St. 15. &. V Gorici, v cetvrtek 10. apinla 1873. „8o«a" izbaja vsak Setvrtek in velja 8 posto prejemana ali v Gorici na dom posiljana za drtihlmike pol.it. drufttva tSofo": Vse let* ...... f- 4.— Pol leta . • • • • ,. ->•- Getvrt leta ..... ,. 1.10 7a nedruzaVnilce: Vse leto . . . -----P>lleta Cefcvrt leta Posamezne Stovilke se dobivajo po 10 soldo? v Gorici pri Puternolliju in So-liarju; v Trstu v tobakarnieab „Via del JMvwtw 171H In „Via delta eascrma 60". f. 4.50 -irfcSO „ 1.90 Tecaj HI. Pri oauuiililrse ptafiqje zar navadia©- ! tristnpno vrsfco: 3 kr., Cft no tiska 1 krat • ,. ., «, „ 2 krat « „ „ „ ,. 3 krat. 7.,-a ve<5e dike po' progtoru in vsak pot SO kr. za kolck. Narocnina in dopisi naj se blago* voljno po&iljajo nrodnilcu: Vlkttnju l)o* lenon v Gorioi, Con. dolOiisto 186 blizo KiviMkcga trga IcdorRO nahuja tudi lrvftv-nistvo. — It.tkopibi so no vraftajo ; dopini naj se bbtgnvwljno fraukujejo. — Dehil-ci'io in ilru«iiu iifiiruinoini'ui bc naroouin* miU, ako ae oglaKO pri urodnigtvu, Glasilo slovenskega pol'rtiCnega druStva gbriSkega za brambo narodnih pravic. Nolarska postava L» Slovenci. {. Kdor novo notarsko postavo bore, inisU: nu zdaj bodo Slovenci saj nekaj zadovoljai, ker uwrajo sloven-skopisaue pogodbe v roke dobivati. I'ostava je zaros pravictin, ker §. 43. pravi: Notar.ski spUi m morajo pisati v jeziku, ki je defcolni jezik okraja, v katerem iinu notai' svoj sedez\ Ako je pa voc de/,clmh jezikov v tew okroji rekovnih, imajo se pisati v j«zku, kate-rega pogoduiki iele. Pa tern tukem morajo notarji v nasi grofiji po slovensko pisati v teh okrajik.* Bovee, Toniiu, C.rkno, Kauai, AjdovMina, Koneti in Sezaoa. V Gosici in njeui okojici, v Trztci in Krmiuu smejo za Slo-venee italijansko le tukr.it pisati, ee pogoduiki tako fcele, in to so mom se ve da ra«vitleti [/, zapistuka. §. 6*2. pit.vi: Notarski apis se hino pisati vjez.ku, kiuij rokoven v de7,:ii, v katon inn uotac «voj uedez, U ta-krat; kedar to pogodniki tirjujo, in je notnr imenuvan preHtavljaloc. Da je tuko, mora se vse to v spistt o-pomniti. V takem primerljaji itua notar v tojem jeziku pisati, mora pa zapisoiku pnloziti celo proBtuvo pisuno v enem dt>zel»em jeziku svojegu okraja. §. 03. se gittsi: Ako le eu samizmej pog.'doikov ue ume jezika, v kttterein se pi§e noturski alct, mora pri razpravi uavzoLeii bitt prisezen tohnuc, ki ima vse lastnosti prikladne priee. Prestavljalca pa nij treba, do je notarfu in pri&un znan jezik ,pogodnikov, in ca je Badsodnija pottdiia, da zna obravnavajoti notar dezei-ni jezik stranke. V takem primerljaji ra*raj!» pride navzocne biti, kidar so celi spis strankam prebere, in mora se izre-koma zapisati, da so se popreje omenjeni pogoji ures-m<. Kotie^no oJlocuje §. H6. da ti'iua muci javaega USTBK. Valentin Stanid. iivaropis, i. MoB je bil! Hamlet* Novoslovensko slovstvo so v drugi polovici 16. sto-letja kranjski Slovenci osnuli, Doleiijci i Notratvjci so je dolgo dasa sami vzlrz^vali in gojiii; stoprv v teka i 7. stoletja stnpijo tedi sinovl drugib slovenskih po-kr, jih v ko!o slovenskih pisateljev. Prvi pa s« bdi goriski Slovenoi, ki so so prf-drtiMSi kranj^ko-slovenikim pisateljem, kajti u2e leta ifeoT. ie kdal Fra Gregorio Alas a da Somma-ripa, dtthoven in 6!an servtskega reli v Deviuu, italijansko-slovenski slovar, natisuen v Vidmu pod naslovom: nVocabolario italianoe Sehiavo. ebe contiene .ana breve istruttione par nppreudere facilmehte la rlingua Schiava, le loro ordtnarie salutationi, con un »ragionamento famigliare per i vjandanti. Aggiuntovi ,aneo in fine il Pater noster ecc.*) — Ta knjiga se nam je obranila samo v enem iztisu, kterega je Kopi-tar sludajno na Dungrafi6na le-ga, podnebje in lju.lsko nireej'.'. J-.uiez Kratnik je dal na svitlo pes debe.bb zv^zkov svojiboerkvenib govorov. 1. in II. sta bila uit'sunn v Uiiutkah 1631. 1.; III. IV. in V. pa / Ljubijaii v letih 1696. 1700. 1707. Kujiga im.i bombaibcni nailov: ,Sacrum prjmptca-wrinm singulis per anitim D>min:cis et. festis solem-„nionbus Ghristi J>.;m m ct B. V. Mariae pracd-cabile, „e Saerae Scriptuvao Saactoramc|ue Patruni scripti.s „emptam, uec nou veworam recout orumque authoram „b;storus, nan minus laborioso quam copioso robora-wtum, ab Admodum V. P. F. J nan no Baptist a a „Santa (!) Cruce, Ordtnis FF. Mnoiun Capucin-jrum ..Coneianatoiv, Slavo coaipositnai idiomato, multorum „votis oxpetitum, in duas partem divisum in lucem u-t,ditur(li4 Sicer pi ta kipucineo, kakjr se iz njegi-govih spisov vidi, nij nugel biti cisto tuv.idea ulnvek. »Der Pater", pravi Ko;)itar, „istein sehr jovialer Manu, veil Beleaenheit und ttiUotien, citirt deu Cicero de Divinatione und den Ovidiu), neben S. Grregoriui und der Apokalypse" etc.**) Glede pravopisa sv. je ravual po rodovitnem slo-venskem pisatelja, novomaSkem kanonika Matiji Ka-stelcu (roj. HyiO. v Klea.ka na P.vki); bii je tudi drozabnik Academiae operosorum, kutero so kranjski dezolni staaovi leta i693. v Ljab'jani os- *) MikMiu: Berilo za 8. gimn. razred. Na Danaja 1865. Str. 41. **) Kopitar: Gram. d. slavischen Spracliein Krain, Karnten und Steycnnark. Laibach 1808. §. 5. 