SREČANJE ENTOMOLOGOV NA SORIŠKI PLANINI Slovenski entomologi (insektologi ali žužkoslovci) že vrsto let uspešno sodelu jemo z entomologi sosednjih dežel Fur- lanije in Julijske krajine; iz avstrijske Koroške, Hrvaške ter ostalih naših re publik. Iz občasnih posameznih srečanj ento- mologov iz teh dežel smo uspeli vzposta vita redna letna srečanja na entomološ- kih dnevih posameznih dežel. Vsako le to v oktobru se tako sestanemo v Ljub ljani na Prijateljskem srečanju entomo- logov sosednjih dežel. To so delovna in družabna srečanja s predavanji iz naše stroke. Po že utečenem redu pripravimo pre davanja tako, da je vsaj po eden preda vatelj iz vsake dežele. Na družabnem de lu srečanja pa se pogovorimo in izme njamo izkušnje iz preteklih obdobij, pla niramo delovne akcije, tudi skupne, za naslednje obdobje. Kolegi iz Vidma in Celovca pa nas povabijo na svoje ento- mološke dneve. Pred osmimi leti smo to sodelovanje razširili. Dogovorili smo se, da bomo vsako leto, po krožnem sistemu, v drugi deželi organizirali delovna raziskovalna srečanja na terenu. To so v bistvu de lovne akcije, posvečene predvsem zbi ranju materiala iz nekega še ne dovolj entomološko obdelanega področja. Prvo srečanje je bilo pri nas na Vremščici, bili smo že po dvakrat na Koroškem in Videmskem in to leto smo bili zopet na vrsti mi. Odločili smo se za Soriško pla nino. Dne 23. in 24. junija 1984 smo tudi to srečanje uspešno izpeljali. Udeležba je bila precejšnja, prav go tovo pa po mednarodni udeležbi do sedaj najbolj pestra. Prišli so kolegi iz Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, hr vaški entomologi ter seveda veliko števi lo naših slovenskih entomologov. Z Ita lijani sta prišla dva njihova kolega, ki sta bila slučajno navzoča na tržaški univerzi, in sicer eden s Filipinov in eden iz Nor veške. K organizaciji in boljšemu počutju gostov smo pritegnili Folklorno skupino iz Sorice, kar je bila izredno posre čena poteza, saj so mladi folkloristi us peli navdušiti vse prisotne s svojim na stopom. Že za začetek so na spektakularen, sta- roslovenski način sprejema s kruhom in soljo, nageljnom in kosom kruha, nama zanim s pravo gorenjsko zaseko, in de kleta v gorenjski narodni noši, ki so jed razdelila in pripela nageljne, uspeli vzpostaviti vedro razpoloženje. Lepo vre me in želja za uspešni lov vseh mo gočih vrst insektov sta malo kasneje raz kropila vso druščino po planini in kar široko v okolico. Tako so lovili od Pod- rošta, Petrovega Brda do vrhov Lajnarja in Možica. Pozno po opoldnevu so priha jali na kosilo in v prijetnem vzdušju planinske koče, kjer so se vsi od osebja planinskega doma trudili, da bi vsem us tregli, smo se ponovno zbrali. Proti veče ru nas je bilo že kar preveč in bali smo se, da ne bomo mogli vseh prenočita. Proti večeru smo pričeli s težko pričakovanim piknikom. Vreme nam je začelo nagajati, pa smo vseeno po potešitvi prve lakote in žeje ter prihodu folklorne skupine, ki je ponovno navdušila, kljub slabemu vre menu, vzpostavili razpoloženje, ki je tra jalo pozno v noč. Zanimivo je bilo pogledati malo dalje od planinskega doma, saj je bila skoraj vsa planina razsvetljena z vsemi mogo čimi lučmi. Nočni lov insektov, od metu ljev, do drugih žuželk, ki letajo ponoči, je bil v polnem razmahu. Tujci so pokazali vrsto novih lovnih svetilk, ki pa na žalost nam niso dostop ne. Pri planinski koči pa je bilo veselo, mešale so se narodne noše z gosti in godci so pridno igrali v zadovoljstvo vseh. Pozno po polnoči se je druščina razšla. Prihajali so tudi »nočni lovci«, zadovoljni z ulovom. Ponoči se je vreme poslabšalo, bila je nevihta, ki je trajala do jutra. Jutro je bilo hladno in dež še ni pone hal. Tudi kasneje ne, ko bi morali začeti z drugim delom lova in piknika. Tako so mnogi gostje že predčasno zapustili pla nino, veseli včerajšnjega dneva, pa neje voljni na vreme, ki nam ga je zagodlo. 