debra je tretjo nagrado dobfl za svoje dolgoletno delovanje na področju ljudske prosvete, zlasti pa za dolgoletno aktivno delo v dram- skih ustvaritvah v prosvetnem društvu Nagrajenec pa je bil ves čas aktiven tudi na drugih podroíüh družbe- nega življenja. Vsi nagrajenci so poleg listin o podelitvi nagrad do- bili tudi denarne nagrade kot skromne oddolžitve 7a onravlieno delo. ki so ga kot kolektivi ali posamezniki opravljali brez pričakovan 1a plačila. V ŽALCU TRI OBČINSKE NAGRADE PRIZNANJA POSAMEZNIKOM IN SKUPINAM Na slavnostni seji občinske skupščine občine Ža- lec, ki je bila v Galiciji ob osrednji proslavi občinske- ga praznika, so podelili tako kot vsako leto tri občin- ske nagrade kot priznanje za delo pri hotenju za bolj. še dosežke celotne družbe. Utemeljitve je prebral ob- činski uslužbenec Franc Speglič, priznanja pa podelil predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman. Prejeli so jih: FRANC CINK iz Žalca. Mož se je odlikoval kot dol- goletni občinski uslužbenec, kjer je v raznih vlogah dosegel veliko pomembnih uspehov. Sodeloval je in še sodeluje v raznih krajevnih organizacijah, kjer opravlja odgovorne funkcije. Bil je med najpomemb- nejšimi nosilci in pobudniki za gradnjo zdravstvenega doma. Zaradi dolgoletne izredne prizadevnosti na raz- nih področjih si je vsekakor zaslužil občinsko prizna- nje. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER se je v zad- njih letih odlikovalo kot izvrsten gojitelj in propa- gator nekaterih kulturno in turistično zanimivih ob- jektov tako v samem Šempetru, kot v njegovi bližnji okolici. Gre predvsem za dolgoletno sistematično ure- jevanje rimskih izkopanin, ki so prav zaradi urejeno- sti, ki jo je pogojilo Turistično društvo, postale znane po vsej Sloveniji in izven nje. Prav zdaj pripravljajo nadaljevanje izkopavanj novih rimskih spomenikov, čla- ni turističnega društva skrbijo za zunanji izgled na- selja (predvsem glede rož in čistoče) ter v zadnjem času za urejevanje kraške iame Pekel v Podlogu ter termalne vode v Podlogu, kjer nameravajo zgraditi bazen. Društvo je s svojim bogato zastavljenim pro- gramom in dejanskim delom med najboljšimi. KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL V GALICIJI je v zadnjih letih pokazala pri drobnih, vendar po- membnih krajevnih problemih toliko prizadevnosti, kot malokdo. S pomočjo občanov so uspeli pridobiti vodovode, elektriko, zdaj še cesto ter dve obnovljeni šoli: v Veliki Pirešici ln Galiciji. Z občinsko nagrado je Galicija kot takšna dobila tudi del uradnega prizna- nja za mnoga uspešno izpeljana dela. LOJZE TRSTENJAK, novinar Večera, je dobil po- sebno občinsko nagrado za dolgoletno intenzivno in objektivno spremljanje dogodkov v žalski občini, pred- vsem na področju kmetijstva in drobnih, venar po- membnih človeških del. Kolegu Iskrene čestitke! Svetovni rekord je mogoče doseči v iiajrazličnejših športnih in nešportnih disci- plinah — tudi v pljuvanju na daljavo. Skorajda odveč je, da povemo kraj tekmova- nja — kajpak je bilo to v Združenih državah Amerike, še natančneje v mestu Pa- uls Valley v zvezni državi Oklahomi. Svetovni prvak je postal študent prava Pat Ratliff, ki je pljunil 14,51 metra daleč, kor je sicer manj od veljavnega svetovne- ga rekorda iz leta 1965 (16,06 metra), pa kljub temu do- volj daleč... dober jezik, ki ga bo lastnik nedvomo la- hko s pridom uporabil kot odvetnik . .. še en (bivši, svetovni pr- vak je imel dober dan: Cas- sius Clay-Muhamed Ali, ki so ga pred leti obsodili na 10,000 dolarjev kazni in 5 let ječe, ker ni hotel v voj- sko (češ, da je duhovnik), je končno oproščen. Tako je raz- sodilo ameriško vrhovno so- dišče, boksar, ki ga je neda- vno tega premagal Joe Frazi- er, pa je takoj izjavil, da bo znova poskusil osvojiti na- slov prvaka ... čeprav malo pozno, pa vendarle iz srca .. Mož, ki je izjavljal, da bo svetu pojasnil, kdo