5, str. 75. fSofia* jo tudi v tern obziru svojo dolftnost storilo, in je ministerstvn pravosodja podalo zadevno prosiijo; v naSem listu smo nze dvakrat razpravljali to zadevo; ali vse je bre/,uspesuo, postava nij de segla v Bivenje. K vedemn tnje gospodje notaiji piSejo po sloveusko, vaein drugim in sodnikomu, katera de no atariSegi pogodbe uradsko pideta, vsem tern smo Slovene! misom plebs coatribuens, Tako je tudi na Kranjskum, Korofikem iu drugod, kakor je „Slovenski Narod" v St. 70. grajal, Cuditi se je zares teinu tern viAe, ker so ti gospodje v veliki vfdim, slovenskdi kmotov sinovi, in bi morali nafi jo-zik mm od doma toliko zuati, tla bi se leuj lehko u-radno pisati kmilu naacili, ko bi lo hotel!. Ali hujl koc pltim<'iiita?.i so z drugimi enakimi go a pod i vred, ker sram jilt y\ svojo manje omikane %lahte innurocla svojegu, Tudi nii itutijo, da je sladko in alavno otni-kuucu, pbsvet.ti vse svoje duaevne moci do mo v in i in narodu, a no tujeem. Zato nof ejo se toliko iiclti, da bi znali v (5isU elo-ven§6i;;i pisati tisto pogodbe, ki se dajo zav kmete ve* didel po pctih glavnih kopitib zlozevati. Ce pa nijso rojeni Slovenci ti gospodje, upradamo jih, ali bi se bili predrznili sluzbe prositi pri kakem drugem narodu, ka-terega jezik ne znnjo; pad menimo, da bi se jim bilo odgovonlo z Homerskim zasmehom. lie mi Slovenci smo tako nesreuni, da moramo trputi tako predrznest. Ti gospodje naj premislijo, da so pogodbe, katefe izdeiavajo nasi in kmetom, pogodnikom postave. One uredujejo pre.nozeaske razmere med strankami in dru-zino; prevazno je torej, da jib ti ljudje vedkrat pfe!)e-ro, in se potem ve 16 zadrzevati. Pogodbe in zadnje volje morajo natanko in postavno izrazevati pravo voljo doticnih oseb; zatotej se morajo zapisavati kolikor je mogoce z benednmi, katere so rabile stranke same, . kajti le te besede lzrazujejo prave njib misli. Ako pa novali in katera je imela 13. dec. 1. 1701. ob 6. zve-cer v dvoiani skoKjske palace pod svojim predsednikom Janezom Presirnom, ljublj. stolnimprostom, svojo prvo javn > sejo. Njegovo akademijako ime je bilo Promptus. Tretji pisatelj, katerega, 6e tudi za ue g)tovo vem kdejebl rojen, vendar zatogoriSkim SloveucempriSte-varo, ker mj samo na gonskem Krasu zivel, nego je bil, vsaj po njegovom jeziku soditi, tudt na Krasu doma, jc Pavel France Klapse, zupnik v Tomaji. Spisal je ter prvic v 1. 1743., drug.6 1. 1757. izdai kujigo z luslovom: ^Synopsis cat^ebba, tn (1) je zbrani nauk „k.»rsauzki (!) u' (!) kratkib b^sedab zapopaden, taku „dobru(!) za poduciti(!) te(!) nevedue u1 karsanzki ve-nri, koker tudi viza te precastite molitve s. R'>zenkran* nca, zi svojmi zkriunuitmi inu odpuztki. Nucne bu-„qnice v'sem (Sastitim . . . Gospudaai Farmanam itd. nv'kup zbrana zkuzi(!) Paula Francisea(!) ClapsheU, Farmani Tomiizke Fare Teriazke Skott'ie, zdej pak u' drugo na bulsi krainsko sprabo tt' druk daine inu pobulSiine. U'Lublaui per Anuae E-iizabethae Raicbhardtouke uvedove 1757.*) 2ahbog, Paternollijeva tiskarnioa nenia bohoridice, tako da som moral naslov v gajico prepisati,. vendar pa vsak tudi tako lehko vidi, da Klapse uiti slovenskega crkop.sa nij poznal, kterega je B ihorifi uJe leta 158L uredil. Bognie, kak je morali biti pisana prva izdava nje-gove knjige, ce pisatalju v drugem izdanji imenuje svoj jezik „bulsi krainsko spraho!" Klap§e je vreden tuvarus svojih dubevnih iu pisatelj-skib kranjskib bratov, katerih slovu.Ska kolobocija je v p. Marki Ppblinu svoj vrbunee iosegla. §e enega blagega mofca se nioramo spomniti, ka« teri, go j« «*e ¦) Safarik: G. d. sudsl. Lit, 1. atr. 116. ¦-..» premislinv) sploh znano reanico, da nij prcstava nikdar Ho, fcir je izvirna beseda, da so pogodbe in oporcke izvirek in podlaga bodoShn pravdam; raxvidi se, da je uaposled tezavno pravicno soditi, skode pa ne trpijo ti gospodje, ampak le strauke. Nij razumcti, zakaj jih ne zene pravicoljubje in cast, da bi so prizadevali, ko-likor hitro je mogoce zadostiti postav:, zdrayi pameti in naravneam pravu. Ker pa temu i»ij tako, toliko vecj x je dolznost naroda samega, krepko postopati v tea obziru in z poatavo v rokah prisiliti te in druge funkciouaije, da tudi oni svojo dolznost izpolnjevajo. Naj tedaj vsak rcsnobno tirja od teh gospodov slovensko pisavo, in ce nocejo se udati, naj jih pusti, in naj poisde drugrga notarja. Stares nij to brez tezave in zadreg, ali uarod mora za avojo pravo we storiti, iu dosta pcetrpeti, ce je tri'ba. Zmaga je konecno gotova, kajti aotruuja moc pra* ˇa je taka, da je ne more nobeua e'ovsk* in »c un:citi ne po sili, ne zvijaci, ne slepaviji. Toda kakor posi-masni elovek, mora tudi uarod se podiuevati svojih pra vie, hYOJega prava splob, in ga riha riejandto hraniti. Narod, katevi tako no dela in vzoto xanemarja, sam si jamo kopljc ^^^^^ DopisL - V Gorici 9. apriia. Gorica zdaj ne daja gradiva za politiuno prenu&jevanje; potrditov 'volilne ivf-mne po ceswju nas je pustiia mrzle Slovenco in Italijaue, kveeemu ce jo od ouih 5 gori3kihr.kulnironoscevtt listi veeer naroosto vsak po 5, pa 10 vrckov pive zvrnil na cast nemski zraagi. Yeiidar pa se tu in tam Italijani po- Eraaujejo: »Kaj je prav za prav storil Corouini na lunaji v prid nasi dezeli?* Rep je nosil Nenicem in •zato nij prav ni6 dobil, se predelsko 2eluznie-.« ne. Da .bi bil vsaj v materijalnem obziru kaj dobil, odpustdi bi 80 mu political orehi; a tako prodira tudi mej Ita- * lijani prepricanje, (la je treba v boluee volsti drugace in ogibati se ustavovereev. 16. 