SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje« SLOVENSKE NOVICE fežzEŽ »rž Ostia SLOVENIAN NEWS] An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik IV. CALUMET, MICHIGAN, OKTOBER 24 1919. S’e*. 31 lüdustrijalna konferenca se ie razdrobila. -, ' $ Predsednik Wilson ]e na bolniški postelji narekoval pismo na člane konference s prošnjo, da vztrajajo pri delu in skušajo doseči vsaj delni vspeh. Odklonitev rezolucije delavske stranke je yzrok razdora. ington,22. okt- —Delav-iiidelec^atj« ö° se nocoj odtegui-j od industnjalhe konference, jeposredeti vzrok je bil ta ker je tonika kapitalistov odklonu re-^inciso delavske stranke, ki zah-k«pravico kolektivnega poga-11 ja. tDa se bodo lagnili konferenci i Zastopniki kapitalistične in Učinske stranke so nocoj izjavili) lil bodo Še naprej ostali na kon-snci in za jutri je napovedana iji kakot' po navadi. ftedsednik konference Lane bo kuno poročal Wils oh u o polo-ijum na Wilsonu sedaj leži, kaj bo prihodnji korak. delavski delegati je naznanil »sito sainuel 3ömpers„predsed-itameriške delavske federacije, ijestoril par ur potem, ko je i j -d prebral pismo, ki ga je ua-—- Jiovai predsedniki Wilson iz piske postelje, v kterem prosi delegatov,, ki naj izdelajo Séni program za industrijalni *. Delavski delegatje se niso fcložih aplavza, ki je sledil «iju predsenikovega pisma. Po-Une pa je G o m persa wo resoluci jo :l)a se da delav-pravica neomejenega organ1 ■ *®ja, kolektirnega pogajanja,d teopaui od zastopnikov, ktere d izvolijo in da sami uravnajo dajalci vse kar se tiče mezde 'Uiik ui; in drugih delavskih tein odnošajev. Delavska in stranka sta sicer glasovali Solucijo, stranka kapitalistov »oti m vsled pravil konference ;ia rezolucija odvržen^ ker ni glasovanje enoglasno. Gonijo nato izjavil, da '-sede-;s' delegatje odtegnejo konfe-Rorazili ste, je dejal Gom-delavsko stranko v njeni Naciji. Toda zopet se bomo na konferenci in kedar se Wi, boste le preradi govorili k’ne m pogajanju- A-Wheeler, predseduiko 'Ae kapitalaje nato izjavil, da Stranka odklanja vsako , 0rQost za razdrobitev kon-*8ce, ington, 20. okt. — Indus-konferenci sta bila '°fena dva načrt za 'dno pogajanje. Prvi na-1 predložila delavska Skuki ga podpira tudi javnostna lla’ Drugi načrt je pa pred-Podjetniška skupina. Res l8ta oba načrta za kolektivno 'lan Frank Morrison, zastopnik v delavski skupini, je obvestil pod-jetniško in javnostim skupino, da je delavska skupina že preveč popustila in da ne odneha zdaj več niti za piko- Charles Russel, ki ga je javnost* na skupina pooblastila, da daje časnikom« informaci je, je izjavil, dà se zbližujejo glede kolektivnega pogajanja. Rova Zaslišanje o zahtevah klavni-ških delavcev se bliža konc«. Chicago, 111. — Advokatje so pričeli z argumentiranjem pred sodnikom Alchulerjem. ki ima razsod’ti o zahtevali klavniških delavcev, irvi je govoril Redmond Rreunan advokat za klav-niške delavce- V svojem govoru je povdarjal, da bo razsodba važna za vse ameriške delavce, kajti če bo naklonjena delavcu, je to druga gettisburška zmaga. Dotaknil se je skoraj vseli izpovedi prič in tako dokazoval upravičenost klavniških delavcev do, povišanja mezde in zboljšanja delov, nili razmer. Delavci zahtevajo dvajset centov povišanje mezde na uro, ki ne zaslužijo več kot štirideset centov na uro. Ret in dvajset centov povišanja za delavce, ki prejemajo na uro od 40 do 50 centov, in 20 centov za tiste, ki prejemajo po petdeset centov na uro. Naj višja mezda bo znašala torej sedemdeset centov na uro, o kateri ne more nihče reči, da je previsoka v sedanji