je v re- snici ubil ameriškega pred- sednika Johna F. Kennedyja, okrožni tožilec iz New Orle- ansa Jim Garrison, se je ne- nadoma znašel za zapahi. Obtožili so ga, da je spreje- mal jx>dkupnino in ni pre- ganjal nezakonite igre na srečo ... kar bi utegnilo da- ti prav tistim, ki trdijo, da kdor visoko leta, nizko pa- de .. če imaš lepo postavo in dobro srce, imajo lahko od tega nekaj tudi starejši lju- dje '— tako je vsaj videti po- tem, ko sta v Dovru (Velika Britanija) poskusili dve ljub- ki Angležinji v Evinem ko- stumu preplavati kanal La Manche. Pripadata skupini nudistov, pred startom pa sta izjavili, da sta tako zbra- ni denar kanili podariti ustanovi, ki skrbi za onemo- gle ... ti pa so izjavili, da naj jim raje brezplačno omogočijo spremljati tekmo- vanje ... % Sin britanske kraljice uiale- ški vojvoda, »e pripravlja na svojevrsten podvig> iz balo- na, ki bo lebdel 300 metrov visoko, kani skočiti s pada- lom. Princ je sicer tudi do- kaj dober športni pilot... bog reši kralja. pravi med drugim tudi britanska hi- mna . .. Zdaj je prišlo sporočilo iz Zahodne Nemčije, da so agresivni vozniki na cestah bolj podvrženi poapnenju žil. Agresivna vožnja (ali po domače: divja) povzroča v krvi naraščanje maščob in adrenalina ter noradrenalina. To pa vodi k odlaganju ma- ščob na stenah žil, k poap- nenju koronarnih žil in končno k infarktu ... sedaj Pa glejte, kako boste vo- zili ... ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V Stockholmu so sporočili, da bodo čez približno deset dni razglasili tožbo usta- škim teroristom, ki so zve- rinsko umorilj jugoslovan- kega veleposlanika Vladimira RolovKa. Za prvoobtožena Brajkoviča in Barešića ter njunega pomočnika Stojano- va je javni tožilec zahteval najvišjo možno kazen: do- smrtno ječo, za Lema in Marinkovića pa zelo ostro kazen. Med procesom so odkrili vse strahotne podrob. nosti tega zahrbtnega in hla- dnokr\nega umora. Tožilec je zavrnil vse poskuse obrambe, da bi zločin okvalificirala kot politični umor. Razen tega so med obravnavo osvetili tu- di ozadje, se pravi delovanje ustaške emigracije na Šved- ska javnost je spremljala proces z velikim zanimanjem in opazovalci menijo, da je lahko večina med njimi ne- mara prvič temeljiteje spo- znala, kakšni cilji in načela ter metode vodijo ustaško emigracijo na Švedskem. Dva obiska — Alda Mora, italijanskega zunanjega mini- stra v Moskvi in francoske- ga predsednika Pompidouja v Zahodni Nemčiji sta minu- li teden znova pokazala na dejstvo, da smo v Evropi priča dokaj intenzivnim po- litičnim procesom, ki bi jih lahko — vendarle pa ne či- sto dobesedno, kljub vsemu gre le še za bolj ali manj uspešne poskuse — označili kot zbliževanje dežel in naro- dov stare celine v nekaj, kar bo šele v daljni prihodnosti lahko postalo močneje pove- zana Evropa. To je vsekakor nekaj dobrega za ljudi, ki ži- vijo v Evropi in za svet na- sploh, toda varali bi se, če bi menili, da smo že zelo bli- zu tem cil,jem. Stiki med na- rodi so bili vselej dobrodo- šli, dandanašnji smo jim priča v smeri sever-jug prav tako kot v smeri vzhod-za- hod in obratno. To vsekakor ni nekakšno zapiranje vase, niti poskus organizirati »evropski blok« — saj bi bi- lo slednje v tem trenutku nekaj povsem nemogočega. Toda ekonomske povezave (pogosto bolj kot zgolj poli- tične) so postale preprosto nujnost in za mnogimi dr- žavniškimi obiski se skriva v bistvu predvsem to. Stare meje padajo, predsodki zgi- nevajo. Doba hitrih komuni- kacij in bliskovitega napred- ka ne trpi umetnih pregrad. Vse to prodira tudi v svet politike, ki se preprosto mo- ra ukloniti zahtevam dobe in izraz tega sta čeprav vsak na svoj način, tudi obiska Pompidouja in Mora, pa še številni obiski pred tema in tudi tisti, ki jim bomo le- tos še priča. Na Bližnjem vzhodu v bi- stvu ni nič novega — če- prav diplomati še vedno po- skušajo doseči nekaj, kar bi bilo vsaj