18. in 19. t. m. bodo volitve v m ;st«io stare-sinstvo; agitacija seje uze zacela posebno na konserva-titni alt Jderikalni strani; liberal na stranka je imela vceraj posvetovanje in je baje sklenita, da se ne ude-lezi volitev in prepusti pr>sto polje klerikalai stranki, katera inta tako zdaj mestno stnresinstvo v rokoh; s tem hocejo posuemati Ijubljanske stare, inenijo namrec, da bodo klenkalci za mesto tako in do storili, da se jib bode ljudatvo navelicalo in zopet svglo po libt-ralcib. Goriske mescane pa vse to zoaci, da so v poiiti-ki na jako nizki stopnji; ko je bilse Favetti na krmi-lu, je vecina mescanov brezvoljno za njim hodi];*; zdaj ; ko liberalna stranka nema pravega voditclja, pa se vse lovi in melje tisti, ki prej pride. Da je pa klerikalna stranka bolje spretna v agitacij*, to je uze znana rec ' in zato naj nam liberalci ne zamerijo, ce jim preroku-jemo slabega uspeha zmerom vect dokl.er se boljse ne " organiznjejo. Da bi bili zdaj mi Sloreuci bolje edini mej toboj, bi lehko porabili needinost mej I'alijani in vsaj po zvezi z eao ali clrago stranko en par naSih kaudidatov spravili v mestni zastop; steer pa s caso-ma mora pritt do tega, da po^tanemo v mestu faktor, s katesj§&Jtab|^i morajo racuniti. Ka^^^^feonca vsi me§5ani bili polni bvale za novega podesllt, grota Karola Coroaimj t, bas tako je uze zdaj veCiua proti njemu in ce!6 nekt^ri mestni svetovalci, njogovi prijatelji, mu nasprotavajo, ker su je krivega storil nekterih netaktnost'j. Poseb?o je mrmranje zbailtlo ueko proteZiranje dnnajske stavbine bauko, pri katen so delezaiki uek-teri svetovalci in znpao sam. V Gorici je teska zu-panovati; goriski zopan mora blti spret3n politikar, ce se hoce drzati; tudi mora biti zupan delalen in talea-tiran moz, posebno zlaj, ko sa Gorica razvija in je treba mnogo; novih naredeb v zmislu vsestranskega napredka. — O Crnetn se cudne prino?edoj-ji»; slist so, da *o ntkteii Kras-ivui z nekim p;sm»m tako mocn-i presijo »anj stunb, da je k j odpotoval na svoj kraski dtun dubiravno je bl uze sklenil, da 1>» tako poUopal, kakor t\>ron:u, t> j^», da bo glasoval za voldnoretormo; to vent s.ear ne poro6«mo kot v»"i*jetno; a pripivelo-val j*> je javr.o neki pnslan^c in t'rnetov dober znauec in nokdanji kolngrina Dunaji. — Coli post smo imeli v Gorici opero italijausko; pevci so pah tako, t.ko; g>dlu je bila dobray posebno pa se je dopadla ob&nrtvu godtia v operi wMaita'. -Slovencem godb-i in P'tje kaj dodada in zatorej so ne sumo met.ii Slovene, atnpik tudi iz deztde pridno obiskovali opero; kaj bi &? le bslo, k«» bi se enkrat ljubljunsko dramaticno druatvu pok»z.do na tukajSnib dcakah, ki pooienijo svot? Od vseh krajev bi pnvreh nasi Slovenct poslaSnt dumnctf gt43e. Posebno bi „Jamska lvauka" pri nas furore .kdala. /ukaj pa ne bi enkrat poskusilo draniat:L:io druStvo v Gorici kij napraviti, saj bolijo se Nemci na tukujsnje glehhsc* prcdstuvljat: tako hridt* na pr. scm te prazaike Btikovics se svojim ncmSkiin gladaliScnim droSivom; bil jc uze la-ni, nij sicer dosU vveuka o Inesel, pa veiidar* h »i^e se ietos poskusiti. Slovensko gledalis«e bi bih> uze kot novost tu ii od Lihov obiskovaiio, ra^ tern ko so j:m nein.ske prestave popolnoma antipaticne. SliSt s?j sicer, da gro pogovor v ijubljanskdi soko-lovukili in dramatiSuih krogdi, da bi so mtpravtl letoi en izlet v Gorioo; "v tem sluciji bi se lehko dalo en par predstav v gled;di§cn. N»j bi tedaj mero lajni gospodje sz Gorice stopili v dogovore z nekterinn voditelji obeh ma ljublj. drustve; zagotavljamo sokolovce in drain iturge, da so bodo dobro imeli v Gorici. — Cell post srao imeli lepo vreni", samo vceraj in predveerajsnim je dezevalo in je bila toca, po bnbali je cclo sueg padel; b.ili smo se, da nam tovreme vse pridelke vyamt\; a dunes je oze zopet krasno vreme in Gorica se blesketa v rnjskem poniladanskem svitu. Skode sa'lja je slabo vreme le malo storilo. takrat, pred 100 leti, z bistrim ooesom sprevidel, ka sTovenski narod, ce se hp6e onnkati in napredovati, potrebuje pred vsim dobrih ijudskih sol i ijudsk li uct-tPijev. In ta moz je Jan ez Nep. graf Ed ling, iojen v Ajdovscini, glavar v Loki, c. kr. stud, referent na Kranjskem, pozneje carski komornk iu drorni svet-nik na Dunaji, direktor ljublj. akadeni je operosorum in clan drustva Arkadcev v Gorici, ki je sp sal vec knji-zic za ljudske sole, i ljudske uciteljs v slovenskem in nemskem jiziku. Pisal je, se ve da, ktkor vsi pisa-- telji iz Mnrkove dobe. Za poskasnjo samo naslov ene njegovih knjig: .Zern ali vonuzetek teh me'odneh ba-„qui pozzebnu za duzelske ucenike a'cesarsk^h kraite-Bveh duSellali (zkusi, Janesa Neporonka Ediinga.) aDunejt stiznenper zlahtuimu Gozpodu Jo§efuod Kur/.-.boecka 1777*) Sicer pa je bil tudi pesnik ta prvi i zaluji gro-fovski slovenski pisatelj; 1. 1781. je v Augsburgu izdal-pesen: „Der Isonz uud die Laibach, eine IdylU\tt A ne samo nem§ke, tudi slovenske je pel! V Pohlinovi zbirki: wSkopspravlauje kraynskeh pizanic od lepeh ,„umetnost. V Lublani per Ivan Fnd» Egei-ja, duzel-0nemu ztiskavcu (!)B je grof Edling tudi eno zakrozil. Poslovenil je namrec D^vovo uemsko neseti: ^Lubezen Jozefaa* A vse te stiri pisatelje, ktere sem z veco ali ma-njo pravico prisvojil goriskim Sloveneem, za kar mi bodo, ce ne drug vsaj tisti slovenski veljaki i prvaki na GoriSkem hvalezni, kterim je wgori§ko domaciastvo* -krepost vseh krepostij, jeprekosil Valentin Stani6f ijigar ziveuje i znafiaj opisati, 5igar litcrarno, rodo- in sploh dlovekoljubno delanje narisati, je namera tega nSocinega". feuilletooa. Dobro vem, da bi se o blagem Slanicn dalo vec povedati, nego je meni znanega; vem, da bi posebno kedo izmej njegovih starejih prijateljev i znancev mo- *> Ssfariik: 1. 