Poštnina platana v gotovini. LETNIK IS LJUBLJANA 1027-28 MENTOR DIJAfKI LIST iTEVILKA 6 FEBRUAR 1028 vsebina: Scmpronij Tiro, Ir dnevnika starega profesorja — II. del (dalje) Oton 2upan£ič, pesnik notranje svobode M, P., Z dijaške ekspedicije (s slikami; dalje) Aškerc-Sovrž, Brodnik — Portitor S. Kranjec, Se en turški ujetnik (konec) Aleks. Zahod, Jutro. Pesem Dr. L. Sušnik, Trobadorska lirika (konec) Naši pomenki Mali obzornik Knjige in revije Fotograf (> slikami) Na ovoju: Upravnikovo kramljanje Malo za šalo, malo za res MENTOR izhaja vsakega 15. v mesecu desetkrat med Šolskim letom. List urejuje Blaž Poznič, izdaja Prosvetna zveza, oblastem odgovarja dr. Jakob Mohorič. Tiska Jugoslovanska tiskarna (Karel Čeč). UREDNIŠTVO in UPRAVA je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Vsi rokopisi in dopisi, ki se nanašajo na vsebino lista, naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina in reklamacije na upravo. Rokopisi se ne vračajo. CELOLETNA NAROČNINA za dijake 30 Din, za nedijake in zavode 40 Din. Plačuje se naprej. Posamezna številka 4 Din. — Številka čekovnega računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. Za Italijo znaša naročnina 10 Lit za dijake, 15 Lit za druge in se plačuje po italijanskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov« v Ljubljani, za Avstrijo 4 S za dijake, 6 S za druge in se plačuje po avstrijskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov«, za Ameriko 1 dolar, za druge kraje 4 švic. Iranke. — Iz inozemstva sc more pošiljati naročnina tudi v priporočenem pismu. — številka ček. računa za Italijo: 11/1670 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani), za Avstrijo: B-156.644 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani). PRIHODNJA ŠTEVILKA bo dvojna; izšla bo koncem marca na 40 »tranch. Hitite z naročnino, ker bomo ustaviti list vsem, ki ne bodo pravočasno poravnala naročnine. Prav posebno še opozarjamo na to poverjenike. Kdor nima položnice, naj se ravna po navodilu, ki je bilo objavljeno v tretji številki na drugi strani ovoja, ali pa naj piše ponjo na upravo. Upravnikovo kramljanje. Nekaj o sebi. Upravnik je povsod, pri »Mentorju« pa še posebej, tisti človek, ki je nastavljen ali pa tudi ne; ki dobiva plačo ali pa tudi ne — ta okolnoait še prav posebno ni važna! — ki skrbi za red ali pa tudi ne; ki stresa sitnost in povsod vtika svoi no* ali pa tudi ne; ki je sploh upravnik ali pa tudi ne. V tem primeru nosi le naslov, ni pa — upravnik. Zakaj imeti mora vsaj zadnji dve lastnosti, potem ima šele polno pravico do naslova in kar mu poleg naslova še pritiče. Navadno je namreč tako: z naslovom, ki sicer lepo zvena, je nujno zvezana še ena okolnost, ki nastopa vselej, bodi tako ali tako: upravnik je v vsakem primeru tista žoga,, katero po mili volji in mimo vseh pravil sujejo iz kota v kot, kakor se komu poljubi. Je tedaj tista reva, ki mora v ko-rist lista in v interesu njegovega razvoja poslušati vse in vsakogar — in vsakomur dati prav. Sicer je križ. Mora preslišati marsikatero grenko in veselo, r. nunmchom spremljati prvo in drugo, preganjati »i dolgčas s suhimi fttevilkami m se kremtiti nad prazno blagajno, terjaiti naročnino — ojej! — in naročnikom včasih sentihientalno, pa spet strogo in samozavestno dopovedovati, da so le dolžni poravnati svoje obveznosti in da za božjo vol|o Mat vendar ne more izhajati kar tako. Pa še vse skupaj časih nič ne zaleže. Skratka.; upravnik je revež! Kako aa pogovarja in kaj doživi. Kako, i kako!? Sploh se ne pogovarja * nikomur in nikdar — vselej le vdano posluša in kima z fr vo in je vedno tisti, ki venomer le pritr|uje: da, da, da... Poterja, n. pr., nekoga, ta se pa pošteno in pravično izkate, da je vse v redu po- ravnal: ua koga lete strele in puščice in grom in bliski? Na upravnika! Pa je kriv nereda ali pa tudi ne. če sc n. pr. zgodi, da se je nekdo preselil, pa tega ni povedal, nego je poslal iz drugega kraja le denar — komu na rovaš naj se pripise pomota, da je pri upravi zapisan novi naslov, stari pa ne izbrisan? In da logično temu prihajajo ponovni opomini na stari naslov, od tam pa jih dirigirajo na novega. In da se s tem naročniku zares godi krivica? Presodite! Poldrug tisoč imen tudi najvestnejši upravnik ne more znati na pamet, to je jasno ko beli dan. Drugi »pet piše: »Nimam navade ostajati dolžan. Kar naročim, točno plačam. Uredite Vaše knjige malo bolje!« — Dal Saj to je tisto. Ko bi bili vsi taki, o koliko dela bi upravi prihranili! In koliko nepotrebnih stroškov! Za eno plačo bi ostalo in bi lahko namestili stalno plačano moč. Čast takim, drugi pa posnemajte! Prišlo je tudi že tako-le pismo: »če list tako slabo stoji in ste zlezli v dolgove, kaj n:i mar! Če ne gre, ne gre; kar ustavite gal Da pa- ne bom ravno jaz tega kriv, pošiljam kljub temu dolžno vsoto in še par dinarjev več...« To se pa že lepše ališi, kajne? Zadnji stavek namreč. S prvim se pa ne strinjamo, odločno nel Letos že ne! Nekoga je upravnik osebno poterjal, potem ko dvakratni pismeni opomin ni nič izdal. Smejal se je, segel v listnico, pa je dal: »A res? Da som dolžan? Lahko mogoče! Sc ne brigam za take stvari, tudi opominov hra.1... Sto mitH tnia člo- vek, ne le tisto, kdaj bom »Mentorja« pl»' čal. Zato sle pa, da (e brigate. Tu imaš *» tri leta vnaprej, da bom imel odslej mir pred tebojl...« , , ln še več takega in sličnega sc primeri ubogemu upravniku. Vendar: za d*"«* n*J zadošča — za tu vsaj, kajti v resnici bodo romale terjatve iz upravreištva še in še. Četnik XV I MENTOR j FEBRUAR 1928 / ŠTEV. 6 Sempronij Tiro: Iz dnevnika starega profesorja. Deset let v podeželskem mestecu (1900/01—1909/10.) X. (Malkontentje.) Koliko zanimivih ljudi v našem mestecu! Tu je upokojen župnik, star ko zemlja; 1. 1849., v letu Prešernove smrti, je bil za drugega kaplana pri dekanu Dagarinu. Žal, da se glede Prešerna ničesar ne spomni, razen čisto majhne epizode: Dagarin je nekega dne kaplanoma pri obedu povedal, da je bil pri zelo bolnem Prešernu in da pesnik nekaj časa ni nič hotel slišati o spovedi in sveti popotnici, in šele, ko mu je on (Dagarin) prijateljsko dejal: »Aber Herr Doktor, machen Sie doch keine Sponpanaden« (čudna beseda; pomeni menda; bahanje) sta vse opravila. Sam6 ta beseda je starčku ostala v spominu iz tistega toli važnega, dogodkov polnega leta. — Tu je krojaški mojster, tudi ta star ko zemlja: kot mlad pomočnik je Prešernu naredil novo obleko. Na sprehod leze še o vsakem vremenu. Kmalu tudi tega pesnikovega sodobnika ne bo več med živimi . .. Kako se vse, kar je bilo, oddaljuje od nas, sam6 čas le z nami, vsak dan mlad in nov ... Najzanimivejši pa so v našem mestecu malkontentje. Povabili so nie medse. Rad sem povabilo sprejel. Kako tudi ne? Saj je ta družba nekaj častitljivega: že slavna hrvatska junaka Peter Zrinjski in Franjo Frankopan, oba usmrčena v Dunajskem Novem mestu 1. 1671. in ovekovečena tudi v Jurčičevem Tatten-bachu, sta bila malkontenta. Vsekakor torej slavna družba. S tovarišem Antonom Komarjem sva bila slovesno sprejeta. V gostilnici »Pri Maltezarju« se je vršilo, snoči. Ko sva midva vstopila, so že vsi — polnoštevilno sedeli za težko obloženo mizo. Ta je imela obliko konjske podkve. Nad vhodom v sobo je kimala konjska glava. Čudno! In nad načelnikom, gospodom Tomom Vodarjem, je s stropa doli visel dolg konjski rep. Burno so naju pozdravili in posadili za mizo. V hipu sem pregledal vso družbo: sami dobri znanci, deloma meščanje, deloma uradniki, profesorji, en zdravnik, tudi oba mlada mestna kaplana. Na mizi se je kadil velik krožnik cmokov, a čudo: imeli so spet obliko in barvo tistih jabolk, ki so bajč povod prepira med cestarji spodaj na mostu. Vstal je načelnik: Nova gosta, prav srčno pozdravljena! Prišla sta med možč dela. Mi hočemo delati. Vpreči hočemo vse konjske sile (HP), ki neizrabljene teko mimo nas, da bodo služile občni blaginji. Tovarne, elektrarne, črpalnice, vodovod, kanalizacija, to je v našem načrtu, to je naš program. V zahvalo imamo zasmeh. Eni pravijo: Čemu novotarije? Kar potrpimo! Drugi pravijo: Le ne prehitro! Langsam fahren. Mi pa nismo zadovoljni z zaspanostjo, pa nas zato imenujejo nezadovoljneže, malkontente. No, kaj praviš ti, prijatelj Ivan M6rec?« Vzdigne se dolg, suh mož s kozjo brado: »Prehodil sem vso Ameriko in vem, kakšna čuda dela elektrika. Ko nam naše konjske sile zaženo elektrarno, postavim na Uršni gori tak reflektor, da bo noč kakor dan in da bodo zaspanci o polnoči čisto jasno videli brati naš program.« — Pričela se je »prosta zabava«. Med pojedino cmokov je vstal gospod Ivan Trubadur, po poklicu brivec, ter pričel peti in brenkati na kitaro, svojo stalno spremljevavko: Nujen nam jc vodovod, a ni ga od nikod, nikod; no, če vode ni, pa vino pijmo, pa — potrpimol Nujen je smradu odvod, kanalizacija, kot drugod; no, če je smrad, si nos tiščimo, pa — potrpimo! Kitic s tem napevom je bilo deset. Ko je nehal, je predsednik predlagal: »G. Trubadur, še tisto z ,Lang-sam fahren!'« In pevec je dalje pel; Drugod gradč tovarne, centrale, elektrarne; pri nas pn: »Ne tovaren! Nur langsam, langsam fahren!« Z elektriko, industrijo ljudje drugod bogatijo; pri nas pa; »Nc tovaren! Nur langsam, langsam fahren!« Tudi kitic s tem pripevom je bilo deset. Pevci so se razvneli. Gospod Maltčzar je zapel svojo priljubljeno: »Polon — Polon — Polončiča ...« Gospod Jože Malalan je predlagal, da smo zapeli »Ižansko«, ki ima 70 kitic. Zadnjo besedo je imel gospod Karel Knjigar. Spomnil se je svojih lepih let na visoki šoli za trgovino, ko je občeval z nemškimi burši. Zapel je: Im schvvarzen Walfisch zu Askalon, da trank ein Mann drei Tag', bis dafl er »teif wie ein Besenatiel am MarmoTtische lag. Zgodba ima osem kitic; zadnji dve vrstici se ponavljata v zboru. Ko smo se pozno po polnoči razhajali in je že vse spalo, sem v stanovanju gospoda profesorja dr. Josipa zapazil še luč. In začul sem iz globine neki glas: »Glej, profesor dr. Josip bdi, študira, piše učene razprave ... a ti, Sempronij? ...« XI. (Za pravdo in srce.) »Profesor naj nosi prosveto iz šole ven med najširše kroge!