malo podobno traj- nejši spravi, številnim pred- logom in protipredlogom si- cer obe strani prisluhneta, vendar pa v njih ne najdeta tistega, kar bi ustrezalo obema. Zdaj so nezadovoljni eni, zdaj drugi in kdove, ko- liko voda bo še moralo pre- teči po Nilu, predno bo na Sinaju zopet mir, ampak mir take vrste, ki ne bo le varljivo premirje v senci orožja, marveč trajna popu- stitev napetosti. Nov predlog za mir so po- nudili tudi v Parizu — in si- cer predstavniki osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Ne- kateri so ob tem videli v dejstvu, da Združene države Amerike niso pri priči (kar je bila praksa doslej) zavrni- li predloga, vzpodbudno znamenje ... dvomimo pa če so imeli povsem prav. ZDA ne bodo nikoli hotele priznati poraza v Vietnamu in potemtakem njihovi na- sprotniki bržkone ne bodo imeli priložnost ponašati se s slastjo popolne zmage — to je skorajda gotovo, kljub vsem donečim izjavam. Ver- jetno bo konec nekak kom- promis med željami ene in druge strani, do njega pa utegne priti šele prihodnje leto, ko bo Nixon potrebo- val nekaj zelo otipljivega za svoje volivce med predsed- niško kampanjo. Dotlej bo- do Američani verjetno poča- si umikali svoje čete (števi- lo vojakov US Army se v Vi- etnamu vztrajno, čeprav po- časi, zmanjšuje) in hkrati pripravljali svoje saigonske zaveznike na dan, ko bodo morali sami skrbeti za svoj obstoj. Zdi se nam, da je ta obstoj v senci velikega vprašanja že sedaj, ko umik Američanov še ni povsem končan, in bo še toliko bolj, ko bo enkrat pri kraju. KJE SO USLUŽNOSTNE DEJAVNOSTI? To vprašanje si vse po- gosteje zastavljajo prebival- ci novega hudinjskega na- selja. V naselju, ki je v zadnjih letih zraslo severno od pekarne in hu- dinjske šole, razen stanovanj nimajo nič drugega kot eno samopostrežbo, majhen bife in frizerski salon. Vprašanje, ki je vse bolj pereče, je pro- blem otrok, katerih starši so v rednem delovnem razmerju. Varstvene ustanove ni in ot- roci so prepuščeni sami sebi. Na krajevni skupnosti se zavedajo tega problema. Že avgusta bodo pričeli graditi varstveno ustanovo, sredstva za gradnjo bo prispevala ob- čina, del stroškov bodo krili občam sami, del denarja pa bodo dobili tudi z dobičkom posebej za to organizirane tombole. Občani so prispevali tudi 30 odstotkov sredstev za asfaltiranje Dobojske ceste, za katero obljubljajo, da bo gotova do avgusta. Kmalu bod0 pričeli z grad- njo novega stolpiča, v kate- rem bodo tudi prostori za razne uslužnostne dejavnosti in družabni prostor. Sem se bo preselila tudi knjižnica Svobode Gaberje, stroške za opremo prostorov in obnovo knjižnice pa bo krila kultur- na skupnost. Na krajevni skupnosti Ga- berje upajo, da bodo zainte- resirane organizaicje, pred- vsem občina, pošta, gostin- ska podjetja in seveda EMO ter Cinkarna, ki zaposlujeta večino prebivalcev hudinjske- ga naselja, pokazale še več razumevanja za probleme no- vega naselja in jim tudi z denarnimi sredstvi pomagala prebroditi najhujše proble- me. B. STAMEJCIC KMEČKI VINOGRADI V VINORODNI DEŽELI PREMALO VINA OBNAVLJATI TUDI ZASEBNE VINOGRA- DE — VINOGRADNIŠKI SKLAD ZA INVE- STICIJE V Študiji, ki jo je pripravil republiški zavod za načrtova- nje, .je zapisano, da bi v pri- hodnjih petih letih obnovili letno po 340 ha vinogradov, od teh le 100 ha družbenih, 340 ha pa zasebnih. Zasebnim vinogradnikom se torej ob- ljubljajo boljši časi, seveda, če bo za predvidene obnov« dovolj gmotnih sredstev, predvsem kreditov in sadik, Zakaj naenkrat taka spre. memba, saj v minulih letih zasebni vinogradi niso bili dovolj cenjeni? Kmetijske or- ganizacije niso imele dovolj sredstev, da bi podpirale ob- navljanje v kooperaciji, ban- ke pa niso dajale kreditov za tak namen. Družbeni or. gani in banke so jim začeli posvečati več pozornosti šele lani. Dosedanji krediti pa so komaj kapljice za predvidene potrebe. V prihodnjih letih bo go- tovo več