1. utr. 2G. in 89. - Opomeniti rno^am, ka - Rem tokaj bohoricica povsod po Markovi sistemi (JCop. 1.1. ttr. 183,) v gajico ptepisal. *) V restrict sc je s konca tako iuislilo; a vceraj bo liberalci po viharni seji sklenili, da se ndeleze volitve in so tudi postavili {candidate. Druga stranka je libcmlcera se celo ponnjala nek kom-promis, a Hkeralci so to ponadbo odbili z dostavkoiis, da noce no-ben libcralcn kandidat biti voljen po klerikalcih. URED, gel priobuiti vebko karakteristiSnih dat, pisem. in dru-gih zanimivih recj iz njegovega zivenja: tola k*ir se uihee ne oglasi, morda bodoin vsaj nekatorim prijate-Ijem slovenskega naprodka na Gortskem ustregel, ako jtm podam zivotopis in kratek obris Stantcevegi jav-nega, blagosti i prosveti gorisko-slovenskega naroda posvecenega delanja. Posnel sem ta listek nekobko po Slomskovcm spisu o Stanicu, nek)bko paizvira iz last-nib niojih preiskav. Vaidus. Hektere opazke ruskeg'a profesorja. Spisal prof. Jl. Rauilouin de Courtenay. (Nadaljevanje.) XVI. V tem oddelku moj h popisovanij hoceni pregovo-riti nekaj o beracsh in berafifji v teh krajih, kat»*re sem imel priliko obiskjvati. Pri tem moram popreje nazonniti, da ne bom pisal ne zoper berace in beraci-j>, ne na njih korist, ampak bom le koa^tutiral to, kar sem videl. Samo to si dovoiim opaztti, da noben clovek, ki nij izgub 1 vere, ne more biti zoper berace; nasprotno, on mora Steti beracijo in berace za edeo neobhodno-potrebnih pogojev, da bi pobozni krsLani niogli_ vsestransko skrbett za svoje izvelicanje. Saj katekiKem udi nas, da najbolje mogocna orodja, dabi zasluzili si mdost bozjo, so molitva, post in dajati vbogaj-me (milosdinja). Saj tista ideja je ticalu v snovanji raz-nih beraskih samostano?. - Ce pa v zadnjih Lasih §te-vilo oficijaluih beradev postaja zmerom manj§er je to nasledek le zmerom mzje stopinje ,verske vnetosti; — kar je gotovo v zvezi, mej drugiai, z mocoim gibanjem proti samostanom in menihom. Gospodje, ki s tako vnetostjo delnjo zoper te koristne zavode ir» zoper be-ra&jo splob, hocejo obropati dloveStvo velike in z ni- Iz Koprive na Krasu, 4. apriia. [Izv. dop.] Jnko nas je veselilo, ko smo v Va§«m hstu cital, da je BSodiatt odbor sklenil skl.cuti javni obcui jsbor v ne-deljo 27. t. in. v Sezauo. Zagotavljam Vas, da se bode tega shock udel z.lo mno^o udov drustva, pa tudi mnogu draztli Krasevcev, po^ebiio pa zupanov iu staresiu. Politt6no druStvo aSjeV so je pri na< pnljuoiio, t> Vain bode dokaz pri obciiem zboiu v S^zaai, ker se menda ne inotun, ce izrecem, da bole v S^zani .se muogo novih udov k druStvu pnstop.lo, kajti mi K^a-seyci bomo staii zmerom za tukimi rolo'.jabi, kakot^eu je predsednik nusega polittcnega d ustva. Nasi ngospodji?,** to je saiao nektur, so sio^r za-celi BSo^ott list iu drustvo p )dk.ipav.iti, ali tajun vsaj na Kraau iu meada tuli ni V.pavskem no bole *ra-tala." Ti gospodje vabijo drufitveuike sv. Mohoija k sebi iu jib nagovarjajo, di naj siopijo k nekemu no-vemu drustvu, saj se placi a.uuo 5 soldov na mesec ltd. Ko jim pa olgovarjujo, da je uU drustvo z ime-noti nSoCau, koje ueutrudij vo dela zi kiuetijiki stan, da tuli njim ^Sjc-i41 dolmja, se zagruzijo oni gospo-°J'S da je rSi6i* br*»zverna, dn so Socani od veieol* utup.Ii in du delijo proii njej itd. Ker pa kaj tnce^a mi u;js no z.ipaztli in se ntj^mo citali, da bi bila nS^Cd" proti veri p.sala, odgovarja-mo navadno, da to nj ru* itrvsi smo prepneant, j da je vse laz, kar se o nSoci" od lu-ke strani slabt>ga govori. Na gorenjem Krasu, gotuvo ne bolo oni gospodje nobenegi uda ulovili, kajti „lovijo* jdi v prav>un pomeuu besud**, ker nemajo pri nas nouemh tal na pobtiLnem poljr, ravno tako menda bodo prav malo opravdi tit Vipavskcm. Moram pa dostaviti, da nijso prav vsi nasi „go-spodj'i-4 taki rogovilezi, nekoliko jih tudi boje inirn h, knteri se toliko ne meftujo v po^vutae reci in ue de-lajo neintiM. V. Politicni pregled* Kakor smo uaprej videli, se je zgodilo: cessir je potrdil volilno reformo na veseljo vseh ustavovercev. Ko je ministerski predsednik naznanil potrjeuje v drz. zboru, so se vsi ustavoverni poslanci vsi gin-jeni objemali. Ustavoverni listi pa pojo himne no-vi dobi in porocajo o velikem veseljn, o razsvefavah itd. iz nekterih gujezd velike Gizlajtanije; ie se je zbralo v kakein kraju, kakor v Noveni mestu kacih 10 ustavoyeruih uradnikov, katerim je vsaka prilika ljuba, da pri kozarcii vina politizirajo, pa je uze „Neue freie Presse" pisala, da je bilo obSno vese-Ije itd. In vendar nij bilo mogoce se na Dunaji in Gradcu koinandirati ustavoveme razsvecave; vse je bilo mirno, kakor da ne bi so bilo nic* zgodilo. Lju- 5im nsnadootestljive tolazbe, katere vsako neino sree nuhflja v tem, da nek.ij iz vse svoje lastnine deli ubo-gemu bratu, ki za to se svojimi molitvami pripomaga k izvelicitiju ue samo dajalca, ainpak tudi vseh njemu dragih du§. Unicevat: podobue zavode in rokodelstva pomeitja — kratiti kricansko viajemnost. Ndjvic bera^ev in uajbolje razvito navado beraciti opaztl sem blizu Gorice in v celt vipavski dolini; pa skoro se more reci, da cini dalje ud Gorice, tem man-je je beracev in berastva. V g>riski okoiici in v vipavski dolini beracijo ne samo beraci rokodelci (bera-ci profesioaisti), ampak tudi zowneniti del vseh prebi-valcev. Posebno vidi se to v vecjth km jib, kder je z ene strani vecja revsuina, z druge strani pa priliaja vec tnjeev iu prebivalstvo zivi deloma od lahkega, brezskrbnega zasluzka. Taki kraji so, mej drugim, Solkan, Svet Kriz, Ajdovs6mi itd. V teh krajih je dosta pogle !ati celo jako cedno iu jspodobno oblefie-nega otroka, da bi precej rekel: „Ce jim je v5ed, naj mi dajo en sold/ all pa: „Naj mi dajo en sold11, ali pa slednjic kar, naravnost: yEn soldi4 - V enem o-menjeliih krajev je sedel pred eno hiso mestni drz*v-!jan, start pijanec ostudnega obraza; vtdeL me, je zav-pil: rNaj mi dajo eu sold za zganje!