« Ta klic se čuje dan za dnevom, vedno glasneje. Naša doba je zelo podobna t. zv. aleksandrijsiki, t. j. dobi po smrti Aleksandra Velikega (po 1. 323. pred Kr.). Takrat se je starogrška kultura ali prosveta iz Aten razlila po vsem tedaj znanem svetu, nje raznašavci pa so bili — razni ubožni filozofi in rčtorji (učitelji govorništva, op. ur.), ki so za denar učili in predavali vse vede po vseh mestih, v Aleksandriji, Antijohiji, Rimu itd. itd.: dandanes pa profesorji na vseučilišču pridobljeno vedo v poljudni obliki z ljudskimi predavanji raznašajo in širijo iz središč vedno bolj ven na periferijo dežel in narodov. Takrat je splošni prosveti sledila propast; ali se tudi mi bližamo nje poginu in propasti? Stopila je predme prošnja iz vrst mladih rokodelskih pomočnikov (in tudi mojstrov), ki jih je v našem mestecu mnogo, naj bi jim malo razložil, kaj je dramatika in kako se uprizarjajo igre. Hitro smo bili zgovor-jeni. Z novim letom smo pričeli. V gostilnici na ».Novi pristavi« ima naša Talija svoj hram. Ubožica! Za prvo uprizoritev smo si izbrali Medvedovo žaloigro v verzih: Za pravdo in srce. Segli smo torej takoj po najvišjem in najtežjem. Tesali in tolkli smo prizor za prizorom, večer za večerom, do enajstih, do polnoči. O, dragi čas! Preteklo nedeljo smo želi sad svojega truda. Srca so bila res žalno-ubrana. Samo eden izmed upornih kmetov jo je »polomil«. V prizoru (nekoliko spremenjenem), kjer bi bil moral zaklicati: »Maščujmo krivice! Kje so naše pravice?«, je zavpil: »Kje so naše krvavice?« Nastal je seveda smeh med občinstvom. Iz zadrege nas je rešil Erazem, ki je z veliko prisotnostjo duha vpraševav-cu takoj odgovoril: »Saj še nismo klali!« — nato pa takoj nadaljeval, kakor je v knjigi; »Verjemite mi, možje, da je vse gospodarstvo vodila edinole moja mati.. .« Po igri se je »kmet« opravičeval, češ, da se je preživo zamislil v obljubljeno skupno večerjo klobas .. . Ko sem se od hrupa in zabave pozno po polnoči vračal proti svojemu stanovanju, sem zapazil, da je v stanovanju profesorja dr. Josipa še gorela luč . , . XII. (Fantovski večer.) Kako list za listom pada ,.. Število samcev v našem zboru se krči. Nocoj se je torej poslovil od samskega stanu kolega Anton. Kako imeniten večer je bi! to! Koliko napitnic, šaljivih in resnih, in vsaka je bila sprejeta s ploskom in pohvalo. Častihlepje je bilo, ki je tudi mene vzdignilo s stola. Oh, zakaj nisem molčal! Ko sem razvil najprej misel, da se jc tovariš Anton nekaj časa sicer z nami, samci, v eni vrsti hrabro boril, a da se je žal naveličal samotnih potov, sem napitnico zaključil — hotel sem biti duhovit — s Prešernovim Črtomirom: S seKoj pa vabim druge vas junake, vas, kterlh rama »c vklonili noče ... Manj atraina noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim solncem suini dnovil Ko sem končal, je vse nekam v tla gledalo . .. Niti enega glasu odobravanja ni bilo. Popolna nezaupnica govorniku! Ko sem se pozno po polnoči domov vračal, sem spet opazil tiho luč v oknih profesorja tovariša, dr. Josipa ... XIII. (Ob sklepu prvega polletja.) »O predpust! ti čas presneti... Sem obesil zavolj tebe — dokaj časa uk na kljuko . . .« Kaj let je že minilo, odkar je Prešeren zapisal te besede, pa so žal! še vedno — resnične. Ne bi bil pa mislil, da tudi v našem mestecu; saj je šlo vse življenje svojo redno pot. A danes, ob koncu prvega polletja, kakšno razočaranje! V enem samem razredu višje gimnazije n. pr. je 16 dvojk iz matematike! Odkod ta grozni poraz? V konferenčni sobi sva bila slučajno sama z gospodom matemati-čarjem. »Odkod ta neuspeh, gospod kolega?« sem vprašal. »Odkod? Misliti nočejo ali pa niso več za mišljenje sposobni. Njih misli so povsod drugod, samo pri učenju ne. Vse križem je zaljubljeno.« »Zaljubljeno? Bo pač le petošol-ska ljubezen, ki hitro zgori,« sem pripomnil jaz. »Le nikar jih ne zagovarjajte! Sicer ste pa vi, jezikoslovci, dosti tega krivi s tisto svojo liriko in poetiko in sanjarskim idealizmom, ki mladino odteguje realnemu življenju.« »Hudo nas obtožujete, gospod kolega! Rad vam priznam, da mate-matičarji bistrite predvsem razum, mi pa tudi domišljijo, ki je mlademu človeku res lahko zelo nevarna; toda prav tako kakor vi, poudarjamo tudi značaj in voljo. Vse troje! O, mi ne stavimo mladini za zgled mehkužnega zaljubljenca Parida, ampak hrabrega Hektorja, ki je bil res vitez napram svoji ženi in vsemu ženstvu v Troji, ko je žrtvoval svoje življenje zanje. Sploh pa vse, slovnica in čtivo in vsakdanje redno prepariranje, vse to navaja mladega človeka na trdo delo. Nikar torej ne dolžimo šole zaradi zaljubljenosti!« Ostala sva vsak pri svoji trditvi... * Popoldne sva šla s kolegom Komarjem na sprehod. Govorila sva o pomenu ženstva v zgodovini. »Starogrška svečenica Diotima je zbudila v Sokratu veselje do filozofiranja,« je spomnil gospod Komar. »O, Diotim zasledimo mnogo v življenju slavnih mož,« sem vzkliknil. »In odkrito vam povem: tudi pred ženstvom našega mesteca imam veliko spoštovanje, odkar sem spoznal, kako visokoizobražene zastopnice ima v svoji sredi. Tako sem imel posebno čast, da sem bil predstavljen gospe Vodarjevi: kako sem se začudil, ko je pogovor napeljala na najtežja vprašanja verske filozofije, o budizmu, teozofiji, deizmu, materializmu . . . Čita samo globokoresne knjige, n. pr. Jožefa Flavija Judovsko vojno (v nemškem prevodu), Avguštinove Confessiones, Pascalove Pen-ses sur la religion (v izvirniku), Danteja, Revue des deux Mondes ... Za-mišljen sem odšel iz njene družbe, poučen, koliko mi še nedostaja do prave izobrazbe.« Govorila sva še mnogo o tej svetli točki življenja. XIV. (»Pust fantom«.) Neverjetno, kako letni čas na človeka vpliva. Pepelnica je danes. Kakor vselej v slovenski uri, smo tudi danes imeli najprej tri (prostovoljne) deklamacije: V pepelnični noči (S. Gregorčič), Godčeva balada (A. Aškerc), Pesem mladine (0. Zupančič). To, zadnjo, je deklamiral šestošolec J. Hačič. V šoli je še nismo čitali skupno; saj jc knjiga (Čez plan) komaj dobro zagledala beli dan. Poslušali smo: »Če solnca ni, odkod to hrepenenje, ki v srcih burno nam kipi in vre? Odkod v očeh mladine to žarenje, ki dvom in vse pomisleke zatre? Kar neti nam in giblje vse življenje, to naj, kot v jutru pust fantom, zamrč? 0, solnce jel Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo! Kakor bi me s kladivom po glavi, mi je bilo, ko je tam v sredi naglasil: pust fantom. Tudi v razredu je zašepetalo, se zgenilo. Ko je deklama-tor izgovoril, sem vprašal ves razred; »Je bilo vse dobro, vse prav?' Dvignilo se jih je več; »Pust .fantom treba reči.« Jaz; »Kaj pravite vi na to, Hačič?« Hačič; »Kaj če biti ,fant6m ? Pesnik tu očividno misli na fante, ki pepelnično jutro pusta pokopavajo.« Jaz: »Ali veste, kaj je ,fant6m‘?« Hačič: »Ne!« Jaz; »Kdo ve?« Odgovor; »Stvor fantazije.« Jaz; »Dobro!« Hačič: »Kako naj se tak ,fant6m‘ imenuje pust? Človek jc pust, vreme je pusto; ampak .fantom'?« Glas iz razreda: »,Pust‘ lahko pomeni tudi ,prazen', ,votel', odtod' pušča, puščava.« Jaz: »Prav! Ali bi si, če bi bilo po Hačičevem, sploh mogli misliti, kako naj pust umrč, zamre?« Hačič: »Saj pravimo, da ga pokopljejo; torej mora prej umreti.« Odobravanje v razredu. Jaz, skoraj v zadregi: »V tem slučaju bi pesnik nemara rekel ,umrč\ Ali ne?« Molk. Jaz: »Sploh pa, ali pust samo fdn-lom umre, ali ne vsem, ki norijo? Hačič: »Predvsem fantom, ki ga pokopavajo.« Jaz; »Ali ne prav tako ali pa še bolj dekletom, ki se niso ta predpust omožile? Zakaj bi torej pesnik o dekletih molčal?« Molk. Jaz: »Pa čemu bi se pregovarjali! V čem imamo jasen dokaz, da naj sc čita ,fant6m‘?« Odgovor iz klopi: »Metrum! Saj so sami jambi.« Jaz: »Res je! Uho, Hačič, bi vam bilo moralo povedati. No, kdo ve še kak razlog?* Glas iz klopi: »Pesnik tudi še sicer rabi ta izraz.« »Kje?« »V posmrt-nici na Aleksandrova, št. 8! Tam pravi; ,Kaj si? Fantom? Izrodek domiš- ljije?« Jaz: »Priznate, Hačič, svojo zmoto?« Hačič; »Ko sem se pesmi včeraj učil, je vse dišalo po pustu: gospodinja nam je cvrla pustne krofe, vse mesto v znamenju pusta, vse gostilne polne pusta; ali sem mogel na kaj drugega misliti?« Jaz: »Da, vidite, naš pesnik ne jemlje svojih podob iz kuhinje...« Glas iz klopi (šepetajoč): »Ajd v kuhinjo, ženka, brž peč in cvret!« Jaz: »Tiho! Je to podoba? Satis!« — * Oton Župančič, pesnik notranje svobode. Mnogo lepih sestavkov o našem za Prešernom največjem pesniku je bilo o priliki njegove petdesetletnice (23. jan. 1928) v raznih slovenskih listih napisanih, mnogo tehtnih besed je bilo o njegovi proslavi izrečenih, izmed vseh najtehtnejša in za mlade čitatelje »Mentorjeve« najvažnejša pa se nam zdi ugotovitev J. Vidmairja v članku »Dva pogleda« (Jubilejni zbornik za petdesetletnico Otona Zupančiča, uredil Fran Albrecht, Ljubljana, 1928, izdal Ljubljanski Zvon), da so odnekdaj vsi veliki pesniki imeli dvojno nalogo pred očmi: prvo, spoznavati in čim bolje spoznati samega sebe, drugo, to spoznanje vedno bolje in bolje tudi v besedi izraziti. Ta dvojni cilj zasleduje tudi naš pesnik od začetka svoje umetniške poti pa do danes. Saj je nekoč dejal: »Poezija je neka pot do samega sebe ...« Na pročelju starogrškega svetišča v Delfih sc je svetil v zlatih črkah napis: »Spoznavaj samega sebe!« To je bila edina in najvažnejša zapoved boga Apolona vsem, ki so priromali v njegov hram. To zapoved je tudi modri Sokrate* smatral za najvažnejšo. In tako je res vsakdo toliko bolj človek, kolikorbolj samega sebe spozna in seveda tudi obvlada. 