sredstev za obnavlja- nje zasebnih vinogradov. Ne le zaradi podpore kmetom, temveč tudi zaradi družbenih potreb. V Sloveniji vinograd, ništvo nazaduje že več deset- letij. Predvojni obseg vino- gradov se bo kmalu skrčil na polovico. Leta 1968 jih je bilo še 20.000 ha, čez pet let pa jih bo le še 18.000 ha. Moč- no se zmanjšuje tudi pride- lek grozdja in seveda vina. Čeprav je mnogo valovitega, gričevnatega sveta, na kate- rem je težko pridelovati pše- nico in koruzo, ustreza pa za vinsko trto, ne pridelamo toliko vina, kolikor ga popi- jemo v naši republiki. Zakaj nam najboljša vino- gradniška zemljišča ne daje- jo veliko dobrega pridelka? Velika večina zasebnih vi- nogradov je starih, izrojenih. Iz leta v leto dajejo manj grozdja. Tega ne morejo na- domestiti družbeni vinogradi. Kmetijske organizacije nima- jo dovolj ustreznih zemljišč za nove. V sedanjih razmerah jih ne morejo nakupiti. Tudi obnavljanje vinogradov je drago. Z enakimi bančnimi in drugimi družbenimi sred- stvi je moči narediti veliko več, če jih posodijo kmetom. Nekaj bodo dodali še oni, stroške pa zmanjšali z last- nim delom. Komisja za načrtovanje v severovzhodni Sloveniji je že pripravila nadrobni program za obnavljanje vinogradov. Drugod menda še nimajo po- dobnih programov. Ker se je v nekaterih občinah pridelek vina zmanjšal v 10. letih za eno četrtino in se bo v pri- hodnjih letih še bolj bo tre- ba zasebne vinograde hitro obnavljati. Družbeni so bili skoraj vsi obnovljeni po zad- nji vojni. Od predvidenih 8000 hektarov rajoniziranih vino- gradov naj bi jih v 15. letih obnovili nekaj več kot polo- vico a do leta 1957 kar 1000 hektarov. Trsnice bodo pripravile po- trebne sadike, poiskati bo tre- ba še denar za investicije. Nekaj naj bi ga dobili od prometnega davka na vino. Menijo, da je prejšnji pred- log za znižanje prometnega davka na 50 par od litra tre- ba spremeniti tako, da bi določili en dinar, od tega pa bi se 50 par stekalo * sklad za vinogradništvo. Taka sprememba sicer ne ustreza želji vinogradnikov, da bi z znižanjem prometne- ga davka znižali cene vina na drobno ali bi oni dobili več za svoj pridelek. Izkuš- nje kažejo da bi od znižane- ga davka imeli korist le go* stinci in trgovci. Zato bo vi- nogradnikom več koristilo, če bodo del prometnega dav- ka na vino namenili za ob- navljanje vinogradov in hkra- tno zniževanje pridelovalnih stroškov. , JOŽE PETEK DELEŽ GASILCEV OB POPLAVI V CELJU 1954 LETA V nočj °d 4. do 5. junija 1954 so Izredni nalivi v celj- ski okolici povzročili nena- den in izreden porast vode. Voda je privrela okoli enaj- stih ponoči v Celje in nara- ščala do treh zjutraj. Popla- vila je Celje, razen najožjega centra. Največjo višino 93 cm je dosegla voda v Gregorči- čevi ulici. V mestu so sredi noči za tulile sirene. Telefoni so kli- cali gasilce na pomoč. Na Bregu pri Belaju je drla vo- da z Miklavškega hriba, na- rasla Savinja pa je podrla brv pri Belaju. Kletna stano- vanja v Aškerčevi ulici so bila pod vodo, voda je vdi- rala tudi v vsa nizko ležeča stanovanja. Od povsod klici na pomoč! Vso strahoto je povečala še tema, kaj tj Celje je bilo brez elektrike. Ko se je zdani- lo je bila slika še groznejša. Povsod so se ob deročih vo- dah zbirali reševalci. Ob prvem svitu pa je Celje že organizirano bojevalo bit- ko s skoraj neukrotljivo vod- no silo. Gasilci, člani proti- letalske zaščite, kajakaši Ljudske tehnike in drugi so učinkovito posegli vmes. Po- sebno se je izkazala naša ljudska armada, ki je reševa- la ponesrečence zelo požrtvo- valno. Iz uradnega poročila je raz- vidno, da. je poplava poško- dovala ceste, porušila nekaj mostov, težko prizadetih je bilo 8 stanovanjskih poslopij, poškodovanih 980 zgradb, u ničenih 23 stanovanj ter po- škodovanih 875 stanovanj. ORGANIZACIJA GASILSKE REŠEVALNE SLUŽBE V petek zvečer m ponoči do sobote zjutraj so gasilska društva na svojem območju