-* U/rokov tega razvitja beraitva bl;zu Gorice je treba isk&ti pied vsim v veliki revs6ini tukajsnjega prebivalstva, drugic pa -v vednih zvezah z ve&mi mesti, Trstom in Gorico, kar vlece za soboj mej drngim tako refeno Bdemoralizacijo* ljudstva. Da nij tu uzrok mocoejsi religijozni duh goriske-ga prebivalstva, se razvidi uze iz tega, da, na primer, na Gorenjskem, kder je ljudstvo vehko vec religijozno, skoro nij beracev, in namrec vstel tega, ker nij tam tako velike revSctne in drugih t. p. okoljScin, Samo v Bb.-du je dosta razvita beractja, cosar uzrok je .veliko Stevdo tujeev, obiakujocili ta lepi gorenjski kiaj. in dajoLih labki in brezskrbni zasluzek mestntm prebi-valcem. Zato, na primer, v Bohinju nijsem vide! celo* enega beraca ne. bljauske mestna o&ete je sicer srbelo po neki de-. monstraciji, pa bali so se blaniaze in tako jo ostalo pri maleokostuili telegraniih. Tacega ufiiuka tedaj nij bilo, kakorsne$a so preprieakovali ustavoverci v lastaem, in v laboru opozicijo. Toinvee" pa se ne-ktera ustavovorna glasila po pijanostii iztrezujejo in 2aemjajo premisljevati; to trezno premisljevauje pa jih pripelje do dvooia, da z volilno reformo se nijso popolnoma uni&li opozicijo; ampak da zadnja uze zopet zbira sv»»je mo6i za borbo nn -novem polju. Ysi foderalisticni listi: „VaierlandK, „Wanderer,* „Politik* in drugi coski in poljski so jako hladuokrvno sprejeli novico o potrditvi volilne re-forme ; vsi pa so v tem edini, da je treba zdaj ve-like edinosti invztranjega delovanja na federalistieni strani. Direktne volitve so postale faktum in faktor, a katerim je treba radaniti; veliH- bomo vsi in a-gitirali na vso moc, da z nasimi kandldati zmaga-mo. Za zdaj je tedaj bojni klic federalistov: „6e-Jajte hitro, pripravljate se u2e zdaj m nove volitve v drfcnrni zbor, postavljate povsod zunesljive kandi-date in ne eepite se mej soboj zarad postranskih vpraSauj; vsem naj bode pred ocmi le glavni cilj — zmnga federal isticne stranke." Mi goriSki Slovenci, dasiravno nas je 132000, zamoremo z gotovostjo racuniti samo na enega slo-venskega poslanca, inej tem ko 68000 Italijanov lehko raeuni na ostale, 3 poslance; vendar pa za-moremo v mestih in trgih in tudi pri drugi skupini kmetskih volilcev toliko uplivati, da pride kak za-nesljiv federalist, in no zopet kak centralist Coroni-ni-jeve baze na Dunaj. S tem, da spravimo odlofiue federaliste, ce tudi nijso prav nase narodnosti, smo ufe'dosta koristili veliki opoziciji. Colli, Poljaki, Slovenci in sploh vsi federalisti bodo volili in stopili v akcijo; odlocono za zdaj pa nij Se, all pojdejo v driavni zbor; to bodo Se lp kesneje odlocile razmere; po korieattih voiitvah se bodo Se le stoli federalisti in tarn na Dunaji skle-nili, kako jim je postopati, da lozeje pridejo do zmage. Tako postopanje je opraviCono v okolsSinah i.i je zdaj popolnoma opraviceno, odkar vlada veca edinost mej celo drzavnopravno opozicijo. Prvo v-praSanje, katero stavimo naSim poslancem na Dunaj naj bode tedaj to, Ce liocejo zlozno postopati z vc-liko opozicijo; vse drugo koristolpvje moramo za zdaj pnstiti pri mini. Drzavni zbor je zadnje dni sprejel postavo, po kateri sme ministerstvo zacasno ustaviti porotne sodnije; s tem Cinom je pokazal cudno liberalnost; pa saj smo uze navajeni lazi-liberalizma: menimo, da je nij postave sklenene v drzavnem zboru, v kateri ne bi bill pustili ustavoverci kaka vratca samovoljuostt izvrsevalnih organov. Jz tega pa se vidi, da so vse nase ustavne pravica le navidezno pro vice, in da smo v praksi na slabsem, nego smo biii podabso-lutizinom. Cesar je sprejel ogrsko in avstrijsko delegacijo; na ogovnr obeli pred^ednikov je odgovorii, da so nase razmere z drugimi drzavami jiiko ugodno po3tale posebne pa shodu tseli cesarjev v Berolinu in da mora oblsk skoro vseh vladarjev* ob casn dunajske razstave te razmere le se izboljsati. Konecno je cesar priporocal delegatom. ministerske predloge. Poljaki so resnikio pri&i v delegacije; a ustavoverci jib tain gnl6 gledajo, svoje mrzenjc so jim pokazali s tem, da nijso ni enega volili v odsek. „Neue freie Presse" pravi, in po pravici, da so Poljaki s pribodom v delegacije uniftili svoj izstop iz dr^avnega zbora in da bodo morali zopet stopiti v drzavni zbor, ce nocejo zgubiti svojih mandatov tudi kakor dolegatje. Poljaki utegnejo tedaj go sni-mote doziveti, da jih ustavoverci bacnejo iz delegacij. Andrassy je delegacijam predlozjl skupni proraSun, potem postavni naLrt zarad zvisauja pla<^ skupnim uradnikom in rude^e bukve, to je* zbirka diplomatic-nib pisem z vnanjimi drzavami, se vo da samib ta-kib pisem, ki nemajo posebne va^nosti, kajti vnzna pisma ostanejo tajna. Rudoge bnkve so tedaj samo formalnost, z njimi d.ija minister znnanjih zadev poslaucem radun o zunanji politiki, pa na tak na-I'm, kakor so ga dajali nekteri stari zupani pod Bachovo dobo ubogim obfiinarjem. Bmivni ^bor Se nij razpnS&m, ampak samo odlozen; delegatjc so se tudi odpeljali cez prazuike domov, in Se le potem jim je priSlo vabilo k svatbi nadvojvodiuje Gizele 20. t. m. Kakor so Lita, bodo predsednik Hopfen zdaj poslal povabilo vsakemu po-slancu poseboj na dom. lluska armada so uze pomika proti Kivi; kma-lo tedaj pride do vojske, Rusija ne bode mirovala, dokler vseh nemirnih narodov v Aziji ne ukroti in si v gornji Aziji ne prisvoji gospodarstva in pros-tega razvitka «svoji svetovni trgovini. S tem bo lluska jako mo&ia postala. Ortiogorski kuez bode letos sklical narodno skupcino, katera bode sklenilav novo ustavo za Or-nogoro, s tem eniom stopijo