1 oda spoznavanje samega sebe ni lahko: goste notranje megle, da, oblaki nam zakrivajo pogled. Kaj so te megle, ti oblaki? lo so naše strasti: napuh, zavist, lenoba, togotnost, pohotnost. . Sele tisti pogleda in gleda v globine svojega srca, kdor je te notranje megle, te oblake pregnal, premagal, torej: kdor je notranje svoboden. V ta namen pa mora biti člo- vek brezobzirno odkrit napram samemu sebi. Zakaj? Zato, ker se znajo strasti na čudovit način »lepe« in »nedolžne« narediti. Površen človek jih niti ne zapazi. Marsikdo n. pr. zatrjuje svojemu prijatelju, da ga ljubi, ljubi nesebično, v resnici pa zato, ker pričakuje koristi od njega; v nesreči se potem pokaže in izkaže, iz česa je izviralo tisto prijateljstvo. Ali drug zgled: Marsikdo zatrjuje, da nesebično ljubi svojo domovino, v resnici pa jo ljubi zato, da ga domovina časti ali da mu nudi gmotno udobnost. Vsak človek ima menda res dvojen obraz: onega, ki ga kaže ljudem, drugega, ki je na znotraj obrnjen. (Če stojiš ob jezeru, imaš tudi dvojen obraz: svoj pravi ter oni drugi, v globini.) In tisti na znotraj obrnjeni je pravi, tistemu treba v oči pogledati, tistemu krinko brez usmiljenja raztrgati, če si jo je nadel, ali — z drugimi besedami — brez usmiljenja si vest izprašati. Tako brezobzirno raz-krinkovanjc vidimo v zbirki »Samogovori«, v pesmi: Samogovor: Stoj pred menoj, moj skriti obraz, samo za hip, le kratek čas, naj te spoznam .,. In res, zu »lepo«, »plemenito« krinko zagleda pesnik skrit napuh, samoprid-nost, hinavščino ... To ni te gnal visoki duh in bil v misli zgolj napuh in samoprid? — Pesnik teži za tem, da bi bil podoben čim popolnejšemu človeku in da bi to podobo mogel čim lepše v besedi izraziti. O, da mi je priti do svoje podobe! Da bi jo zagledal jasno pred seboj! Rad bi bil s svojimi zmožnostmi ra-stel vsestransko, kakor drevo raste v štiri smeri, rad bi se ves pognal v samo rast, saj je zopet sam izjavil: »Hočem sploh stopnjevati svoje zmožnosti do zadnje višine ...« (Obiski.) Ali... ali... Kakor sc v drevo vihar zaganja ter mu veje kodra in krivenči, tako se vsakemu človeku in seve tudi našemu umetniku na poti do samospo-znajc in lastnega izpopolnjevanja javljajo silne ovire. Kje tedaj, ob času onemoglosti, najti lek, nov pogum? V naravi. Pesnik to skrivnost razodeva v prvi kitici pesmicc »Gledam* : Gledam brezo, smreko in hrast, tiho zamišljene v svojo rast, •večno zamaknjene v nčba dih — kakor da sam sem izmed njih ... Kaj je »neba dih«? »Zakon življenja je, ki ga narava vdano in zbrano izvršuje«, pravi Jo s. Vidmar (n. m.). Blagor tistemu, ki vdano sprejema neba dih in si prizadeva za notranjo svobodo ter, /vest sam sebi, neprestano notranje raste! Tak, kadar nazadnje razpne rokč kot mož, ki se pretegne v dan, merčč tkanino večnih sanj, pokaže nam svojo podobo: križ... Toda na žalost vidi pesnik vse polno ljudi, ki so slepi za svoje strasti, za svojo notranjost, in žive tjavendan: Gledam dekle, ženo, moža, kam drvi to, kam se peha? Nem mimo njih gre neba dih kakor da sam sem izmed njih ... V zadnji vrstici pesnik veli, da se čuti osamljenega s svojo notranjo zbranostjo med ljudmi, ki iščejo samo zunanjega uživanja in ki jih je toliko ... Bliža se pomlad; spet bo začel rasti gozd. Pojdi, mladi čitatclj, tudi ti med breze, smreke in hraste ter skleni, da hočeš tudi ti ž njimi vred biti neprestano tiho zamišljen v svojo rast, večno zamaknjen v nčba dih — kakor sam eden izmed njih ... S tem boš 0. Zupančiča najlepše po-častil! j, [)p M. P.: Z dijaške ekspedicije. (l)alje.) (Odlomki iz raziskovanja Križne jame pri Ložu v letu Gospodovem 1926.) »Kjerkoli in kadarkoli sc da,« je začel Krik svoje poročilo, »se izognem težkemu delu. Moje šibko telo ne prenaša hudih naporov; po vsaki šolski nalogi moram ostati kak dan doma. Ko nas je Ferenc razvrščal, sem se bal, da me ne pozna dobro in me dodeli napadalnemu oddelku. Kako scin se razveselil, ko ml je bilo naznanjeno, da me je naborna komisija spoznala sposobnega za geometrsko četo! Za podelitev časti nadgeometra sem se odboru zahvalil z Zalaznikovimi štruklji. Ko smo se bili brez nezgode prepeljali čez jezero, smo sc takoj poprijeli dela. Po površnem splošnem pregledu terena, ki naj bi ga mapirali, smo kapniški rov s skoro vsemi njegovimi stranskimi odcepki razdelili v pet po približno 30 metrov dolgih odsekov. Pričeli smo meriti ob jezeru. Na bregu smo zabili kratek drog, nanj privezali žico ter jo potegnili po sredi rova v smeri, ki snio jo določili s kompasom, njen drugi konec pa ovili okoli debelega kapnika, rastočega iz razrvanih tal proti stropu. Risar je na milimetrskem papirju, ki ga je bil razpel na risalni deski, poiegnil črto, zaznamujočo smer glavne žicc. Na prvo zarezo v glavni žici smo z rahlim vozlom pritrdili na desni in levi stransko žico ter obe pravokotno na glavno smer napeli do stene. Dolgi Nace je meril na levi strani, mali Jaka na desni, kajti tla v rovu niso ravna, ampak so nagnjena proti levi steni. Žici sta pa morali bili čim bolj vodoravni, keir sicer ne bi bilo merjenje povsem pravilno. Nace je zakričal: »Peti«, Jaka zavpil: »TriU, risar pa je na glavno črto postavil pet centimetrov dolgo levo in tri centimetre doilgo desno navpičnico. »Naprej!« Na ta klic smo se pomaknili vsi trije za 1 in naprej, Nace in Jaka ob stenah, ob glavni žici pa jaz, ki sem osebno prevzel nalogo, da s kotomerom vsakokrat ugotovim, če stojita obe stranski žici na glavni pravokotno ali ne. — Igrača je določiti pravi kot v zvezku ali na tabli, danes pa sem mogel ugotoviti žalostno dejstvo, da je ta naloga v jami včasih silno težko razrešljiva, zlasti še, če moraš meriti skupno s takim kot je Jaka, kateremu je vseeno, dve minuti, da, celo kar dve stopinji preveč ali premalo.« »No, no, nikar sc ne ujeda,j! Še profesor ne kriči name tako, če mu narišem kot 45° namesto 90", kakor si se ti drl, ko sem stopjl za pol koraka predaleč. Je mar Nace boljši od mene? Jaz sem moral stopicati in plezati zdaj navzgor, zdaj navzdol, da mi je včasih kar sapo jemalo, on pa je hodil kot po parketu.« »Mir, zdaj govorim jaz!« »Saj nič ne rečem, samo jezi me, da imaš ravno name tako piko in se prav nič ne oziraš, kje sem meril jaz, kje pa Nace. Kdo je večkrat napačno povedal razdaljo, ja/, ali on? Jaz scin sc zmolil samo enkrat, njega pa si moral opozoriti na napako Bog ve kolikokrat.« »Bodi, bodi tako srborit, Jaka! Kar potolaži sc! Preveč si sc potil in nisi slišal, da sem bil tudi jaz vse, samo ne človek! Kdo bi sc tako vznemirjal za vsako malenkost! Da sem jaz hodil ko po parketu, se ti je prav gotovo sanjalo. Le izvoli pogledati obupno stanje mojih čevljev. V novih sem odšel, vrnil se bom bos. Le to me skrbi, kaj bo rekel doma oče?« »Naj reče, kar hoče! Krik ima besedo!« Ferenc je zapovedal in Krik ie nadaljeval: »Tri!« : »Dva!«, »Sedem!« : »Dvanajst!« Tridesetkrat je napovedal razdaljo Jaka, tridesetkrat Nace, in prvi odsek je bil izmerjen. Risar je konce vseh tridesetih pravokotnic na desni in levi Stalagmit, ki čuva ob vhodu v Medvedji rov. Kadar grem mimo njega, mi pripoveduje slavno zgodovino medvedjega rodu, ki je pred tisoč in tisoč leti bival v Križni jami strani zvezal z vijugasto črto in tloris za prvi odsek je bil napravljen. V tlorisu smo kajpada označili tudi lego in povprečni prerez kapnikov in kapniških skupin, kakor tudi obseg večjih skal, kamnitih kupov itd. Ko je bil tloris za odsek dovršen, smo začeli meriti višino rova. To delo je v primeri s prejšnjim napredovalo kaj naglo. Napolnili smo mehurček iz kolo-dija z vodikom, ga privezanega na tanki vrvici spuščali meter za metrom v zrak in po vozlih na vrvici šteli metre. Merili smo na vsak meter razdalje in ugotovili, da znaša višina od žice do stropa na različnih mestih od deset do dvanajst metrov. Ko je bil risar dovršil podolžni prerez skozi prvi odsek in v njem označil vse posameznosti, smo na enak način izmerili in mapirali ostale odseke. Tu vam predložim v pregled 'tloris in podolžni presek kapniškega rova. Jutri bomo mapirali jamo od prvega do onstran drugega jezeTa.« Pozno v noč se je zavleklo obširno Krikovo poročilo in ura je kazala žc četrt na polnoč, ko smo se vsi, ki nismo imeli nočne službe, podali k počitku. Sredi tabora so plapolali rdeči zublji nočnega ognja proti temnemu nebu, ob ognju pa je stražil čuvaj. Izmena nočne straže se je izvršila vsaki dve uri. Na vrsto je prišel vsak, če ne danes, pa jutri. Splošno je bila nočna služba najlažja od devete do enajste ure, najtežji pa za onega, ki je prišel na vrsto od ene po polnoči do treh zjutraj. Četrti dan. Na vse smo bili pripravljeni in doslej je šlo vse lepo po začrtanem programu, danes zjutraj pa smo že na vse zgodaj ugotovili, da trije manjkajo. Zaman smo jih klicali na vse grlo, zaman iskali v vsakem grmu. Izginili so kot bi se bili vdrli v zemljo. Razume se, da jim je Ferenc pripravil najstrožjo kazen, ki jih more zadeti — izgon v domačo občino na državne stroške. Nočem napisati imen teh nesrečnežev, napišem le to, kar nam je pravil poliški mežnar, ko smo šli skozi vas na Vrtačo. »Trije, da, trije so bili. Vsi so imeli nahrbtnike, najmanjši pa še tamburico. Peli so: »Oj zdaj gremo...« in na vprašanje, kara gredo, so me vprašali, }e li tod prav na Rakek.« — Kaka sramota! Iz seznama članov smo izbrisali imena treh — dezerterjev. Kako malo je upoštevan naš tužni Kras in vendar je bogat na prirodmih lepotah, ki prav nič ne zaostajajo za le- potami našega planinskega sveta! Krim, Kurešček, Sv. Ahacij, Ljubljanski vrh, Sv. Trije kralji! Si že kdaj obiskal teh pet kraških mejnikov, raz katerih se ti odpre razgled daleč proti jugu, tja do Nanosa, Javornika in Snežnika? Napravi izlet slkozi borovniški Pekel in Kožlek na Slivnico in povej, če ni vse to, kamor ti seže oko raz tega nad tisoč metrov visokega hriiba, vredno naše globoke ljubezni do vsega, kar je izraženo v kratki besedi Kras! 0 Krasu in njega prirodnih lepotah smo se pogovarjali, ko smo po senožetih stopali vedno više in više na Vrtačo. Neštetokrat smo se ozrli nazaj proti za-padu na Cerkniško jezero, ki se od tu vidi kakor kaik morski zaliv. »Tu je! Tu je prepad Vrtača,« nas je prekinil v pogovoru Šlapetov France, ki nam je bil za vodnika in vsestransko v pomoč. Resnici na ljubo moram priznati, da me je malo zazeblo ob pogledu na široko odprtino, ki nam je tik ob stezi tako nepričakovano zazevala v obraz. Pet metrov širok prepad s popolnoma gladkimi stenami in globok Bog ve koliko! »Konte, si se poslovil od sveta in si opravil spoved? Vem, da si neustrašen, vem pa tudi, da si previden in preudaren, zato vem, da se ne boš spustil v Vrtačo, ki bi te prav gotovo požrla.