neznostni d ra-rP n J i • Advokatje za mesarje bodo argumentirali prihodnji dan- Naje-te imajo štiri advokate, ki bodo skušali dokazati, da so mesarji, ki so večkratni miljonarji, veliki reveži, ki ne morejo povišati mezde. Razprava pred sodnikom Alchu-lerjem “je napravila na javnost vtis, da so klavmški delavci upravičeni do povišanja. ljudstvu v Ameriki naslednje uo-slanico: “Mnogi zro na Združene države kot na torišče trgovskih industrijskih, ekonomičnih in materijalnih interesov. Mi pa smatramo Ameriko za razvoj ver-skih, moralnih in dobrodelnih načel. Ob vpoštovanju važnosti Združenih držav bi udejstvitev naših nad -in želja prinesla celemu svetu neizmerno korist.”1 “Sveti Oče mi je naročil,” je skončal apostolski delegat, “naj podelim njegov blagoslov hijerarhiji, duhovstvu in katoliškemu ljudstvu Združenih držav.” Chicago pozdravlja kardinala Mercier. Chicago 22. okt. — Belgijski kardinal Mercier, ki potuje po Ameriki, da še osebiro zahvali ■Američanom za pomoč, ktero jef Belgija dobila od Amerike tekom vojne, je bil danes uradno Sprejet v Ghicagi. Zupan Thompson ga je jiozdravil v imenu mesta, nadškof Mundi?!in v imenu iilinoiškib katoličanov in Lt. governor Oglesby v imenu države Illinois. Sprejem se je vršil v Auditorium kjer je bilo navzočih nad 5000 oseb. Kardinal je. bil vidno ganjen nad srčnim sprejemom in je dejal, da se zdi hitra priprava, s katero je Amerika posegla v vojno čudež celi JErvropi. .Dalje je kardinal dejal: Vi ste diali vzgled sainožrtvovanj'a v hranitvi časti.. Celemu svetu ste pokazali javno vaše spoštovanje za' resnico, pravico in poštenost vsepovsod. Slammikarski štrajk v Greater New Yorku. V 'Uooper Union m treli drugih velikih dvoranah je bila navzoča nretežna večina slammkarjev m glasovanje za stavko je bilo soglasno . Vsa ugotovila glede stavke, ki pravijo, da so slednjo vprizorili člani manjšine, predstavljajo vsled tega neosnovano Jgovorico, s kateio se hoče namenoma napačno predstaviti celo zadevo. •ìli ']&> toda načrt podjetniške e.le nejasen in se da tol-"a razne načine. Rodjet-’^upina ja v svoj načrt a določbo, da ima delo-!aH podjetnik pravico, da ,^Ja ali ne pogaja z delav-,!lupinami, ki so pri njem ‘etl8. Očividno je, da delav- II. J npina ne more sprejeti "»érta, ker bi bile prizna-^sfetl-v-no pogajanje toliko 1 kot kos raztrganega K Vojaki razbijajo stavko v New Yorku. New York, 20: okt—Vojni tajnik Baker je poslal 500 vojakov v pristanišča, da nalože na parnike pošto in druge vladne stvari, ki leže na pomolih vsled stavke pristamščnih delavcev. Voioštvo je bilo poslano^kljub izjavi newyorskega župana, da čete niso potrebne. Vojaki bodo imeli oboroženo stražo, ki ima nalogo streljati, “če bo treba.” Okrog 20,000 pristauiščnih delavcev je še na štrajku. Papeževa poslaaica katoličanom Združenih držav. New York, N.Y., 20. okt- — Apostolski delegat za Združene države, Most Rev. John Bonzano, ki se je pravkar vrnil iz Rima, je taznanil, da je sveti oče Benedikt i ,osial po njem rimskokatoliškemu V odgovor na napade, ki so bili objavljeni v židovskem 1 Morning Journal m ki se tičejo slamnikar-jev, je Max Zuckerman, tajnik slamnikarske unije, izdal včeraj ugotovilo, v katerem se izjavlja, 'da so vge obdolžbe, ki pravijo, da je sklicala stavko malenkostna manjšina radikalcev, urez pod-lage. Ugotovilo se glasi: — V židovskem Morning Journal z dne 15. oktobra je podpisala asociacija izdelovalcev ženskih klobukov ugotovilo, ki je bilo izdamo v obliki oglasa ter trdi, da je povzročala stavko neznatna manjšina radikalcev. Značilno je. da je v tem