Crnogorei v novo dobo; enako je knez dal izdelati nov zakonik za svojo drzavo in pospesuje zdaj tudi osnovo crnogorske banke. Knez Nikita tedaj izvrstuo skrbi za povzdi-go svojega junaskega naroda. V kratkem se poda knez s knjeginjo na Dunaj k razstavi. Ruvno tako bkoro nij beiacije v cirklj.inski oko-Hci, akoravno ta okolica spada mej dosta revue. Uze vec naj ie se ber»cev v tudi revni tominski okoltci, kar je gotovo v zwii s tem, da Tuiniu in blixuja va^i leze na veliki cesti, da so spluh mestni prebivaici v vedji dotiki s tujci, ter da v velikmn Steviln greJo vsako leto iskat zasluzka po bel^ra svetu. %^ Za pripovt davanje pravljic i. t p. plaoal sem na-vaduo, iu v tem nij nic cud»ipgn, kcr noben nij zave-zaotratiti ca^astonj zato. kar\§ectcmualionemuznans-tvenemu norcu. Pa vendar nekteri kmetje in kmetice nijso hoteli vzeti od menu denara, ter atiso bili zado-voljni z vuura ali pa zganjeia ali pa tudi celo so mi po'vedali popolnoma zascoj. Podobno osobe srecal st-m s!:oro v vseh okoicah: tako mej drugim v Malih Zah-Ijuh, v Ajdov§cini (kder sicer so mi pripovedavali skoro sami gospoJje), v Rihemberku, v lilodu, v Smnku6i, v Bohinj>ki Beli, v Bobinjski Cestiici in Srednji v.tsi, v liohittjskem Nemskeni Itutu, Podbr 'om, v Str2iScabt v CirktK-mT v Uceli, pasebno pA v B >hinjskorn BroJu; v Sebreljab, v Poilraelci, v gorenji Kainenicl pri Torainu ltd. Skoro povsod sem nahajal veliko deltkatnost v tem obziru. — Z druge strain pa no moreui ne orne-i»iti brezsramnih tirjatev nekterih individuvov. ThJco, pa primer, tista zenska, katera se je jokala, prodavsi duSo hudico, je precej tirjala od mene, da bi za nje neumno blebetanje placal jig krajcarjev reko6: .Naj mi dajo moj Ion," a po njenem mnetiji hudicev loo ne more biti manj§i ol 30 kr. Iz tega se mej drugim razvidi, da denarje od hud>ca ali pa antikrista moreuio >rati, samo da bi se mu ne podpisali, z drug!mi bese-aami, da se hudic mora oslepariti. En moz v Cirk-Ijaj^kfia,_QLehka je tirjal skoro za vsako faesedoJIO Iffajcariev; gotovo" so mu njegove sicer jako malovred-ne besede Listo zlato in srebro, itd. Sicer pa, kakor s<*m uie omenil, ne morem se toziti na brozsracanoat Eazne vesti. CWepalrJen nntrt poitave.) NjegOVO C. kr. a. Vdicanstvo nij putrdilo uacrta postave zastran razde- in nedelikatnost slovenskega ljudstva v tem obziru. V Avstrijt, kakor tudi v mnogih drazih deSelah, organizirana berttcij* se je vrinila celo v navadno dru-stven<» zivenje. Tako, na primer, nij nic drugoga ka-k«jr org:miz:rana beracja, „obligatui trinkgeld* tofia-jem, tocakam i. t. p., katerega razraeri so odvisni od radodarnoih gostov. Pod kouec popisem on poseben slu6nj berac je. Sedol sem v u can ski kremi z mestni m nilinarjcm, g. F. Pitomoem, ter sem iz njegovih ust zapisaval razne zanimive re6i, kar uaenkrat pride v tisto sobo eden c. kr. fioancaijev. Ta mo?, takoj pristopi k meni in zacne uekaj po ucm§ko blebetati, cesar nijaetn mogel precej zastopiti. Pokazalo s9 je, da me je upraiat, ali je moja knjigx, v katero sem zapisaval, stemplaua (kol« kovana); ker pi nij bda, mi je prav grobijansko na-znanil, da mo bo peljal v financni urad, kder bom moral placati tie samo kolek, ampak tudi globo. Gotovo, je mislil castitljivi g. financjer, da je popadel kakega naivneg.i neveineza, kateri, da bi se le oprostil globe i. dr. neprijetnostij, mu bo dobro placal in razeu tega postregel s kakim bokalom dobroga vina. Da p:i je bil ta mozic»jlj velik prijatelj vina, to je dokazovala njegova zunajnost. - Ja? pa namesti tega, poslal sem po g. zupana ter sem ga prosil, da bi izpodil mojega nadlegovalca. Vsled tega je g. zupan nazaanil financjerju, da, 6o me bo nadlegoval, bo kaznovan od doticue oblast-nije za kaljenje javuega miru. ter muje zapovedal, da bi precej §el pre6. G. fiaaocjer, bled od strahu in Se popreje osupuen od tega, ker sem mu zaiugal, da ga bom tozd, je zaiSel jako poni?.no prositi zamere ter je z dolgim nosom popustil hi§o, v kateri je rajtal nekaj za8lu2iti. litve pbd'nskih zemljisfi 1 o k a v§ki h, kateroga je de-z«liii zbor v zadnji>ses:ji po Ltvahni raapravi sprejel. Kmetijsko ministerstvo nij podp'-ra'o dotidnega pred-luga zaradi nekaterih prav biatveuib poroislikov. Onp se ne zlaga se 2drubanjem (lozanj^m) «nakib dele^ev, ker se ti po tej poii ne adraiijb z dolofinimi kmetija-mi, aU ker se je vsled tega ne arrotoadujejo posestva; ker so v raz-lel.tvi zapopaleni tudi gozdi menda brez ozira na §. 21. gozdne p.istave, kateri dolofiuje, da se pravdoma ne sm^jo deliti obcinski gpadi, in zadnjiS zafci, ker je v nacrtu uze doloceoo, keilp se ima raz-dehtve udelez.ti, namrefi tisti obuuuvji, kateri so zapo-padeni v nadrtu pridjanih imenikih, kar sepomenenjtt ministerstva ne njema prav 9 §.63. ob6. reda, (ikoKojiio.