« Nič niso zalegla ta in slična svarila, Konte je sklenil, da gre v prepad, in pojde do konca, naj vodi kamor hoče. Kaj sem hotel? Utihnil sem in z grozo opazoval priprave za na pot. Iz goiče so privlekli štiri dolga močna debla, jih ob prepadu postavili v piramido in ob vrhu trdno zvezali z močno vrvjo. Na vrhu piramide so pritrdili še škripec, skozenj potegnili porepnik in vaja za akcijo se je pričela. Preizkusiti je bilo treba, je li vrv dovolj močna, da bo vzdržala 56 kg Kontejevega telesa, in je li piramida dovolj stabilna, da se ne bo na nepravem kraju in v nepravem času podrla. Precej časa je trajalo, preden so se vsi zedinili v tem, da je vse dobro in da sc Konteju ni bati ničesar hudega. Torej zdaj pa zares! Kako so prenesli piramido nad prepad in jo tu tako postavili, da je škripec pod vrhom visel nad prepadom, je težko popisati. Kaj takega je treba videti. Oba, ki sta imela nalogo, da podpreta in pričvrstita noge piramidnega odra na robu prepada, sta bila seveda privezana na vrv, da ju ni med delom molila smrt, ki je prežala na nju iz temne Vrtače. »Vsi k vrvi!« Osem nas je močno zagrabilo za daljši konec vrvi, Konte pa se je, sedeč na povprek skozi vrv vtaknjenem klinu in močno privezan na vrv, spustil nad prepad. Med nebom in podzemljem! »Naprej!« Začeli smo ga prav počasi spuščati vedno globlje in globlje. »Stoj!« »Kaj pa je?« »Pazite! Toliko, da mi ni kamen priletel na glavo. Naprej!^ Nagnil sem se nad prepad in videl globoiko pod seboj majhno lučko, ki je Konteju razsvetljevala temno pot... »Hitreje, hitreje!« »Ne moremo. Počakaj, vrv se je zataknila v škripec. Potrpi!« »Zakaj ne pazite? Hitro popravite! Težko že sedim.« Lahko si je misliti, kakšni občutki so navdajali Konte ja v tej nadvse kritični situaciji. Če v tem času ni obžaloval vseh svojih dijaških grehov in ni obudil kesa nad krivicami, ki jih je neštetokrat delal profesorjem, potem je res junak od nog do glave. Četrt ure med življenjem in smrti«, ne živ in ne mrtev!... Oddahnili smo se, ko se nam je 7. veliko težavo posrečilo popraviti napako v škripcu, še bolj je odleglo seveda Kontejoi v prepadu. »Naprej!« T ako je šlo naprej in vedno krajša in krajša je postajala vrv tostran škripca. Deset, petnajst, trideset metrov. Konte pa je prodiral še vedno globlje in globlje. Ko je bil deset metrov globoko, smo ga iedva še videli in le s težavo še čuli njegova navodila. Pri nekako petnajstem metru nam je »ploh izginil izpred oči. Dajal nam je znamenja le še s signalno vrvico. Kadar je vrvico dvakrat potegnil, smo ustavili, ko pa je potegnil trikrat, smo ga začeli zopet spuščati. Večkrat se je pripetilo da nismo dobro pazili in reagiralri na »Naprej!« namesto na »Stoj!«, ali, kar je bilo še hujše, na »Naprej!« namesto na »Nazaj!« Trikrat zapored znak: Stoj! Vedeli smo: Konte je na dnu prepada, in po vrvi izračunali, da je 43 metrov pod nami. »Tri in štirideset metrov!« sem vzdihnil, Ferenc pa je pristavil: »Kaj je to?! Mislil sem, da ga bomo spustili vsaj sto metrov globoko.« »Za Kontejem pridem jaz na vrsto!« je energično zahteval Marko, kar je siLno razjezilo Bačija. »Ti si pred menoj šel čez jezero, jaz pojdem pred teboj v Vrtačo. Enaka pravica za vsel« »Ko se bom jaz vrnil, potem šele bosta prišla vidva na vrsto. Mislita, da sem jaz samo za to, da bom vaju spuščal v prepade? Tudi jaz hočem kaj videti in ne samo trpeti za druge!« je godrnjal Pepe in se potegoval za svoje pravice. Ne vem, kako bi se bilo režilo vprašanje, kdo pojde prvi za Kontejem »dol«, če ne bi bili ob pravem času dobili znaka: Nazajl Ho—ruki... Ho—ruk!... Spuščali smo ga z lahkoto, še paziti smo morali, da ni šel prehitro navzdol, navzgor pa smo ga vlekli z največjo težavo. Stoj! — Naprej! — Stoj! — Nazaj! — Naprej! — Znak se je vrstil za znakom, tako da večkrat nismo vedeli, ali naj potegnemo ali spuščamo ali sploh mirujemo. Dobre pol ure smo se potili, preden smo ga zvlekli tako visoko, da smo razločno čuli obupne klice: »Ne prehitrol Bolj počasi!« Hvala Bogu, najhujše je prestano, še četrt pota, pa bo zopet na trdi zemlji pod svetlim solncem! »Živio Konte!« smo mu uni seno zaklicali v pozdrav, ko smo ga zagledali, in bil je še globoko v prepadu, ko se je vsula nanj ploha radovednih vprašanj. »Si še živ?« ga je vprašal Ferenc. »Ali prinašaš poln žep podzemeljskih živalic, kakor si obljubil?« ga je izpraševal Močerad. »Se prepad na koncu razširja? Je lepo doli, kajne?« je poizvedoval Bači. »So kapniki lepi? Koliko jih imaš s seboj? Za enega ali dva se toplo priporočam!« je kričal Pepc. Zadnji ho—ruk, zadnji meter in Konte je bil — po moji sodbi — rešen, po mnenju ostalih pa »že zunaj«. (Dalje prihodnjič.) (Glej stran 134 in 135.) Ant. Aškerc: Brodnik. Med skalami Sava šumi, valove mogočne vali, r naročaj jih Dunavu lira. Čoln ziblje ob bregu se tam, a ribič mi v njem sedi sam, na veslo se truden opira. Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlan, pa jadrno v drugo tam stran črez šumno prepelji nas Savo! Čuj, turško rumeno zlato plačilo bogato ti bo ... Če nočeš — ti vzamemo glavo! Molčita ie polje in log, tam onkraj krščanski ostrog r neskrbnem ie spanju počiva. 'Aaviti v plašč temne noči ogledat poslani smo mi, kod kleti sovražnik se skriva ...« ■Ne maram za vaše zlato! čemu mi pač ribiču bo P 7jastonj vas črez reko prepeljem. Res, sivo ie glavo imam, * vam je nocoj še ne dam. fiad vašim ustrezam poveljem.< 2e čolnič od brega leti in nese oglednike tri; r e sla je pa ribič ozira srepo se v vrtenje voda, ki rado se s čolni igra »n slast no na dno jih požira. Ites hrabro srce ti imaš, izvrsten prevoznik si naš, ni takega blizu okoli. 1 nas bo pohvalil glavar, »j, krasen pač čaka nas dar, krasnejši nas ni še nikoli!* Na mestu!« de ribič krepko, n veslo zažene v vodo ... Tu vaše in — moje plačilo!« ttes, džaur!* še krik iz valov, iz mokrih je Save grobov — — potem pa vse tiho je bilo. Ant. Sovri: Portitor. Mer saxa ruens Savus Iremil ac violenlas Danubii ijremiis undas advolvit aqnosis. Portitor in cumba ad ripam oscillante quiesdt defessague manu remi in conititur nnsam. ,Eia, sener, ruje rumpe moram et solilo citius nos ncalmo trans fluvium caplo Iraduc strnpitantem! Aureolus tihi nummus eril ditissima merces ; sin Jacias contra, capile esl lihi pocna luenda. Arvaque iam silvaeque silent, Chrislianaque castra ultra amnem carjmnl securum posta soporem: at sper.ulatores noclis caliuine amicti nos, ubinam laleat, sumus liostem quaerere missi.‘ „Quo mihi vestrum aurumP Pitcanti id non opus usquam. Quare traiciam, concedite, vos sina mferce. Crinis enim quamvis canus mea tempora condat, non tamen optaium est rajmt h or mi perdere nune iam." Vix ea falus era!, conto cum concila linter asportat rapidas speculatores super undas. Portitor interea facie in truce lumina vvrsans, si qua vorago rapax sihi pareal, usque requirit. ,Kfircil v sporazumu s sultanom Soli-mnnom polastil morski ropnr Hnircdin Bar-harossa in oviral trgovino v Sredozemskem morili. Karel je zavzel glavno mesto in osvobodil veliko krščanskih sužnjev. gospodar že dovolj daleč in sem postal od borne hrane že skrajno slab, sem zapustil te gorske pustinje. Ko sem prišel do obljudenih krajev, me ugledajo pastirji in me bolnega in za vsako obrambo nesposobnega obkolijo, da bi me ujeli. Zdel sem se jim strašen tudi radi sekire, ki sem jo nosil in s katero sem se nekaj časa branil pred psi, ki so me napadali. Nazadnje jo vržem od sebe in se izročim na milost in nemilost pastirjem, ki so se popolnoma pomirili, ko sem jim izročil srebrno čašo. Razen tega sem jim dejal, da nisem turški suženj, ampak svoboden Grk. Verjeli so mi in me odvedli v bližnje mesto (Damask), kjer so me obkolili tamošnji Turki. Na vprašanje, kdo sem in odkod, sem zopet odgovoril, da sem Grk in da sem služil za plačo nekemu velikašu, ki me je zapustil bolnega obenem z ostalo vojsko. Tedaj so poklicali duhovnike, vešče grškemu jeziku in ker sem k sreči govoril grški — temu jeziku sem sc bil dobro privadil v Trakiji in Makedoniji — so svečeniki izjavili, da sem pravi Grk. Pustili so me torej na svobodi in odšel sem z duhovniki. Ko so ti zvedeli, da poznam grško knjigo in pismo, so me postavili za učitelja otrokom, ki so se tičili v koči nekega puščavnika, ki je bila tri dni hoda od mesta. Tu so mi prijazno dajali hrane in obleke in živel sem svobodno kot kristjan med kristjani. Da me nc bi zalotili, da nisem Grk, sem se držal njihovih običajev in obredov, toda ob sobotah, ko oni jedo meso, sem sc vzdržal mesa, češ, da sem se tako zaobljubil, ko sem bil v nevarnosti. Slednjič so me odvedli v Jeruzalem, ki mu pravijo Kucumbarck, t. j. sveti blagoslov. Prišcdši v Jeruzalem, sem bil sprejet v frančiškanski samostan na gori Sion in tu sem ponoči stražil samostan tudi za plačo v denarju poleg hrane in vse oskrbe ter brezplačnega dostopa do Bo>jci*a groba, za kar morajo sicer Tnr- i veliko plačali. V tei službi sem ostal eto dni in obivkal tudi samostan v Rc-tlehemu. Nato sem odšel iz Jeruzalema 'n prijadral v Španijo in začel slednjič svobodno živeti med svobodnimi kri- stjani, a od tega nisem odnehal, da izpolnim obljube, ki sem jih bil storil, da obiščem one svete kraje.