samoiniciativno reševala og- rožene objekte in poplavljen- ee. V soboto 5. junija pa se je organiziral štab reševalne službe, k; so ga sestavljali: operativni vodja Tone špes, referent PLZ Franc Rigler in člani Franjo Mauer, Tone škorjanc, Dolfe Bervar, Kon- rad Mulej, Mihael Jelen in Jože Kunej. Že v dopoldanskih urah so prihajala na pomoč okoliška društva, med prvimi so bili gasilci iz Konjic in Prebol- da. Mariborski gasilci so vo- dili reševalno akcijo v Vojni- ku in Škof j i vasi. V popoldanskih urah je štab poklical na pomoč dru- štva iz celjske okolice, Trbo- velj, Maribora in Ljubljane. Klicu na pomoč so se polno- številno odzvali. štab reševanja je stalno kontroliral delo gasilskih e not in jih po uvidevnosti tu di premeščal. Na nekaterih mestih je bilo potrebno črpanje vode noč in dan, v mnogih primerih celo z več črpalkami. Tako so delale noč in dan na pošti štiri črpalke, v Cinkarni 15, v bolnišnici 9, na občini in v Zdravstvenem domu 4, v Jugopetrolu 2 in v Tovarni emajlirane posode 6 črpalk. NAJVAŽNEJŠI OBJEKTI REŠEVANJA štab je bil na nekatere ob- jekte posebno pozoren, v pr- vi vrsti na celjsko pošto, kjer je voda vdirala do telefon- skih akumulatorjev. Noč in dan so črpali vodo s 4 mo- tornimi brizgalnami in s tem dosegli, da ni bila prekinje- na telefonska zveza. V tej ak- ciji so bih najpožrtvovalnej- ši gasilci iz Slovenskih Ko- njic, a so po dvodnevnem de- lu že omagovali. Izkazali so se tudi gasilci iz Celja in Ga- berja. Tudi Cinkarna je ob popla- vi mnogo trpela. Voda je vdrla v kanale pod topilne peči in preplavila vso tovar- no do višine 1,5 m. S 15 čr- palkami so od sobote zjutraj do torka opoldne nepretrgo- ma črpali vodo iz jaškov. Popolnoma je bila poplav- ljena je tudi celjska bolnišnica z Zdravstvenim domom. Vo- da je segala do 2 m v višino. Ker je Voglajna odnesla most pri pošti in pretrgala vodovodno cev, ki dovaja vo- do Zavodni, čretu in Jože- fovemu hribu, je celjskim gasilcem uspelo napeljati ga- silske cevi iz hidranta pri pošti v hidrant na drugi stra- ni Voglajne in s tem vsaj delno oskrbeti prebivalstvo z vodo. V Titovi kasarni v Gaberju so stalno delovale po štiri motorne brizgalne, ki so čr- pale vodo iz kleti ter čistile poplavljeno opremo in orož- je. Vso pohvalo zaslužijo ga> siici iz Maribora, kakor tudi ljubljanska gasilska brigada, ki je prispela na pomoč v dveh izmenah. Ko je bila voda izčrpana iz kleti, je ostalo po večini na dnu od 30 do 50 cm blata, katerega gasilske črpalke ne vlečejo. Poklicali so iz Mari- bora avtocisterno za fekalije. Ta je takoj stopila v akcijo v bolnišnici. Ker ena ni za- dostovala, so naročili še eno iz Zagreba. Obe sta delovali predvsem v cinkarni, v šo- lah, zdravstvenih ustanovah in javnih zgradbah. NEKATERI PRIMERI IZREDNE POŽRTVOVALNOSTI Gasilec Franc Kolar, član PGD Celje-mesto, stanujoč v bližini II. osnovne šole, je plaval ob enih ponoči do 150 metrov oddaljene barake, vendar se iz barake na nje- gove klice ni nihče oglasil. Slutil je, da so v baraki lju- dje. Po tretjem smelem poiz- kusu se mu je z učiteljiščni- kom Molanom posrečilo priti do barake. Ker je voda se gala že preko oken in vrat, je z nogo razbil okno in splaval pod vodo v notra- njost, kjer je segala voda 10 cm pod stropom. Preplaval je sobo in prišel do shram- be, kjer se je na okenski mreži držala 18-let na Tončka šnek in klicala na pomoč z glavo, obrnjeno k stropu. Re šila sta jo in prepeljala v bližnje stanovanje, od tam pa so jo vojaki na čolnu pre- peljali v bolnišnico. Ko se je zdanilo je pomagal M.Je- zerniku izvleči iz barake pet mrtvih družinskih članov re- šene Tončke. Gasilec Ignac Javoršek je s svojim pomočnikom rešil v Jenkovi ulici iz kletnega sta- novanja, ki ga je zalila voda že 1.80 m visoko, bolnega mo- ža. Razbila sta vrata ter ga potegnila ven že popolnoma izčrpanega. DELO ŠTABA štab je imel organizirano prijavno službo, kamor