> Za pop.avljanje mosta ^rez Vipavo pri Liurulivrgu, kateri je uze ves razruSen in zelo ne-varen, je d-zeini odbor dovobl ceatnemu odbovu goriS* kemu (iOOO gld. predplace, Ker je coatni odbor tudi nekoliko v ta uumen v svnjom leto§njom provacanu preskrbed, to bmemo nadejati, da se bo kmftlu lotil iiujiio potrebnoga predelanjtt mosta. (Niutff in ioi-n) Predvcerujsrmn popoludne. ko jo na Kranjokem in Koroskem pa tudi po nasib blizdih brib.h suezilo, padala jo v Goiici to6a, katera je blizo Zagrada, GradiStia in Uonk tako inoona bilo, da je cvetofr) drevjo in zeleneue murvo mo6no poskodovala; splnb je to vreine veliko skodovalo naSemu sadju, katero je bilo ruvno v najlepscm cvetju. Ker so bdi sinoct le vsi hribi point mega (na Pre-delu ga je padio za a'), je pudel pri nas termometer ua 5° lleaumur in mogo6e j<*, da j« slatia ponofii v nekturib krajib veliko skode stoiiliu Zdaj je pri nas na Goriskem nevaren cas, kuvalirji so se tu pa tam uze zlegli, murve uze ze!eat», trta poganja mlatliko, vso cvete; bog obvaruj nas shine in pouocnik zmrzlin, ker drugace je cela Goriska jako nesrecna. Nt'koliko je uze to vremo skode stordo, pa to Se nij raerodajno, vendar pa uze zdaj sadjerejue oporninjamo, naj ie DO vezojo prcd cusom z Dmmjoani, kateri letos> nogodbe uze za naprej sklopajo in zlusti po htrijivBezaavavojo* kar tnorejo. Leto» bo sadjo presnoto drago*, (TrubuhM raft«jo mill v Uorm) ne lamov Kini. Neki kovac, K, stunujoc v Babatis5i ulici je zabteval od svoje zene denara; ker pa ga mu nij hotela dati, vzatne noz, jej prereze trebub ter jo hudo mmeaavi, potem pa sum skoci xkoz okno iz tretjega nastropja, pa tie pade na ulico, ampak na zelezne sulice neko vitne ograje, tako du je odvisel na ostrib sulicuh, katero so se mu zabodle v trebub in v ono* oko; krical je tam, dokl.-r gi nijso sneli lju !je in ptiljali y bulnifi-nico. Vse to se je godilo v nedeljo po noci. Dasiravno sta moz in zena strasno poSkodovaha, veudar nij dozdaj s; nob iden uturl, in upati je celo, da oba ozdravita; nevrednez |>a bo noail celt i««venskt romnn.) BSlovenski Narodu ima, odkar se je v daevaik spremenil, to lepo navado, ca namje bas te dni pr.sla v roke. Prmesla je izviren slovenski roman nlvan Erazem Tatenbah* od znanega in obCc priljubljeaega slovenskega pripovedoealca i roma-nop*isca g. Jos. Jurcifia, ki nam je v tej svojt po-vesti interesantoo dobo slbvenske zgodovine pray zivo i zanimivo narisal. Knjiga obsega 10 pol ter velja 00 soldov. Dobro nam dosla! Prav Krcoo^jo priporo6amo vsem prijateljem slovenske pdezije in lepega berila na Goriskem. (Kit ijabijHntfceffA Sfcora) je b tieimenOva^) dvyr-ni kaplan, dr. Kulavic, Slovenes iz Oolenjskega, nekaj cez 30 let star moz. #i»pi«i) za ufiiteljske kandidate i kand'rdatinje iudskib i megeansfoh U se bodo letos v Gorici ZaceH 5. maja. OglaSa se do 20. aprila pri g. vodji, Schaf-fenbauer-ju, predsedniku izpralevalne komisije. f3§» poditalee) je prise! v saboto nas dez>lni gla-var in dizavni poslanec g. grof Coronini. Predekko zelezutco je pustil za zdaj §e na Dnnaji, pa s»j j-- pn-nesel potrjeuo volilno reformo, kaj hocemo vec? (Xenreea.) V Kronhergu je vcesaj klepar, kateri je stavil korita okoli strehe nove dukovnije, padel s-e btrche ter je na mesta nirtev oblezal. Moz jo iz tfor-ininit doinu m je delal v tiorici. (.Uc«tni abor gurKki) je v svoji z.dnji scji skleuil, kit uapravi v Gorici posebui vrtzaotroke po zua-nem iu od vseb pedagogov odobruvanem navodu Fib-bel-uovem. Yriu bode ime Giselin vrt v spumin Cc-saijuvo heere iu uadvojvodmje Gisele, ki se bode te dm porocila z buvarskixn priucem Leopoldom. Da pokwzejo avoje veselje o tern dogouikum, je * miiogu west ali nadvojvodinji p;klin;lo kak dar, all pa urtwOTilu kuk zavod v spomin le zenitve; tnko bo imstalo pri U*j prii.ki, marsikaj doimga m tudigo-ridki zuvcjd za inaie otruku uij slnba misid; v tem zu-vodu so bodo odgojevah otroeici ccl 4. do G. let in pooeli pripravljati za solo; tak zavod jo posebuo po-treben za olroke ubozik siarsbv, kateri si morajozdu-Ioiq kruh vlu/.itt in neutajo casn se ukvarjati z otruki; ti zuUniji so uavaduo sami bebi pnpusceni in veckrat ne vidijo uic dobrega. Lnamo sicer Uo/duj uze ^ iiekoh-ko enakih privatnih zavodov, tako zvane .mestre-1, a te raeStre uuvadno same nie ne lazuinjo in tako wj v odgoji otrok nobeue prave metode; v uovem zavodu pa pojde vse to po ueki sisteini. A kaj nam Slovencem to koristi, ker uuSi niestm ocetje gotovo ne bodo ozir jemali nujslovensko otroke ia v teai zavodu vpeijaii tudi sloveuski jezik. — Da bi mi Slovenci sami hi ua pravili tak Frobeljev vrt, tega za zdaj nij misliti in vendar jo ta lee glede naroduosli pre Uike vaznosti. CAmerihMnshi *a«opl»i> pisVjo, ka je nas cesar bil razpisnl 5000 gold, darila za najboljsi ne vte no 1000 besed obsegajoci vvodui clauek o splosnjem po-lozaji avstnjske monarkije. Oudno, da avstnjski ca-soptsi o tem nic ne vedo. (Javntft snhvala.) Vsem p. n. gg. duhovnoin, pro-fesorjem, bogoalovcem in Studcntom, posebno pa Itu-clentovskemu pevskerau zboru, izreeemo s teni prisrcno zahvalo, ker so rujncega Valeatina Primozica, bogoslovca, k zadnjemn pokojn spremili. V Pevmi 30. marcija 1»73. ________' Bajncega lodbina. Poskno. (Giej st. 42. in 49. I. 1372. in st. 4, (>. in 3. 1. 1873.) Od g. Kzena sem spet dobil eno pesen, pravljice in nekoliko kmetovskih pogovoror. zapisamh od g. Ja-neza Rejca, obcioskega taj.ikav Sebreljah, vdomacem ie (Sebreljskem) djjalektu, zraven tudi vec domaetb besc-dij, zapisanth od g. Franceta Belka, kmetskega s.na v Cirkuetn. Vsem trem gospodom se iepo zahvaljujem. V Milanu, 31. marcija 1873. J. D»utlouin k iz Podbrja, 3. Anton Ursic posestnik iz Podragi*, 4. Ivan, Furlani posestnik iz Rihenbetk.i, 5. Josip F.iga-nel posest. in dez\ poslanec iz Oiekn, fi Bratiiz Stefan oskrboik v Kronbergu, 7. Nanut Jozef posestnik v Standrezu, 8. Ivan Pahor zupan v Rencab; V). Fi-gelj Andrej posestnik v St. Mavro, 10. Dr. 2igon vel. posest. in dez. poslanec v Kviskem, 11. Stefan Makuc, posestnik v Pevmi, 12. Jozef Valenlincic posestnik v Plaveh, 13. Anton Sue, znpan v Piiskovici, 14. Andrej Stok zupan v Dutovljah, 15. France Le-bau zupan v Crnicah, 16. Ivan Nabrigoj posestnik in dez. poslanec v Pioseku, 17. Matija 2vanut trgovee v Trstu, 18. Viktor Dolenec v Gorici. Odbor potem naroca gg. odboruikoma prof.Povge-tu