« S tem končuje Georgijevič svoj življenjepis, a tudi njegovo nadaljnje življenje po vrnitvi iz ujetništva ni dosti manj zanimivo. Svojih obljub sicer ni popolnoma točno izpolnil, ker je le prišel v domovino, preden je še obiskal cerkev sv. Petra in Pavla v Rimu, a začel je z besedo in pismom neumorno agitacijo zoper Turke. Iz Španije, kjer je bil na grobu sv. Jakoba v Kompostelji, ga je vodila pot križem Evrope in povsod je obiskoval državnike in politike ter jim dokazoval potrebo skupnega nastopa krščanskih držav zoper Turke. Kot potujoč literat je izdajal agitacijske spise ter jih poklanjal raznim svetnim in cerkvenim velikašem, ki so podpirali njegovo delovanje. Med temi nahajamo cesarja Karla V, in avstrijskega nadvojvodo Maksa, poljskega kralja Sigmunda in tudi dva papeža: Julija III. in Pija V. Njegovi pokrovitelji so bili nadalje augs-burški kardinal Oton TruchseB, kolinski nadškof Adolf, škofa v Krakovu in Upsali ter več rimskih kardinalov, do-čim z ogrskimi in hrvatskimi velikaši ni imel nobenih zvez. Kod je Georgijevič hodil prva leta po svoji osvoboditvi, ni znano. L. 1544. ga vidimo na Nizozemskem, odkoder je šel v Nemčijo in med drugim obiskal reformatorja Martina Luthra in Melanch-tonu v Witlenbergu, ki sta mu dala tudi priporočilno pismo. Vendar pa Georgijevič reformacije ni odobraval, ker je seveda močno ovirala skupen nastop kri-stjnnov zoper Turke in je v nekem spisu ostro obsodil »Luthra, Zwinglija, pre-krščcvalce m vse krivoverce«. L. 1547. je bil na Dunaju in šel odtod v turško srednjo Ogrsko, kjer je najbrž obiska! svoj rojstni kraj. Nato je potoval na Poljsko in dalje proti severu, menda tja do Upsalc na Švedskem. Kmalu se je vrnil na Dunaj in šel najprej v Rim. s čimer je slednjič izpolnil tudi tretji del svoie obljube. Poslej je živel večinoma v Rimu, kjer je izdal 1 1566. v drugi izdaji svoj italijanski pisan Vodnik po Je- ruzalemu in Sveti deželi. To je zadnja zanesljiva vest, ki jo imamo o njem; verjetno je, da je kmalu po tem letu sklenil v Rimu svoje burno življenje. Da bi vzbudil v krščanski Evropi zanimanje za turško vprašanje, jo je hotel GeorgLjevič predvsem seznaniti s Turki in njihovo državo, zlasti še z žalostnimi razmerami, v katerih žive krščanski podložniki Turčije. Prva knjiga, ki jo je izdal ob novem letu 1544. v Anversu, popisuje pod naslovom »O veri in običajih Turkov« notranje razmere turške države. Istotam sta kmalu nato izšli še dve knjigi; prva govori o trpljenju kristjanov v Turčiji, druga, ki nosi naslov »0 obredih in razlikah Grkov in Armejccv« je pa prav za prav le pisateljev življenjepis, kot smo ga pravkar čitali. V naslednjih treh spisih je že naravnost pozival vladarje na vojno zoper Turke ter delal načrte za njihovo pokristjanjenje. Vse te knjige je kesneje izdal v novih predelanih izdajah in tudi v italijanskih prevodih, dočim so prvotno pisane v latinskem jeziku, ker jih je pač namenil le višjim krogom izobražencev in politikov. IZ a svojega ujetništva se je bil Geor-gijevič marsičesa naučil. Prepotoval je zlasti v službi svojega zadnjega gospodarja velik del Turčije in videl, da so njeni evropski podaniki po večini Jugoslovani. Seznanil se je z glagolico in cirilico, ki jih najbrž prej ni poznal, in naučil se je tudi grški, turški, arabski in nekoliko hebrejski. Primeri teh jezikov, z latinskimi črkami pisani, se nahajajo tudi v njegovih knjigah, zlasti je pa v njih precej srbskohrvatskega besedila, n. pr. kratek srbskohrvatsko-latinski slovarček, razgovori in nekatere molitve. Kljub temu zaman iščemo pri Geor-gijeviču kake slovanske narodne zave- sti, čeprav omenja v svojih spisih vse Slovane razen Slovencev in Lužiških Srbov. Sam se čuti Madžara, a je seveda pristaš Habsburžana Ferdinanda, od katerega pričakuje v protiturški borbi več uspehov nego od sultanovega zaveznika Zapolje. Splošno je Georgijevič še mož starih naizorov, katerega se duh novega veka in humanizma še ni bil dotaknil; znal je dobro latinski, a staToklasično slovstvo je smatral le za »bajko in prazno besedičenje krivovercev in pesnikov«. Tudi ko si prizadeva, da bi izgnali Turke iz Evrope, ne misli pri tem na obnovitev domačih balkanskih držav, ampak naj bi si osvobojeno ozemlje kar večje evropske države razdelile med seboj. Georgijevičevi spisi so povzročali dosti zanimanja in širili tudi protituržko razpoloženje v Evropi. Da so jih veliko čritali, dokazuje že to, da so bili še za pisateljevega življenja večkrat ponatisnjeni in prevedeni, med drugim tudi na češki in poljski jezik. To zanimanje je trajalo še po Georgijevičevi smrti in tja v drugo polovico 17. stoletja so njegove spise na novo tiskali in prevajali. Brez dvoma so bili razširjeni tudi med izobraženci v naših deželah in so nehote pripomogli k zavesti o razširjenosti in medsebojni sorodnosti slovanskih narodov, ki jo opažamo pni naših luteranskih pisateljih. Najbrž so slovenski luterani bal iz njih spoznali vodilno vlogo srbskohr-vatskega jezika v tedanji turški državi in prišli na fantastične načrte, kako bi z glagolskimi m cirilskimi knjigami polu-teranili nele balkanske Slovane, ampak celo Turke in s tem najbolj korenito rešili turško vprašanje. Tako bi bil torei ta mož, ki se je pred 400 leti pokoril v turškem ujetništvu, v zvezi tudi z na*o literarno zgodovino. Ahfksntidor Zahod: Jutro- Zazvonili so zvonovi, vzbudili so mladi dan. Zarja, solnce sta klicala v svet zaspan. Kmet /e na kolena pal Bog, ki vse si meni dal, daj mi danes svefal dan, da trud bo poplačan. Dr. L. Sušnik. Trobadorska lirika. Trobadonji so kmalu zanesli svojo umetnost takisto na dvore sosedne zgornje Italije. 2e proti koncu 12. stoletja so se začeli ondi poskušati pesniki v provensalščini, ki jim ni delala večjih težkoč, kajti tamošnja narečja so zelo blizu govorici onstran Alp, ki je imela že bogato izoblikovano pesniško izrazoslovje in tehniko. Tako dobimo med provensalskimi trobadorji Italijane kot so Bartolome Zorzi, Bonifaci Calvo, Percival Donia i. dr.; najslavnejši med njimi je Sordello de’ Visconti, kii se ga častno spominja Dante v 6. spevu »Vic«. Sicer pa opažamo sličen pojav v italijanski epiki in prozi. Kmalu nato najde trobadorska poezija torišče na drugem koncu Italije, v južni Italiji ozir. Siciliji na dvoru Friderika II. Cesar sam, njegov sin, njegov tajnik, njegov kancelar Giacomo da Lcntini in vrsta drugih mož iz njegovega spremstva so se vežbali v ljubavnem pesništvu po zgledu Provensalcev, in to ne v siciliijanščini, temveč v mešanici, ki v njej prevladuje provensalščina. V mislih in prispodobah niso iznašli ničesar novega, njih erotika je še vedno šablonska, neosebna, pač pa kažejo napredek v spopolnjevanju oblik — saj je bila to principijclna zahteva trobador-ske lirike, — tako kancone, zlasti pa soneta, ki se da razložiti na več načinov iz provensalskih oblik, a so ga izdelali v današnjem smislu šele Italijani ter je ostal po dovršenih Petrar-kovih primerih ena najbolj priljubljenih oblik nove poezije. Ia sicilijanskoprovensaJska šola se je nadaljevala v Toskani in Bologni. Pri pesnikih kot so bili Buonagiunta, Guit-tone d Arczzo, Chiaro Davanzati ali Guido Guinizelli lahko opažamo prehod iz viteške v meščanskopoučno in sled-ni'č vzneseno maniro. Tu so namreč cvetela bogata samostojna mesta; v njih se je kultura kmalu dvignila višje in samozavestneje, v smeri večje verske in (Konec.) filozofske izobrazbe v sholastičnem duhu. Guinizelli je v znani kanconi »Al cor gentil ripara sempre amore« (V žlahtnem srcu biva vedno ljubezen) razvil posebno spiritualisti&no teorijo o ljubezni s pomočjo teološkofilozoiskih slik in s tem ustanovil novo italijansko poezijo takozvanega »dolce stil nuovo«, ki jo Dante še stopnjuje. Tudi laude sv. Frančiška Asiškega, ki je zopet malo izravnal dualizem med dobrim in zlim,v veselem umevanju prirode, so po svoji metriški obliki balade v proven-laskem smislu. Plodoviti Cino da Pi-stoja je bil strasten strankarski in lju-bavni lirik. Dantejev prijatelj Guido Ca-valcanti je v svoji kanconi o bistvu ljubezni še dalje razpredel osnovno misel erotiškofilozofske šole, da je draga čisto, nadzemsiko bitje, ki vzbuja v srcu lju-bavniika čudovito krepost, kar vodi seveda rado predaleč v abstraktnost, nad-naravnost. Odtod do sijajne simbolično-alegorične zamisli Dantejeve ni bilo več daleč. Dante sam se je že zgodaj priučil francoščini in provensalščini in pridno proučaval trobadorske pesmi: dokazov nudijo dovolj njegova dela »Vita nuova*, »Canzoniere« in tudi »Divina Comme-dia«, ki je v nekem oziru višek in vsota najžlahtnejšega trobadorstva: apoteoza žene v božanski simbol. Nekatera mesta so kot prepesnjena iz provensalske poezije. Njegova tercina je Dantejeva posebna oblika sirventesa in podobne so ji že nekatere tornade pri troba-dorjih. Dočim predstavlja Dante skrajni spi-ritualistični vrhunec, je Petrarca, drugi, srednji vrh italijanske poezije, srečno združil trobadorsko, Frančiškovo in antično naziranje v skladno enoto. Študiral je med drugim v Montpellierju in sploh dolgo bival v južni Franciji (pri Avignonu). On ni samo humanist, ampak prav tako srednjeveški trobador in njegov »Canzoniere« pomenja višek for* malne dovršenosti tovrstne tehnike — saj mu je lepota oblike samostojna vrednota, ki mu ni z-lepa dovolj izbrušena. Njegova Lavra je res da zopet živo bitje, a vendar skoraj tako nepristopna kot trobadorske gospodarice, opevane v sličnih metaforah in besednih igrah. Tretji prvak novega italijanskega slovstva, Boccaccio, pisec »Človeške komedije« (Decamerona), pa se je nagnil odločno v senzualistično smer, v nekdanji poganski eros. Sicer rabi tudi on mnogo retorike, alegorij, motivov, terminov iz trobadorstva in se naslanja v lirskih pesmih močno na Danteja in Petrarko, vendar prevladuje pri njem očitno antični duh. Njegov »Filostrato« je uvedel v modo oktavo, ki ji najdemo predhodnice že v Provensi in ki zavzema poslej v epiki tako velik obseg. Epigoni te trojice so gojili kot drugod alegori&nodidakt/ično in ljudsko literaturo. Iz življenja mnogih trobadorjev je znano, da so hodili na Pirenejski polotok, zlasti k pesniškemu drugu Alfonzu II. Aragonskemu. Najbližja je bila Katalonija, ki je imela najboljše zveze s Provenso, pa tudi jezik in kultura sta zelo »sorodna, tako zelo, da so ondotni pevoi dolgo uporabljali provensalščino, talko bojeviti baron Guil-lem de Bergadan, pa novelist in poetik Ra im on Vidal. Trobadorstvo cvete tu najbolj v 13. in 14. stoletju in ima bolj versfkomoralno obeležje. V 15. stoletju, odn. malo prej prodre domači govor, v katerem se udejstvujejo pevci kot Lo-renzo Mallol, Pau de Belviure, Auzias March i, dr. — deloma že pod Petrar-kovim vplivom. Na drugi strani je vzcvetela ljubavna poezija trobadorska na Portugalskem v galicijski govorici. (Galicija leži na skrajnem severozapadnem voglu polotoka; znano je mesto Santiago, v tistih časih mnogo obiskovana božja pot.) Po mehko in gibko narečje, ki ima itak po postanku veliko podobnost s franko-provensalskim, je bilo kot ustvarjeno za trobadorsko poezijo in je bilo zato dolgo izključno v rabi za liriko tudi v sosed- nih pokrajinah: vsi lirski pesniki iz Ka-stilije, Andaluzije, Estramadure itd. so se držali te splošne navade in peli dolgo le v galicijski portugalščini. Staroportu-galska lirika od 1200—1350 je bila verno posnemanje provensalske. Stike s tro-badorji je imel že Alfonz III. portugalski. Najvažnejši domači predstavniki te mode so nadarjeni lirik kralj Dom Dinis (1279—1325) in njegova sinova, pa galicijski trobador Macias, znan po svoji nesrečni smrti, ki mu jo je zadala sovražna ljubosumnost in okoli katere je ustvarila zavzeta domišljija občudovalcev cele legende. Od 2000 pesmi kakih 200 pevcev, ki st) ohranjene v šestih Cancionciros (pesmaricah), je menda dve tretjini narejenih čisto po provensalskih zgledih. Sicer so deloma hudomušno-dovtipne, deloma elegičnosentimental-ne, nežne, dekliške, bolj ljudske in so zlasti bogate refrenov. V tem jeziku so delali pesmi (zilasti ljubavne in satirične) tudi kastilijanski trobadorji, ki ne kažejo nobene izrazite svojevrstnosti; zlasti učeni kralj Alfonz X. (1. 