so ogrožena podjetja in prizade- ti prijavljali potrebe Po re- ševanju in črpanju vode- Dne 5. junija je prijavilo potrebo pomoči 54 oseb, na- slednjega dne 57 oseb, od 7. junija pa še 127 oseb, sku- paj torej 238 prijav. Štab je dnevno pošiljal po- ročila tajništvu za notranje zadeve. Ob poplavi je sodelovalo: Porabili so 4790 litrov ben- cina, 275 kg olja, 60 litrov nafte in 6 kg tovotne masti. Iz poročila štaba z dne 12. junija je razvidno, da so del|0 ta dan končali. Na štab so prihajale še prijave za črpa- nje vode iz vodnjakov, a ne s poplavljenega področja. Akcijo so prekinili tudi za- radi tega, ker je bilo potreb- no motorne brizgalne preči- stiti in usposobiti za požarno- varnostno službo. TOVARNO, NE PA STARE KRPE že vabilo za zbor borcev v počastitev 30. obletnice vstaje jugoslovanskih naro- dov je bilo zelo prijetno, še posebej zato, ker veliko bor- cev na šmarskem področju ne živi v najbolj sijajnih raz- merah. Namreč, zapisano je bilo, da bodo borci — ude- leženci zbora — dobili en- kratno priznavalnino. Občin- ska skupščina je za to name- nila 40.000 dinarjev. Tako je 155 borcev dobilo priznaval- nine od 200 do 700 dinarjev. Skromno, vendar marsikomu v veliko pomoč. Avtobusi so jih pripeljali *>d vsepovsod. Stiskali so si roke, se pozdravljali, šalili in mnogi* takoj zavili na »toplo juhico« k prijazni Ol- gi. Točno ob napovedani uri so se zbrali v veliki dvorani Gasilskega doma, ki jih je pričakala slavnostno okra- šena. Zbrane boroe je najprej pozdravil predsednik občin- skega -združenja ZB Šmarje, Franc Lavrič in predlagal de- legacijo, ki je položila venec pred spomenik v Kozjem. Pozdravili so tudi najmlaj- ši, pionirji osemletke Kozje. Marsikomu je bilo hudo, ko je pionir Gorazd Jordan de- jal: »Sestali ste se v zaostalih krajih, kjer moramo mladi na žalost kmalu oditi, ker v rodnem kraju nimamo bo- dočnosti Vendar si zelo želi- mo, da bi ostali na delovnih mestih v Kozjem in pomaga- li ostarelim ljudem.« Predsednik aktiva ZMS Kozje, Veljko Kolar je v po- adravu borcem dejal: »Tudi nas mlade tare skrb, ko vidimo zapuščene domove in starčke izčrpane od dela in ljubezni do tistega koščka zemlje. Razočarani smo, ker ne moremo skrbeti zanje in se mora marsikdo podati preko naših meja. želimo si zaposlitve v naših krajih. Hočemo tovarno, ne pa sta- re cunje! Veseli smo bili no- vice, día bo v Kozjem stala tovarna. In kaj je bilo iz te- ga? Nič!« Marsikdo od teh starejših ljudi, ki so sedeli v dvorani in poslušali mlada govorni- ka, se je zamislil. Kozjan- sko? Saj živimo nekoliko bo- lje, toda, kaj bo z otroki? Bodo vsi odšli v mesta, ker tu ne vidijo perspektive? Jih bodo mesta lahko sprejela? Zakaj nam pošiljajo samo trenutne pomoči, zakaj ne pomagajo tako, da bomo lahko sami ustvarjali naprej? Beno Božiček, predsednik občinske skupščine Šmarje je v daljšem govoru orisal go- spodarsko in socialno stanje na območju komune. Pove- dal je, da je v zadnjih dveh letih obiskalo njihove kraje preko petnajst delegacij. Na- rodni dohodek v Šmarju je pod jugoslovanskim popreč- jem, imajo najmanj asfalti- ranih cest, najmanj zaposle- nih in največ socialno ogro- ženih. Kar 44 odstotkov je neaktivnega prebivalstva. 74,2 odstotka ima nepolno osem- letko in 0,2 odstotka visoko izobrazbo. V bližnji prihod- nosti bi morali zaposliti pre- ko 1500 ljudi, toda kje? Zato so borci na zborova- nju v Kozjem sklenili, da pošljejo odprto pismo slo- venski javnosti. Prebral ga je narodni heroj Tone Vid- mar-Luka: »Prvoborci NOV, zbrani na tovariškem srečanju v poča- stitev 30. obletnice vstaje ju- goslovanskih narodov v Koz- jem 1. 7. 