in Francetu Krsevaniju, da naznanita vsem izvol-jenim njih izvolitev ter da jih prosita, da bi blagovo- li: prevzeti odboroistvo; ob enein pa jih povabita k sej: v pondiijek po b li nedeljt, 21. t. m„ pri kateri se bo koustitavirai odbor, void predseduik in odsek za razna opravda, kakor soizdelanje statuiov, poizvedanja fclede prod.tjc sadja in nubiio druzih potrebnih dat. . Naprysk-n je bil putem g. Povse, da. prosi cital-nidni odbor, da bi se smelt; doicne seje vr§i*i v cital-nicudi psoslordi. Nadjati t>e je, da b >do v»i izvoijen: gospodje spnjeli oibornistvo ter pi-j§ii k seji ill. t.m. Naj lukuj se uin.nmo, d.i se je v Gunci osuovaio ma-lo Urustvo, kutero bo uze letoi zuceio trgovati se sa-djesn na Dun j. Ali se ne bo tudi ui Vspavski straui k»j poskusilo z enaktm dru§tvomV Naj se letos zaeue. na podhrgi teh ma!ih drustev bb poum Uze osuo\ati velikj dntsivo ra ilelnTceT <35\opUt*:»j»- trt.) Toplo pom'adansko vreme je letos zgod j \v.batiilo nan»\t» k lovt-mu z.ve?ij«i; trav-niki in gozu ua«* pri n.ts povso.l zeienjo, sauni tln-v-lj, ko jih noz pozuega obnzovaica fiedi iu Ire-bi in z vecidel dvomijivsm upom zro povsod pr«v liiocae glave {.ognale iu Usa bi bilo ob;lo za jako wbduo trgattv, ako bi ucivilna zaumenja boleztii ne kaiila ktnetovubu i:alpametno in zastonj, ker ne more nihee ovirati bozjih sklepov. S pobozuim Jobom so zdihovah: „Bog jedal, bog je vzel, uaj bo cesceua ujegova sveta volja,* ter so roke krizem devaii in udano cakali, da bi bog sibo grozdne bolezni zopet odtegnil. Nekateri so se bili v to svojo misel tako zagriz-n!li, da so vseenake poskusnje pregrc§ne imenovali, ne pornislivsi, da ima bolezen na vsaki org:micni stva-ri svoje uzroke in da se utegne s casoui, kedar so ii uzroki zasledijo, tudi pripotnocek najti zoper bolezen, ne pomtslivsi, da obstoje zdravila za ctovegke in zival-ske bolezni in da mora biti tedaj tudi mogoce zdravila dobiti boleznim drugih orgamdnih stvarij. Vraznih pripomockov, kakor n. pr. zagovarjanje zoper svoje in zivinske boltzni, n»jso ustevali in jih nekateri kiuetje se dan danes ne vStevajo m^j pregrcsna dejanjar zdrav-Ijenje trt z naravnimi sredstvi jim j-i bil pa naglavni greb: upor zoper modre sklepe bozje previduosn! In ko je pozneje pocil glas, da se je vendar na-sel pripomodek zoper omenjeno bolezen, so neverni Tomazi z glavami majali'in dolgo cakali, dukler so jih vecletne, uspeStie sku§nje razumnej§ih in bolje raz-svirljenih kmetovaicev prepricaie, da zveplo poiuaga, da se lehko z njim, ako se prav in o pravem casu rabi, bolezen vsaj za eno leto od grozdja odzene iu da se trud Lveplenja in dotidni stroski bogato izplacajo. (Dalje |.rili.) I» nreilnikuve litttniee* G. JR. v T.: Jufikor je nam znano, so Caatelarjev slav-noznani govor o republiki i monarkiji 1. 1869. samo stirje avstrij-ski casopisi natisnil;, oamrci „N. fr. Presso," gradska „Tagespost'% btvatski „Pozor" i srbska „Zastava". Vsi casopisi, ki so pozneje ta govor ponatisnili, so bili konfiskovani. Vendar si lehko pres-kvbite ta kakor tudi ostale Castelaijeve govore o suznosti, o svobodi vesti, o svobodi vere, o neizgubljivih cloves kill pra- vicah, zoper Boarbone in njegov ljudski katekizem. IzSli so v nem§ki pr?stavi pri Stalicl-nu v Wilrz b'nrgu, vsak velja samo 12 soldov a. v. Navocite si je lebko v. vsaki avstrijsfci bukvarnici. Castelar dan danes slovi kot prvi parlamentariSni govornik, in gotovo Vara ne bode zal, (Se se seznanite t njegovirai temeljitimi bi-strouinnuni in v sree segajocimi govori. DOCTINT Dr. TANZER •te Grtulca bodo od (k aprila t. 1. v Ljub!jani v „Hoti»I Klef»ut4 v 1. uadstropji, v sobtth .sfcev. 20 ia 21, vsak dan od 8. do 6. tire v zobossdravnem in zubotehuicueni strokn ordinintl, Njegov pomudok je samo na 15 dnij do-lorlen. P. n, zobobolni naj se tedaj blagovolijo podviKati, da se takoj v prvih dnevih oglasa\ Dr. Tanzer. St. 82, ok. S. h. Razpis udileljskili sliiasel). V soXanskem solskem okraji se razpisujejo s tem sledotie sluzbe, za katere naj vlo^ijo prosilcl svojo proSnjo z vsenii dokazi u&teljske sposobnosti in dozdanjega sluzbovanja najdalje do 9, april. 1873. pri doticuih krajnih §olskih svetih: 1. USiteljska sluzba Solskih ob6in III. vrsto; ? Stanjeli, v Nabre?/mi, Senpolaji, Stijakn in v Kodiku; 2. uciteljska slo2ba Solskih ob6in IV. vrste: v Avberji, v KobiljigUvi, v Kostanjevid, v Lipi, v Temnici, v Vojs&ci, v Diva6i, v Kazleh, na Repentabru, v Storjeh in v Vatovljeh; 3. poduditeljska sluzba Solskih ob6in II. vrste : v Sezani in v Komni. Dohodki teh slnSeb so razvidni iz §§. 22, 30, 33, 36. in 27. dezelne solske posteve od 10. marcija 1870. C. K. OKRAJNO SOLSKO SVETOTALSTVO v Sezani, 10. marcija t873. Y v Gorici na Travniku, St. 286, V PATERNOLLI-jevi hi§i dobe" te dni bogato zbirko masin za sivanje: 1. WHELKER k WIMSON s polu-truzico; 2. ¦ n s truzico za premikati v podobi eilinderskih damnih miz za pisarije; 3. WHEELER & WILSON za navadno truzico; 4. HOWE k BAECKER za druzine in obrt-nijska dela; 5. GROVER & BECKER za obrtnijska dela ; 6. SIEGER za druzine; 7. rocne masine z dvojnim sivom na veri^tco in* za stepanje. Tudi imajo v zalogi masinske nitke, svil-ue nitke, olja za mazanje in prevzamejo vsa-kovrstne masine v popravo. Ob euem opozorujejo cestito obCinstvo na njih bogato zalogo izdelanega perila za gospo-de in gospoje. Narocila se takoj izpeljejo in prav natancno in vestno. Pri balah za neveste se dobi vse po ni-zji ceni in odbije se se primeren rabat za nevesto. Izdavatelj in od$ovorni urednik: VIKTOR DOLBNEC. — Tiskar; PATERNOLLI v GoricL