1220.—1284.), mnogostranski tvorec pismene 'kastiljanščine. Bil je to znan ljubitelj trobadorjev in njih gostitelj; sam se je z uspehom skušal z njimi v ljubavnih in zabavljivih pesmih in popevkah v čast Mariji (Cantigas en loor de Santa Maria). Prva španska lirska pesem od znanega avtorja sc najde pni Alfonzu XI., več pa že pri Ivanu II-in njegovih sodobnikih iz prve polovicc 15. stoletja. Erariquc de Villena (1384 do 1434) kaže v svojem »El Arte de trovar« izrečno m provcnsalsko umetnost; v mladosti je pesnil v katalon-šfiini in ustanovil po tološkem zgledu v Barceloni akademijo »veselih znanosti«. Marques de Santillana sc udejstvuje v treh smereh: narodno-didak- tični, itaLijanskoalegorijski in proven-salskodvorski; ljudski ton je najbolje zadel v svojih »Serranillas' in »Villan-cicos«, nekakih španskih pastorclah. Juan de Mena stoji že čisto pod italijanskim vplivom in Juan Rodriguez del Padron je eden zadnjih trobadorjev i* galicijske šole (Triumfo de las Donas i. dr.). Tudi Juan del Enzina je črpal za svoj »Cancionero« še iz provensalskega vrela. V 15. in 16. stoletju je nastalo kot plod vse te proizvodnje več bogatih zibirk dvorske poezije po zgledu provensal-ske in italijanske v vseh mogočih umetnih oblikah, ki se strogo loči od narodnih romanc, pod imenom »Cancioneros*, ki so prave zaikladnice trobadorskega pesništva onstran Pirenej. — Po humaniizmu in renesansi je prešel vpliv na provensalsk/i sloneče italijanske lirike v vse literature, tako da je težko lofiiti, kaj pripada prvemu, kaj drugemu krogu. Tako lahko rečemo, da je prešla trobadonska poezija v medeno evropsko prav za prav po posredništvu in zaslugi italijanske, oplojena in izpopolnjena po novih sestavinah globlje filozofije italijanske in resničnega ljubavnega žara — bodisi klasičnega izvora bodisi lastnega srčnega doživetja. Razen tega in zopetne uvedbe antičnih oblik pa ne pomeni renesansa ničesar bistveno novega preko onega, kar so ustvarili že Provensalci: zakaj renesančne literature raznih narodov niso prve v umetniško i .zglajenem domačem jeziku iin dovršenih formah: vse to je bilo že provcnsalsko trobadorstvo. In če je renesančno slovstvo eminentno visoko, aristokratsko, je bilo to že tudi provcnsalsko. Italijansko posredništvo, ki je pod novo firmo razširilo neke že usovršene vrste teh izdelkov v masah na vse strani, je sicer gotovo zaslužno — tem bolj, ker so se ravno Italijani največ trudili z nabiranjem starih tro-badonskih rokopisov, pri čemer so, žal, zanemarili druge vrste provensalskega slovstva —, u prvenstva Proven6alcev ne more zatemniti. Tak primer imamo na Angleškem. »Oče angleške poezije«, Chaucer (1340—1400), je vzel veliko snovi in oblik 'm Petrarkove zakladnice in mnoga rabil septimo, ki sc najde že pri trobadorfih. Tudi angleška lirika 16. »tol. Wyatl in Surrey pesnita čisto po zgledu Petrarka in seveda tudi troba-dorjev: platonsko hrepenenje, opevanje dame, ki je odtegnjena željam poeta, poveličevanje njenih čarov, njenih vrlin in slične varijacije iste teme v kanconah, sonetih i. dr. je izrazita umetna poezija, ki so jo mogli umeti le višji sloji. Še bolj zanimiv in nam bližji zgled pa imamo na drugi obali Jadranskega morja: v Dalmaciji. V svobodnem Dubrovniku je nastala po renesančnih vzorih prti imovtitih in omikanih plemičih oz. patriciijih nova bogata književnost v narodnem jeziku. Prva dva dubrovniška lirska pesnika iz druge polovice 15. stol., Sišlko Menčetič in Gjorgje Držič sta verna posnemovalca italijanskih poetov iin posredno trobadorjev. Njune in nekaterih drugih avtorjev pesmi (ca. 600) so zbrane v posebni pesmarici, Kanconijeru. Kakor pri vzornikih se tudi tu opeva cela lestvica ljubavnih čuvstev prav v smislu bolj ali manj idealizirane trobadorske službe z nekaj istinskimi občutki, a še več afektacije: tedaj ista trojnost viteškega kulta dam, duhovne ljubavi in čutne erotike kot v Italiji. Oblika je virtuozna, slog pa sladkoben. Tudi Hanibal Lučič iz Hvara je napisal v mladosti nekaj prav lepih pesmi v istem slogu (Pisni ljuvene). Po teh so se ravnali ra>zni drugi dalmatinski pesniki, v kolikor niso sledili ostalim vrstam italijanske književnosti. Podoben pojav opažamo pri renesančni liriki drugih narodov, n. pr. pri francoski Plejadi. Melodični pesnik Du Bellay je s svojimi soneti plaval čisto v Petrarkovih vodah, Ronsardove »Ber-gerres« (pastirske pesmi) so posnete po klasičnih, a imajo nekaj skupnega i s trobadorji. Slične so razmere na Iberskem polotoku, prav tako na NemSkem (Martin Opitz) in pri raznih severnih pevcih sonetov 17. stol., ki iščejo vzorov pri Plejadi. Celo Shakespeare ima preko Sidneya stike s trobadorsko poezijo. Na drugi strani je proniknila viteško-galantna miselnost tudi v epsko, kot priča mimo Tristana in Lancelota Ama-dis, Ariostov »Orlando furioso« in mnogo drugih. Tudi duha pastirskega in heroi&kogalanlnega romana 16. in 17. stoletja določa v marsičem davna tro- badorska zamisel. In Benedetto Garret je s svojim pretiravanjem besednih in miselnih iger iz Petraritove delavnice, ki jih je ta povzel od provensalskih in sicilijanskih pevcev, zašel v prisiljeno izlepotičecnost in postal oče marinizma, ki se je v 17. stoletju ipod raznimi imeni šopiril po vsej Evropi. Tako vidimo, da je trobadorsko pesništvo zibelka raznih pojavov evropske* književnosti, zlasti pa moderne lirike. Se Corneille je s svojim pojmovanjem viteške časti in ljubezni daljni dedič tro-badorskih predstav. Z Racinom prodre zopet gršiki eros z vso svojo konkretno strastnostjo, ki se ne meni za ničesar drugega. In po Racinu zavlada za daljšo dobo klasicizem. A ko se je koncem 18. in v 19. stoletju razširil odpor proti njegovi enostranosli, je poživila romantika z zahtevo po svetovni literaturi in z oslonom na zgodovinske korenine narodne biti (narodno pesništvo etc.) zanimanje tudi za srednjeveško liriko, v prvi vršiti trobadorslko poezijo; tedaj se je začelo tudi sistematično proučevanje in izdajanje tozadevnih rokopisov. Odmeve vsega tega najdemo n. pr. tudi pri Prešernu, ki sega z eno roko potem Petrarka in Danteja daleč nazaj v trobadorsko tradicijo. K sklepu bodi omenjeno, da se je prebudila sredi 19. stol. ta tradicija tudi v sami domovinli trobadorjev z obnovitvijo provensalske književnosti. K novemu, močnemu življenju so jo sklicali potomci slavnih pradedov pod zastavo, lei nosi ime »Felibrige«. Kot klicarji novodobne provensalslke literature, ki rada črpa iz stare, so se proslavili zlasti Jouse Rouma/nille, Fredcri Mistral in Prosper Estieu. Naši pomenki Paznemu čitatelju »Mentorja«. Na strani 122 zadnje številke »Mentorja« sc spotikate nad to-le stavčno zvezo: »Skromen nagrobni sipomenik ti kaže kraj, kjer je pokopan oče dr. Janeza Ev. Kreka, ki je umrl kot učitelj v Komendi«, češ, da dr. Krek ni umrl v Komendi, u da se vsled nei)aznosti pisateljeve lahko tako razume. Priznamo, da je Vaša opozoritev nekoliko upravičena; zmisel stavkov m.vra biti vedno jasen. Morda naj bi bil g. pisatelj rajši pred »ki« naredil podpičje in dejal: umrl je itd. ... G. Sempronij T.: Pritožujete se, da Vam Vaše superlative: najvažniši, najimerutniši, najzanimiviši itd. popravljamo v: najvažnejši itd. Oprostite! Vidimo, da #o Vaše oblike tudi pravilne in morda celo pravil-niše nego na -ejši; zanaprej Vam jih bomo pustili. Brodnik — Portitor. Opozarjamo cenjene čitatelje na latinski prevod Aškerčevega Brodnika, ki ga prinašamo v tej številki, .le najlepši primer, kako «e da moderna slovenska beseda povedati v stari latinščini. Dobro primerjajte: obliko, besede, metrumi Veselilo nas bo, ako dobi tudi kak dijak s tem pobudo in sc poskusi v prevo-janju v latinščino. In potem naj o svojnh skušnjah poroča »Mentorju«. Ciganka. Ne vem, zakaj se ine bojiš, doslej še nisem nikogar pojedel. Pri nas pravijo: »Beseda ni konj«, zato se ti prav nič ni treba bati kritike, Če je še tako ostra. Nihče še ni padel mojster z neba. Ne verujem, da si ti. Kritika pa je dobra in potrebna stvar, kakor n. pr. mrzli polivi ali obkladki za bolnike. Kritika vpliva hladeče, pomirjujoče na velikanski ogenj entuzijazma in samozavesti posebno mladih pesnikov. Kritik je kakor zdravnik. On ureja in omejuje preveliko bohotenje mladostne fantazije. On kaže slabosti in jih skuša s trpko besedo izločiti. Njegova naloga je tudi, da pohvali, kar je dobrega in lepega, da to neguje in je skuša vzdigniti do čim večje popolnosti. 