ugoto-vilu asocijacija popolnoma poza bila na svoj predlog, da hoče nastopiti pred stavbarji. V. Aron-stein, predsednik tovarnarjev, je dne 10. oktobra izjavil, da je pripravljen stopiti pred zborovanja stavbarjev ter debatirati o zalite* ah, katere bodo ^predložili uradniki unije. Ta predlog je unija sprejela v ugotovilu, izdanem na časopisje, z dne 12. oktobra ter v posebnem pismu na zvezo tovarnarjev z dne 14. oktobra. V izjavi, katero so objavili tovarnarji v židovskem listu dne 15. oktora, se niti ne omenja te ponudbe, da hočejo delodajalci nastopiti pred stavkarje. Me§to tega so delodajalci izja vili da je stavko povzročila malenkostna manjšina radikalcev, česar pa tovarnarji sami ne vrja-mejo. Zboro/anja, ki so se tikala splošne stavke, so bila javna in dostopna časopisju'. Državni pravdnik Palmer ima odločiti usodo vojne prohibicije. j iru3hing'ton. D. O, 17. okt. — R> uibicijska enforcement postava jt ’rila poslana v Belo hišo včeraj popoldne ter jo je od tam takoj .odnesel v j ustióni department .taR-ik predsednika, Tumulty. Generalni pravnik Ralmer je do-bil nalog, nuj pove-svoje mnenje gì ■■■'he ijstavposl i te postave. To se je zgodilo :i« prošnjo predsednika ' V liaona. . v' ijnstičnbin «.tepartmentu je >i'h postava izročena pomožnemu di.avnemn pravdniku William L neonu, ki ima v rokah vse piv -:bicij8ke zadeve departmanta Glasilo seje da na more oddati justični depanireii.t svojega mnenja pred pričetkom naslednjega tedi. a. 1’ostavi je bila priložena kopija peOctje United State Brewers A l.., ki -prosi piedsednika, naj "O Nadalje so bili priloženi izvidi pravnih zastopni kov associ jaci je, med njimi izvid Etilni Rooia, ki pravi, da je bila storjena pivovarnar jtìiti Velina krivica, ker ni kongres dopustil, da ni potekel rok, Ki je bil dan pivovarnarjem, da likvidirajo svoje posle. Delegacija stavkarjev iz Joliet čikaškem distriku. Chicago, 111. —V minolem tednu je hodila delegacija joliet-skih stavkarjev po vsem cika* škem stavkovnem distriktu. V de-egaciji so bili Kelly Walker, McCall in Halden.4Ko so dospeli v Gary, se je v glavnem stavkovnem stanu takoj zbralo v dvajsetih minutah nad šest sto stavkarjev. Dospeji so nepričakovano in nihče jih ni pričakoval. Kij ulitemu je dohitela tako hitro beseda od ust do ust1 da so bratje iz Jolieta prišli v Gary, da par sto delavcev ni dobilo prostora v dvorani. Madžarski in in slovanski katoliški duhovni v G ary ju so vsi na strani stavkarjev. V De Kalbu in SteHinpu stoji vse delo v jeklarnah. Avstrijska nar. skupščina sprejela pogodbo. Dunaj, Avstrija, 17. okt. — Avstrijska narodna skupščina je danes brez debate odobrila mirovno pogodbo, ki je bila podpisana v St. Germainu. Edino vse nemška stranka se je nekoliko protivila pa se je slednjič vdala. Četrti ropar prijet. Rittsburgk, Ra., — Štirje za krinkam roparji so vstopili v pisarniške prostore Liberty Securities kompanije in zvezali, ravnatelja Harry Morgana, obrali so; ^1,200 v gotovini, diamantno iglo in zlato uro. Ker se je Morgan postavil v bran, so nanj oddali strel, ki pa je zgrešil cilj. Ta strel je bil usodepoln za tolovaje, kajti ljudje so pričeli vreti skupaj od vseh strani in roparji so morali teči kar so jih nosle noge, da ne pridejo v roke , svojim preganjal* cem.Ropar Angelo Dipasquala ni bil tako urnih nog Kot njegovi tovarši in po kratki gonji so ga prijeli. Štrajk jeklarskih delavcev se še vedno nadaljuje. Resni nemiri so se pojavili v pitts-hurškem okrožju. Yeč oseb ranjenih. Rittbsurgh, 22. okt, — Državna konjenica, redni in izvanredni policaji in pomožni