1971. seznanjamo slovensko javnost o gledanjih na razvoj nerazvitega Koz janskega. Ponosni smo. da smo sode lovali skupno s celotnim pre- bivalstvom teh krajev v he- rojski borbi proti okupator- ju in njegovim pomagačem, posebno pa smo ponosni še zato, ker je pojem in ime Kozjansko nastal med NOV kot pojem junaštva, odpora in solidarnosti. Nihče bolje ne poana kot mi velikega prispevka siro- mašnega Kozjanskega med NOV in prispevka za povoj- ni razvoj celotnega slovenske- ga naroda. Prav zaradi tega imamo tudi pravico izraziti naša gledanja na sedanje stanje in bodoči razvoj tega dela naše skupne med NOV pribor j ene domovine. Pozor- no spremljamo kot organiza- cija in kot aktivni družbeno politični delavci napore skup- ščine občine Šmarje ter vseh ostalih dejavnikov v občini, da omogoči ljudem boljše gospodarjenje in s tem bolj- še življenje. Napore okrog elektrifikacije, preskrbe z vodo, šolanje otrok in omo- gočanje zaposlitve tistim, ki to želijo in so tega tudi po- trebni, smatramo za pravilne in jih v celoti podpiramo. Trdimo, da je solidarnost vseh Slovencev potrebna predvsem pri uresničitvi konkretnih prizadevanj in se ne zadovoljujemo več z de- klaracijami in načelnim pri- znavanjem zaslug ter besedni podpori takrat, ko bi le ta morala biti materialna. Velik napredek, katerega smo Slovenci po vojni dose- gli, je šel v celoti mimo nas. Sedaj, ko je minilo že 26 let odkar je vojna končana, je dolžnost in interes naše so- cialistične skupnosti, da na učinkovit način omogoči uresničitev tistega, za kar so mnogi dali svoja življenja, kar si ves čas predstavljamo in do česar simo upravičeni. Ne moremo pristajati na položaj socialnih podpirancev in socialnih problemov ob možnostih in pripravljenosti, da si s svojim delom služimo svoj lasten krnh. Odgovor- nost za to pa je na celotnem slovenskem narodu in še zla- sti na naših najvišjih pred- stavnikih gospodarstva in družbeno političnega življe- nja.« MILAN SENIČAR TONE VRABL Pionirji so prvi zapeli zbranim borcem Beno Božiček SPREMEMBE PRI „DNEVU HMELJARJEV" Letošnji dan hmeljarjev, osrednje turistične prireditve v spodnji Savinski dolini, bo 8. avgusta. Dan prej bodo prireditve v Žalcu, naslednji dan pa pohod hmeljarjev, sta- rešin in hmelj skih prices iz Žalca do Braslovč, kjer bo osrednja prireditev. Program bo ostal več ali manj isti, kot vsa dosedanja leta, spre- memba pa je v nastopu fol- klorne skupine iz Šempetra in savinjskega okteta. Izvolili bodo tudi novega hmeljarske- ga starešino, kandidat pa je kmet Stanko Pešec iz Arje vasi pri Petrovčah. »Vladavi- no« mu bo izročil Franc Le- sjak iz Miklavža pri Taboru, ki je nadomestil lani umrlo- ga starešino Roberta Kladni- ka z Vranskega. t» Petinsedemdeset mladih fantov je skočilo čez kožo, petinsedemdeset mladih se je odločilo za rudarski stan. Tradicionalni skok čez kožo, na rudarski praz- nik. 3. julija v Velenju, je tudi tokrat privabil veliko število ljudi, med njimi tudi častnega člana velenj- skega rudarskega kolektiva Franca Leskoška-Luko, podpredsednika republiškega izvršnega sveta inž. To- neta Tribušona, sekretarja medobčinskega sveta ZK Celje Janeza Zahrastnika in druge. (Foto: MB) Po krajši slovesnosti so v Matkah preteklo nedeljo otvorili nov gasilski dom. Dom je bil prej last KK Žalec, nato pa so ga gasilci odkupili in preuredili v svoje namene. Foto: T. Tavčar Skok čez kožo, skok v rudarski stan je za »zelence« združen tudi z rudarsko pijačo, pivom. Poln vrček je treba izpiti do dna. Pri mnogih je šlo počasi... vmes je bilo treba zajeti sapo, se oddahniti in šele potem začeti znova ... do konca. Takšni so pač običaji ob rudarskem prazniku, in v Velenju še jih zvesto držijo. (Foto: MB) Krajevna organizacija ZB na Gomiljskem je minulo nedeljo v Orli vasi slovesno odkrila spomenik žrtvam NOB iz te vasi. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne šole Trnava, pevski zbor iz Braslovč ter mla- dina iz Orle vasi. Poleg spomenika pa so otvorili tudi odsek asfaltirane ceste skozi vas. Foto: T. Tavčar VREME Proti koncu tedna la- hko pričakujemo, da bo prevladovalo sončno vreme. Temperature se bodo nekoliko dvignile. NOVI rEDNIK — Glaaiio oDčinskto organizacij Socialistične «veze delovnega ljudstva: Celje Lafiko m Žalec - Uredništvo m uprava Celje, Gregorčičeva 6 poôtni predal 161 - CJreJuje Uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik: Bernard Strmčnlk — Tehnični urednik: Joie Cegnar — NOVI TEDNIK 26 iznaja vsak četrtek - izdaja ¿a CGP »Delo«, Informacije propaganda Celje — Tisk id tušeji CGP »Dele« LJubljane - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 60 par; letna naročnine 30 4Ш; polletna 18 din Za tujino znaša na ročnins 60 din - Tekoči račun 507—1—1280 - TELEFONI: uredništvo 23-69 to 31-05 mali oglasi to naročnine 28-00 OSTAL JE OSAMLJEN Otroci žive svoj svet, svet igre in zabave, svet v ka- terem veljajo njihova pravila in navade, svet, ki so mu mnoga spoznanja odraslih Se tuja. Srečni so, ko se jim uresničujejo njihove želje in žalostni hkrati, ko ne dosežejo tega kar si želijo. Pisana paleta otroških že- lja je neizčrpna in dokaj različne so njihove želje. Ne žele pa si vsi otroci samo igrač in drugih njihovim le- tom primernih dobrin, včasih so njihove želje čisto dru- gačne, izvirajo iz otroških globin, so rezultat tistega česar posamezni otroci najbolj pogrešajo. Včasih so to tudi želje po toplini, po prijaznosti, tudi želje po tem, da bi jih vrstniki priznavali in jih jemali takšne kot so. Kot. mnoge pa se včasih tudi takšne želje ne uresničijo, ostanejo samo zelje, samo usahla struga brez opojnega napitka ... Skupina otrok se je zabavala in igrala neko pravkar izmišljeno igrico. Pristopil je fantek približno šestih let, ki ga sicer otroci dobro poznajo, saj je premikaslil že marsikoga med njimi. Mnogokrat so se igrali sku- paj, tega dne pa jih je nekaj obsedlo. Niso in niso ga hoteli vključiti v igro. Nekaj časa je mirno stal ob zidu in od daleč opazoval igro vrstnikov, njihov zadomlj- ni smeh in igrivo poskakovanje, še nekajkrat se je po- skusil vključiti, pa ni in ni šlo, niso mu doiolili, da bi se igral z njimi. Sami so ga izločili, morda kot maščeva- nje za njegovo nagajivo?;t in porednost in ki mu je si- cer resnično ne manjka. Ne marajo ga in ne sme se z njimi igrati. Stal je in opazoml njihovo igro. Ko je za trenutek ponehala je veselo skočil med zbrane otroke, si hitro odpel ponošene kavbojske hlače jih spustil raz sebe, tako da so mu obrnjene navznoter obvisele na gležnji.h Pričel je poskakovati v ritmu nekakšnega plesa v že- lji, da bo vzbudil pozornost, da se mu bodo smejali, da ga bodo potem le morda sprejeli medse. Otroci so stali in gledali nenavadno predstavo in se nekajkrat, kot plaz pognali v tek okrog vogala... Strmeč za njimi je ob- sial, si počasi nadel hlače, od katerih se je na veliko pokadil prah, si jih zapel in odšel proti hiši kjer sta- nuje. Sedel je na prag in kot utrujen od težkega, dol- gotrajnega in morečega dela stisnil glavo med dlani na kolena oprtih rok. Zopet je ostal sam..., sam med to- likimi vrstniki, ki ga ne marajo, ki so mu odrekli pra- vico, da bi se z njimi igral, ostal je osamljen, ker ga ne marajo... Poskušal je verjetno doumeti resnico, pa je ni, samo občutil jo je, imel je željo, ki je ostala ne- uresničena, željo, ki ni nič nenavadnega, pa vendar je hudo, hudo in boli... Morda bo jutri drugače? Prav gotovo bo, sprejeli ga bodo medse in zopet bo vse po starem, dokler, da dok- ler se zopet ne bo spozabil in koga med njimi premi- kaslil, tako kot mnogokrat premikastijo tudi njega, pa ne ti otroci, doma, včasih tudi za malenkost. Zrasel je s tem in postal je grob in napadalen, postal je tak, ker so takšnega naredili drugi. Da drugi, odrasli so tega prvenstveno krivi, posledice pa nosi sam. Ne zaveda se še krivice, ki se mu dogaja, tudi tega ne ve, kaj mu je početi in prav tako še ne tega, da bo nekega dne ko bo odrastel spoznal resnico in takrat bo obsojal, hudo bo obsojal, morda najbolj tiste, ki bi jim moral po- klanjati ljubezen... B. S.