1 o vse je naloga takega kritika, kot sem jaz. Vpeljati vas moram v svetišče svete umetnosti. No. vi ste kot mali otroci. Nad svetlečim se čre-pom se ustavljate, gladite ga, vrtite v solncu, da se sveti, pa pridete k meni in pravite: »Glej, diamant sem našell« — ko vam p« rečem: »Poglej dobro, to ni diamant, to je le steklo, kos razbite iteklenicel«, ste ožuljeni, vaše oči me gledajo temno in očitajoče, obotavljate se in nočete naprej, sumo zato, ker sem dejal: »Steklen črep ni drag kameni« — Mislim, da razumeš mojo primero. Tudi trpka beseda je potrebna in razočaranje je boljše od hvale. Do večje popolnosti vodi njega, kdor hoče. Komur pa je ljubši steklen črep, naj se vsede kraj pota in na| se igr« z njim. Poklicani bodo šli mimo njega in našli diamant, či*l in goreč kakor soJncc. Ne dam ti ne mere ne meje. Velik je svet, ki ga čutiš, še večji je svet, ki ga doživljaš. Kakor ni meje, ne mere človeški duši, tako neskončna je lepota. Podaj jo v drobcih, cele tako ne bo nikdar nikdo zajel. Za vsak drobec bom vesel in hvaležen. To je naloga. Kako jo kdo izpelje, je njegova stvar. Le da je dobra. V popolni obliki popolna vsebina. Zakaj ni v listu nič sotrudnic, vprašuješ nadalje. Ne, nismo proti njim. Ne izključujemo jih. Da jih ni, so krive same, ker nič ne pošiljajo. Česar pa ni, pa pri najboljši volji ne morem priobčiti. Zato bom prav vesel, če se bo razširilo to gibanje tudi med dekleti. Pred mojim »sodnim stolom« bodo sojene in opravičene enako, kot fantje. Zato kar lepo kaj pošlji! Seveda svoje površnosti, ki je precej velika, kot sem spoznal iz pisma (c zamenjuješ z i, s strešicami na č, š, ž si precej skopa) — svoje površnosti se boš pač morala nekoliko oprostiti, če boš hotela, da bodo tvoji izdelki našli milost v mojih očeh. Te pozdravljam! Vsevolod Jaroslavskij. Tvojo »Šolsko nalogo« lahko na kratko ocenim z rekom: »Veliko hrupa za nič«. Zakaj? Snov, ki si. jo podal na dokaj dolg način v zelo tragičnem tonu, tolikega pisanja vredna ni. Vsebina je: Študent se spomni popoldne, da bodo drugo jutro pisali latinsko šolsko nalogo. Uči sc vse popoldne in še dolgo v noč. Drugo jutro pride neprespan in v silnem strahu, ker je slubo pripravljen, v šolo in piše nalogo slabo. To si ti povedal na treh velikih straneh. Kečem, da je bilo škoda papirja. Dovolj slab je študent, ki se začne pripravljati za nalogo šele zadnji hip. Pravi kvartalni študent. Da ne more vsled skrbi spati, ker ve, če bo naloga slubu, bo v tem tromesečju padel, pove prav tako, da se ne uči kaj prida. In seveda, če potem ne zna, je profesor krivičen in neusmiljen. Jaz pravim, čisto dobro je, če pade to tromesečje, se bo vsaj v naslednjem trudil, da popravi svoj red. Vsebina torej nikakor ni vredna pisanju. Je dolgočasnu, ker je mrtva. I oda opravičeno me lahko zavrneš, češ: I udi veliki pisatelji so često rabili neznatne suje te in so vendar ustvarili velike umetnine iz njih. Da! Čeprav je zmanjkalo notranje moči, čeprav ni bil sujet intuitivno mo-čan, so vendar ustvarili umetnine. To so bile umetnine forme, oblike in umetnine besede, liaze. Notranji) pruznolo so okitili z blestečo obliko in z .izbrano besedo, Tako daleč pa ti še nisi prišel in najbrže tako kmalu tudi Se ne boš. Tvoji stavki niso ne stilno lepi, niti niso besede izbrane. Pomagaš si z neštetimi »O«, »0 gorje« in z že zdavnaj obrabljenimi frazami in oitati, n. pr. »Ne vuli nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar« ' jJj- tlu*> slovnične napake, se nič ne čudim. Preveč sera že navajen na lo. trot 1C nutančno pokazati kraja, kjer je stala. Knjige in revije Nekaj pripomb k Cvetju v jeseni. Dve »oprej malo znani gori sta postali v zadnjih etih cilj mnogih slovenskih romarjev, ker sta navezani nanji spomina na dva naša velmoža, oba tako pomembna, da lahko reče prav tako Blegaš o Tavčarju kakor Ratitovec o Kreku, da »s tvojim moje bo ime slovelo«. Drug poleg drugega stojita, Ratitovec med Selško in Bohinjsko, Blegaš med Selško in Poljansko dolino; Selška dolina ju loči, kakor je oba moža sodobnika marsikaj ločilo v življenju. O počitnicah skoro ne mine dan ob lepem vremenu, da bi ne korakala večja ali manjša družba na Blegaš, po katerem je razlit čar Tavčarjevega Cvetja v jeseni, deloma tudi Visoške kronike. Marsikdo skuša pri tem ugotoviti vse kraje in po možnosti tudi osebe, ki jih omenja pisatelj. Dosti prav zanimivih podatkov je objavil tozadevno Prijatelj v svoji izdaji Tavčarjevih Zbranih spisov (VI. zvezek). Nikdo pa seveda ne pozna krajevnega in »zgodovinskega« ozadja Cvetja v jeseni tako kakor prebivalstvo vasi pod Blegašem, Koprivnikom, Mladim in Starim vrhom. Na Malenškem vrhu, torej prav v pokrajini Cvetja v jeseni, službuje že sedemnajst let kot učiteljica gospa Rezika Deinšar-Rant, doma iz bližnjih Železnikov, ki mora večkrat opravljati službo voditeljice po teh krajih za častilce Cvetja v jeseni. Na našo prošnjo nam je napisala nekaj pripomb k Cvetju v jeseni in k Prijateljevemu komentarju, ki jih tu objavljamo. Na str. 400 naj se opomba k str. 15 popravi v tem zmislu, da sc glasi ime tam omenjene vasi Volča (ednina), ne Volče, in Malenški vrh, kakor piše tudi Tavčar. Breznik piše v svojem pravopisu (str. 3) Martinj vrh, ne Martinji vrh (str. 401, opazka k str. 35). Na str. 401 omenja Prijatelj, da je izšlo že mnogo slovenskih inteligentov iz hiše »pri Posavcu«. V resnici se imenuje ta hiša »pri Posečniku« v Martinjem vrhu. I'u je bil doma dr. Jernej Zupanec, notar v Ljubljani, in njegov nečak trgovec in posestnik Urban Zupanec (f 1927), oče slika-rice Anice Zupanec-Sodnikove in pisateljice filozofskih razprav dr. Alme Zupanec-Sodnikove. Urban Zupanec je pač dal ime »Posavčevemu Urbelu«, v resnici se je pa ločil od njega kakor dan od noči. Po zunanjosti je bil res precej slok, da ga je lahko prištel hudomušni Tavčar med »dolge drete«. Bil pn je Urban Zupanec izredno duhovit mož, preprost in domač kakor kmetje v njegovi rojstni vasi, izvrsten družabnik. Tudi pretep ra Gori, ki ga opisuje I avčar, se je izvršil v resnici precej drugače nego v Cvetju v jeseni, Že davno pred to povestjo je pripovedoval Urban Zupanec, kako je a svojim bratom, napravljen v narodno nošo, kakor jo opisuje Tavčar na str, 55, na Gori, izzvan po Poljancih, slednje napodil, da so morali teči. Da je bilo res tako, sc spominja tudi Je posestnik | oievčnik na Malenškem vrhu, v čigar hiši j* nastanjena tamošnja šola. Pri Poscvčni-kovih so imeli poprej gostilno; po shodih na Gori je tain plesal mladi svet, in sicer v hiši, ne na skednju. Med godci je tam godel navadno Koželjevec iz Podobenega (ne iz Murave), Skalar s priimkom Žolna z Volče, Figovček iz Javorij in Orlov Blaže iz Hotovelj. Pod gostilničarjem Fortuno (ime si je izposodil Tavčar od nekega mlinarja iz Hotovelj) je mislil Tavčar na poznejšo gostilno »pri Savcu« v Gorenji Ravni, kjer ie bila res doma Katinka (prav za prav so ji rekli Katrica), ki je hodila nekaj let v šolo v loškem samostanu. Poročena je bila v Železnikih. Gospa učiteljica Demšar-Rant jo je dobro poznala, kakor je tudi poznala Veharjevega Naceta iz Poljan (ne iz Delnic) in Lovrinovega Naceta, ki je bil v resnici tisti branjevec, ki je dajal štruklje sekat. Oba sta pred nekaj leti umrla. Nečakinja trgovke, s katero je bil Veharjev Nace poročen, je »pevka Micika«, Tavčarjeva »Zganjarjeva Urša«, ki je nad 40 let pela v cerkvi v Poljanah in pri poljanskih podružnicah. Živi še sedaj v Poljanah. Izrazi »maslovnik«, »čerfa« in »repuljica« so še danes splošno v rabi. Karlovškega Anžka (ne Anžona) še danes nekateri pomnijo. Bil je stric prejšnjega Karlovčana. Imel je pod Gorenjo Ravno svoj mlin. Poleg tega je pa »bruhal« (mož |e res rabil ta izraz!) tudi na Tolminsko po nožičke in v Bohinj po sukno. Pri Savcu v Gorenji Ravni je služila neka dekla, za katero je hodil Anžek, a ga ni marala. Ljudje so ga radi dražili s to deklo in mu nagajali. Oženjen pa ni bil nikoli. Uredništvo. a Fotograf a (Dol j e.) Kaj naj fotografiram. Dokler nimamo fotografskega aparata, nam prinese življenje tolikokrat prizore, ob katerih vzkliknemo: »Ko bi sedajle imel aparati« Ko nas je pa usoda osrečila s to čudovito pripravo, pa stojimo z njo in ne vemo ne kod ne kam. Včasih nam prosto oko še pokaže čisto lepo sliko, toda če postavimo aparat, pa vsa lepota zgine. Nič pravega ni mogoče ujeti. Pa še listo, kar srno končno vendar dobili na ploščo, na papirju zdaleka ni tako, kakor sinu si želeli ali kakor je bilo v naravi. Razočaranje začetnika je tem večje, ker začne pri stvari, ki je najtežja in s katero ima celo poklicni fotograf jako malo sreče. Začetnik »e namreč najprej in najrajši spravi na izdelovanje portretov: na slikanje oseb. Začetnike zelo svarimo, preskušati svoj aparat (ali tudi lastne zmožnosti) s portreti. In če že poskušaš, pa poskusi pri bratu, Ta se ti bo morda večkrat postavil za tarčo, dočim scslrice, čc je nad trinajst let stara, ne hoš dobil kmalu pred aparat, potem ko si ji pokazal njeno prv.i sliko iz tvoje delavnice. Najbolj hvaležno je začeti s pokrajinskimi slikani, čeprav tudi tu ne gre brez nekakega čuta za to, kaj je lepo. Fotografski rekrut je pri pokru- h—^—mm jinskih slikali nezadovoljen, ker mu gre premalo v aparat. V Ljubljani n. pr. se napoti na Grad, pa turna, da ne gre celo mesto na njegovo ploščo. Z blejske okolice bi rad spravil v aparat cele ruztcgnjcne Karavanke. Računaj s tem, da nam naše običajne leče rišejo slike v kotu okoli 55 stopinj, torej gre na ploščo samo toliko, kolikor zajame kot 55 stopinj, uko si ga misliš z vrhom nastavljenega na svoje oko. Morda se ti zdi to premalo, toda upoštevaj, da jasno območje človeškega pogleda ne znaša več kakor okoli 35 stopinj. Torej ti tvoj aparat celo preveč pokaže. (V tem tiči, da se nam zdi, da nam naši običajni aparati daljavo premajhno, ospredje pa preveliko rišejo; toda dunes ne nameravamo o tem govoriti.) Čut za lepoto v naravi ti bo dal, da boš na malem prostoru našel kaj naravno zaokroženega. Vsaku fotografija mora biti celota, ki ne sme vzbujati vtisu praznote. Na vseh straneh mora biti pravilno zaključena in mora v celoti podati nekaj, na čemer sc oko z zadovoljstvom ustavi. Podrobnejših navodil tu, ni mogoče razlagati. Priporočam pa vsakomur, nuj si rad ogleduje slike priznanih umetnikov in foto-grufijc dobrih fotografov. Fotogruf tudi ne ■me nikdur pozabiti, da fotografija ne poda narave v barvah. Kjer jc vsa lepota narave v pestrosti barv, bo fotograf jako malo opravil, /anj je merodajna zlasti oblika, če fotografiraš ljudi, sc ne »me preveč opaziti, da so sc nastuvili prav zato, da bi jih fotografiral. Vse mora biti tako, kakor čc bi naravi ukradel. Le opazuj dobre fotografije pokrajin z ljudmi! Vojakov pri vajuh, telovadcev pri telovadbi, športnikov pri igri ne fotogrufiruj, čc se na te reči ne zastopiš. Pač boš pa morda dobro zadel kmeta, ki orje, zaspanega voznika s težkim vozom na državni cesti, dalje prizor, kako bratec in sestrica krmita na dvorišču golobe itd. (Dalje prih.) Malo kritike. V zadnji številki je »Mentor« objavil dve fotografiji četrtošolca Stojana N. Jurčičeva rojstna hiša jc bila fotografirana