18 Loški razgledi 273 Slaba polovica pa je vztrajala do popol dneva in bila vedra kljub slabemu vre menu. Ni bilo lova, zato pa smo izme njali izkušnje in se dogovorili za nasled nja srečanja. Ob 16. uri smo vsi zapustili Soriško pla nino in bili zadovoljni, saj so nam vsi zagotavljali, da so preživeli lepa dneva in da si še želijo takih srečanj, vsi so hva lili čudovito pokrajino in želeli še priti v ta del naše dežele. 2. septembra 1983. — V galeriji na loškem gradu je bila otvoritev likovne razstave akademske slikarke Marije Pre- log. Razstava je bila odprta do 11. sep tembra. 4. septembra. — Planinsko društvo So- vodenj je priredilo četrto srečanje pla nincev na Ermanovcu. Tokratno tradi cionalno prireditev so organizatorji po svetili 90. obletnici slovenske planinske organizacije. 9. septembra. — Na dvorišču puštal- skega gradu je odbor za pripravo izse ljenskega piknika v Škof j i Loki s sode lovanjem pevca Alberta Gregoriča pri pravil večer pesmi Od Mehike do Og njene zemlje. 12. septembra. — V galeriji na loškem gradu so odprli razstavo, ki jo je pri pravilo Društvo tirolskih umetnikov iz Innsbrucka. S slikami, grafikami in kipi so se predstavili Fritz Berger, Walter Honeder, Adolf Luchner, Wolfgang Luch- ner, Heinrich Tilly, Siegfried Gitterle, Erich Keber. 16. septembra. — Na dvorišču puštal- skega gradu je bil Večer slovenskih pod- oknic. Sodelovali so nonet Blegoš Po ljane, decet osnovne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke, nonet Mladi zadružniki Škofja Loka, Gorenjevaški oktet, oktet Po pregledu udeležbe smo ugotovili, da je bilo čez 70 udeležencev, ne upošteva joč domačinov iz Sorice, kar je nedvomno veliko več kot smo pričakovali. Dejstvo, da so bili vsi navdušeni in zadovoljni, nas navdaja z zadovoljstvom in lahko ugo tavljamo, da je bilo srečanje uspešno. Kasnejši rezultati pa bodo pokazali še drugo plat, ki pa bo tudi koristna, vsaj za našo slovensko entomologijo. Peter Tonkli Cvetko Golar Skofja Loka, oktet Donit Medvode, oktet Jelovica Skofja Loka. folklorna skupina Tehnik Škofja Loka. Program sta povezovala Alenka Bole- Vrabec in Marko Crtalič. 23. septembra. •— V galeriji na loškem gradu je bila otvoritev likovne razstave akademskega slikarja Klavdija Tutte iz Nove Gorice. 29. septembra. — V Knjižnici Ivana Tavčarja je bila otvoritev knjižne raz stave, posvečene počastitvi 25-letnicc smrti utemeljitelja slovenske umetno- stnozgodovinske misli Izidorja Cankar ja. Razstava je bila odprta do 15. ok tobra. Andrej Pavlovec je v okviru preda vanj v Knjižnici Ivana Tavčarja preda val o temi Razvoj umetnostno zgodo vinske misli pri Slovencih. V tržiškem razstavnem paviljonu je bila na ogled že 31. samostojna razstava akad. slikarja Franca Novinca z Gode- šiča. 3. oktobra. — V počastitev 40-letnice prvega zasedanja zbora odposlancev slo venskega naroda v Kočevju so v Knjiž nici Ivana Tavčarja v Škofji Loki pri pravili spominski večer »Narod si bo pisal sodbo sam«. V recitalu so sodelo vali L. Kaluža, M. Crtalič, M. Ahčin, A. Bole-Vrabec, E. Sever, T. Tržan. PRISPEVEK H KRONIKI ŠKOFJELOŠKE OBČINE (od 1. septembra 1983 do 31. oktobra 1984) 274