ob bleščečem solncu. Pri takih snet jih je nevarnost, da postanejo sence premočne in da v njih sploh ni mogoče ločiti predmeta. Zato moramo Stojana pohvaliti (če je sam razvijal): sencc je ohranil čislo naravne. Če so na plošči morda premočne, jih jc ublažil z mehkim« papirjem. Fomanjkljiva je pa slika, ker aparat ni stal vodoravno in zato opazimo, du desni ogel hiše nekoliko visi. Ta vtis povečajo prav tam na slcno naslonjeni hlodi. Tudi pretirana perspektiva (velikostno razmerje ospredja z ozadjem) nekoliko moti. Če je bilo mogoče, bi naj Stojan šel z aparatom nekoliko bolj nazaj. Slika bi bila sicer nekoliko manjša, toda perspektiva hiše znatno boljša. Druga sliku (Jurčičev brat med ljubljanskimi dijaki) sc je očividno ruzvijula v istem dobro odmerjenem razvijalcu. Škoda, da ni dobila krava mesta zadaj za Jurčičevim bratom. Slika bi znatno pridobila. Tako pu moti estetski čut in slika ni zuokrožena celota. Snetje z nekoliko večje daljave in morda naknadno povečanje sredine na sedanje razmerje bi sliki zelo povečalo vrednost. — Za pouk prinašamo dalje tu dve sliki. Prva: Zima je iz letošnje zime. Čar sliko tvorita s snegom obloženi smreki in ivje na drevesih zadaj. Motijo pu zopet pretirana perspektiva poslopja in mulo pretemne smreke nu desni. Prizor ljubljanskega kolodvora z mostu nu Dunajski cesti je iz lanske zgodnje spomladi. Nejasno ozračje v daljavi nu levi ni v škodo, pač pa premočne sencc vagonov na desni. Brez izpuh-njenegu oblaku dima bi bila slika silno pusta. Pa vesela stran. To so bridke molitvice, ki časih upravičeno, pa tudi neupravičeno prihajajo nad nesrečnega upravnika. So pa tudi vesele reči in teh je Sc več, hvala Bogu! In vmes so sila zanimive, kar boste verjeli, ko vam povem tole: Pride pismo: »Moj prijatelj se nahaja v Argentini. Kaj vem, kako in kedaj* zvedel je, mi sporočil in prosil, naj bi zanj naročil »Mentorja«; naročam tedaj zanj in že zame, — plačam jaz vse.« — Kaji Če to ni zanimivo, res ni nobena reč: iz daljne Argentine dobi mož v osrčje Slovenije pobudo za na-ročbo lista, ki ga do tedaj — tako trdi — niti poznal ni. Tako vidite, roma vsak mesec tudi v Argentino po en izvod »Mentorja«. Iz Severne Amerike pa dobimo pismo: »Prilagam 3 — reci: tri — dolarje za naročnino »Mentorja*, menim, da bo dovoljl Pošljite ga bržl« — Upravnik najprej v banko. 168 Din mu izplačajo. Vriskal bi človek in peli Sc uredniku sc dobro zdi, gre mu na smeh, podpre si glavo in takole sodi: »Dal Ko bi par sto takih-lc imeli, kar dobri smo. Na 64 straneh bi list izdajali, Malo za šalo Mo|im mladim ugankarjem. J. N. (Dalje,) Zlogovntca. Iz črk se sestavljajo zlogi in iz zlogov besede. Iz zlogov pa se sestavljajo tudi uganke: zlogovnice. Nemški listi, ki objavljajo uganke, zelo radi priobčujejo zlogovnice, ker tudi preprostemu reievalcu no prizadevajo prevelikih težav. Pri zlogovnicah so navadno dani zJogi v abecednem redu in pa pomeni besed, ki jih je treba iz danih zlogov sestaviti. Tisti, ki tako uganko sestavlja, ima prav toliko truda, kakor če sestavlja črkovnico; nasprotno pa je reievalcu mnogo lažje pogoditi prave besede iz danih zlogov, kakor pa iz posameznih črk, Da pa niso zlogovnice le preveč enolične ' in le prelahke, si ugankarji tudi za te izmišljajo mijraznovrstncjše oblike in načine. »Mentor* je sicer doslej priobčil le prav malo zlogovnic (14. letnik, it. 1, It. 2 in it. 7—6), a so že te razlikujejo prtcej druga od druge. V letoinji 4, it. pa imai celo čarobni kvadrat (Id ga je pa tiskarna spremenila v čarofavi pravokotnik), sestavljen iz zlogov, Kdor bi si pa rad ogledal ie več zlogovnic, na| vzame v roko zadnje letnike »Mladike« ali pa naie mladinske liste. Poleg navadnih črkovnic in zlogovnic pa imamo ie dve izredno zanimivi obliki, ki sta običajno tudi sestavljeni iz zlogov, toda slonita na pravilih iahovske igre. Kdor pozna to igro, ve, da ima iali več figur, ki imajo različna imena: kralj, kraljica (dama), (tolp, tekač, konjiček in kmet. Ugankarji so se Poprijeli zlasti dveh, namreč: kralja in ko- vsem tiskarnam bi se smejali — mi smo gospodje, ki plačamo, prosim: takoj in v redu plačamo! Tako pa...? Joj!...« E, hvala Vam, bogati stric, tam preko luže! Še kedaj in še kdo, če mogočel Še iz tužne Primorske pride nekoč pismo in nam pošilja prijatelj 35 francoskih frankov v dar. Tudi temu hvala! Dobili smo zanje lepo vsoto za dve naročnini. Tako zbiramo, vidite! Pa bi obupovalil Nič nel Le vsi z listom, list pa z Vami — pa bo vsem pravi Drugič razodenem, kako trošimo, kako denar gre, iToliko stane ena številka. Ojoj, to je pa žalostna pesem! Plačujte, plačujte, plačujte! Komaj polovico je dozdaj poravnane naročnine. Upravnik. USTNICA UPRAVE. Aleks. Zahod: Številke, za katere vprašate, bi stale s poštnino vred okroglo 8 Lit. — Onim, ki menjajo naslove; Prosimo, da nam vselej, ko sporočite nov naslov, na-značite tudi starega, sicer so možne ne-rednosti, terjanje itd. — Poverjeniki: Pošljite naročnino, sicer bomo primorani s prihodnjo številko list ustaviti. ' malo za res njička ter po teh figurah tudi imenujejo svoje uganke: »Kraljev izprchod« in »Konjiček«. Kraljev izprchod Po pravilih šahovske igre se sme kralj premikati po šahovnici le od polja do polja, in sicer poljubno na vse strani, kamorkoli hoče, ozir. more ali sme. To šahovsko pravilo so si prisvojili ugankarji ter začeli sestavljati uganke, pri katerih razstavljajo zloge (včasih tudi samo črke) v narisana kvadratična polja v takem redu, da je vsak prihodnji zlog vedno na enem prejšnjemu zlogu najblil]ih polj. Drugo glavno pfavilo pa je, da morajo vse poteze skupno tvoriti simetričen lik. Za zgled vam podajam s številkami označeno pot od zlogq oo zloga. 1 2 4 5 37 36 34 33 64 62 3 6 38 35 30 32 61 63 9 41 39 31 29 60 00 j 40 10 8 40 42 26 27 57 59 11 13 45 43 27 25 55 | 56 14 12 44 46 24 n 54 | 53 50 15 47 18 21 Ki 52 | 51 49 48 16 17 19 20 Ti pa, dragi prijatelj, nariii na list papirja prav tak kvadrat s 64 polji ter vlcci črt« a polj« na polje tako, kakor ti kažejo zaporedne itevilkc v gorenji sliki, in dobil boš simetričen lik, ki je temelj »kraljevemu iz- prebodu«. Seveda jc število polj lahko večje ali manjše, razporedba potez poljubna; tudi zunanja oblika lika je lahko zelo mnogovrstna: kvadratična, pravokotna ifi mnogo-kotna. Ko imaš začrtan lik, po katerem nameravaš izdelati uganko, poišči še primerno besedilo (kratko pesem ali le posamezno kitico kake pesmi), ki ima prav toliko zlogov, kolikor polj ima tvoj lik, ter ga zlog za zlogom razvrsti na posamezna polja v prav istem redu, kakor ti ga kažejo poteze tvojega lika. Pri reševanju »kraljevega izprehoda« pa Uči po pravilih šahovskega kralja zvezo med posameznimi zlogi, dokler ne dobiš celotnega besedila. (Dalje prih.) Križaljka. (A. K., Ljubljana.) * ! .2 3 4 !■ 5 ■ 6 : 7 i 8 9 10 ■ 11 : ■ 12 13!*14j j ■ ■ 15 i 16 ■ 17 18 : : ■ 10301: ”!■} il;19[" ! ■ ... '.PP: "Pl'...!.: p 32 33. 34 ■ " ■ 35 36 37 ■ » : ■ ■■ ■ ■39 ■ 40 : ■ 41 ■ 42 i’ ' f' ■ 43!'"':«" 1 H 44 45 ■ ■ ■ 46:47 48 49 ■ ■ 50 " j 51 ■ ■ 52 i " »53: i54 ■ 55 "756 "i !!"" ■ H 57 ■ 58 ■"]"■ ;■ ■ ■ 59 60 ■ 61 62 55! TTTt ■ ■ 63 64 ■ ■ 661 Vodoravno: 1. Mesto v Jugoslaviji, 6. obleka, U. tajno cvetka, 12. pokrivalo, 14. del cerkve, 15. krma, 17. okus, 19. večja naselbina, 20. orožje, 21. časovna doba, 23. slikarska potrebščina, 25. predplačilo, 27. nikalnica, 29. bodeča stvar, 31. rimski denar, 32. šolska potrebščina, 35. skupina domačih živali, 38. kovina, 39. čreslovina, 40. žensko ime, 42. kraljev dvor, 43. datumska kratica, 44. ptiica, 46. ploskovna mera, 48. žival, 50. močvirska, rastlina, 52. ženako ime, 53. pisatelj, 55. keltski duhovnik, 57. sovražnik železa, 58. reka v Avstriji, 59. mesto v severni Italiji, 61. orodje, 63. hitro premikanje, 65. bolezen, 66. okamenela smola. Navpično: 1. Azijsko mesto, 2. drevesni produkt, X hudodelec, 4. kamen, 5. nikalnica, 7. nasip, 8. morska žival, 9. vrsta menic, 10. kača, 12. glasbeni instrument, 13. oblačilno blago, 16. posoda, 18. driaj, 22. priporočilo, 24. pregrinjalo, 26, pristal neke stranke, 28. mera, 30. žensko ime, 33. delo (hrv.), 34. nasprotje hriba, 36. moško ime, 37. števnik' 41. del dneva, 43. stih, 44. verska knjiga, 45. del stola, 46. nesloga, 47. zlatarska mera, 50. vrsta masti, 51. gora na Goriškem, 52. razglas, 54. vrvica, 56. dol glave, 60. enklilika, 62. del voza, 64. števnik. Kraljev izprehod. (Miroljub, Vižmarje.) čič. gor- boj | tvo- ti se | de s te- Gre- S le- se čr- ja smr-| boj ro- Sini. no- | vi, roj- di | smrt| ja vi troh- ba. | od in j stva ro- | pr- žit- ca | je smr-| ti ti pa | ji | tvo- Iji- črv do | tja kal | ti di: ri kralj.| kra- ba | gro- za- plo-| u- Ob Rešitev ugank in imena re&ilcev v prihodnji številki. Tekmovati smejo samo na-ročniki(cc), ki naj pošljejo svoje rešitve do 1. marca t. 1. na uredništvo. Izžrebani reiilcc vseh ugank dobi za nagrado vezano knjigo: Iv. Cankar, Podobe iz sanj. Rešitev ugank v 5. številki. Prva križaljka. Vodoravno: 1, žaga, 3. i-ver, 5. pleva, 7. gaj, 9. bula, 11. Etna, 13. vada, 15. oreh, 17. pir, 18. ribič, 19. Ares, 20. sova. — Navpično: 1. žleb, 2. ulga, 3. ivje, 4. repu, 6. purun, 8. angel, 10. led, 12. tur, 13. vožu, 14. Apis, 15. oris, 16. hiba. Druga križaljka. Vodoravno: 1. petsto, 4. skleda, 8. prod, 10. pivo, 12. vol, 13. Polom, 15. loj, 16. Amon, 18. žep, 19. vada, 20. dan, 22. Rif, 23. voz, 24. Leo, 26. puž, 28. Ala, 31. stol, 32. nič, 34. Alan, 35. Nil, 36. HUon, 38. gad, 39. kult, 41. kosa, 43. armada, 44. Madona. — Navpično: 1. pluvač, 2. sir, 3. trop, 5. Krim, 6. lov, 7. Azijat, 8. plod, 9. dož, 10. pop, 11. Olaf, 14. lek, 17. naval, 19. viola, 21. nož, 22. Reu, 25. osnova, 26. polk 27. bil 29. alga, 30. Andora, 32. nit, 33. čok, 36. hlod, 37. noga. 40. uta, 42. sad. Črkovnik«. 1. želodec, 2. oporoka, 3. kolovoz, 4. obuvalo, 5. poligon, 6. svoboda. 7. Salomon. Dominei _____________________ 5 2 1 1 1 0 0 2 2 6 0 5 |ll| 3 2 0 2 4 4 0 5 1 3 0 1 Pr«v to rešilh V Celju: Anton Strahov-nik; v Ljubljani: Rihard Fason in Gojenke IV. razr. meščanske šole pri urluHnkahi v Mariboru: France; v St. Vidu n. Lj.: Janko Moder. Nagrado je dobil Janko Moder v St. V ki