šerifi patinili-rajo danes pe cestah distrikta Braddock, kjer se nahajajo jeklarski mlini. Včeraj m sinoči so [se pojavili namreč strajkarski nemiri, v katerih je bilo več oseb ranjenih, pa ne nevarno in dvajset oseb je bilo aretovanih vsled vče-rajšnih nemirov. Središče nemirov je bilo v Braddocku, Kjer so delavci Carne eie Steel družbe šli opoldne iz tovarne na južino. Koso se vračil ina delo, jih je obkolila velika množica in boj se je takoj pričel. Mestna policija ni bila Kos položaju in pozvana je bila državna policija. Ta je hitro razpršila množice, vendar pa jebilo več oseb pri cem ranjenih. Y’oungstöwn, Ohio, 22. okt. — Tudi tu so sé pričeli [sinoči straj-karski nemiri, ki so se nadaljevali še danes jutro pa več delih mesta. Nemiri so se pričeli, ker je družba najela nekaj črnopoltnikov kot stavkokaze. Večje število belili strajkarjev je bilo ranjenih, eden nevarno. Rar izvanrednih policistov je bilo dobro premikastenih Vsi poškodovani so bili belekožci. Osemnajst oseb je bilo aretovanih, med njimi več ernih, ki so,bili vsi oboroženi. niso imeli orožja. Latuanjt Maynard je srečno dovršil povratni zračni polet iz Sa n Francisa v Mineolo, N. Y. Washington, 21. okt. — Laj-tnantJMaynard je bil zopet prvi, ki je dovšil polet iz zapada na vzhod. Cas, ki ga je porabil letalec za polet na zapad in zopet nazaj znaša manj Kot 70 ur ali pravilno 69 ur, tri minute in 41 in pol sekund. To pomeni namreč čas, v kterem je bil v zraku. Napačno kupovanje imitacij. Bolnik ki kupuje slabe in zlahka imitacije je sam ki trpi posledke.. Za izdelovalca origi. nalil ega zdravila so take ponaredbe v prepričanje kakovosti. Trlnerjevo Grenko Vino je zdravilo prve vrste proti zabasanosti neprebavi, glavobolu in drugih želodčnih neredov. One deljuje varno brez bolečin, ima reputacijo čez 30 let. Bilo je ponarejeno na razne načine- Rreparacija, ime, znak in zadnje čase celo v reklami in zavitku. Zatoraj mi moramo zahtevati da se naši odjemalci prepričajo dali dobivajo pravo Trinerjevo Grenko Vino in ne zlahka slabo preobraženo imitacijo. Trinerjeva zdravila so naprodaj po vsih lekarnah.—Joseph Triner Company, 1333-43 S. Ashland Ave. Chicago, ill. (Copyright,1919 by Joseph Triner Company) Pojasnila slede orisefievania. F- L. Q- I. S. Jugoslav Bureau. Vsled povpraševanja po načinu, kako dovesti v Združene Države družino oziroma poeduie osebe, je ta Bureau prejel sledečo objavo od Generalnega Komisarja za Rriseljevanje v Združene Države: 1. Kdo namerava priseliti se v Združene Države, mora preskrbeti si potni list od svoje vlade, cakp da bo njegova identiteta in narodnost zadostno ugotovljena, in mora dali potrditi [vise) ta potni lis od ameriškega konzula, pred nb se spravi na pot. 2. Da-li je dotični priseljenec sposoben, da ga oblasti pripus io v Združene Države, se ne more določiti pred njegovim prihodom v ameriško pristanišče, ker pravico, da dovoljujejo oziroma za-branju jejo pristop, imajo v prvi vrsti vladni nadzorniki v Jotie -nem pristanišču in vladni Tajnik more jiosredovati le na priziv pro-ti izključujočemu odloku se stra ni Board-a of Special Inquiry 3. Zakoni o priseljevanju ko liripoznavajo nikakega -‘honda” ali druge jamščine, položene vnaprej. 4. V.sak priseljenec, tudi če je poprej že stanoval v Združenih Državah, se mora podvreči in . spekciji, označeni v zakonu o priseljevanju, iu ravnotako tudi . vsak tukaj nastanjeni tujec, ki je ; šel v stari-kraj le začasno. Tudi -on mora plačati osebno takso ^head tax). 5. Zakoni o priseljevanju ne tičejo ee ameriških državljanov, njihovih žen in inaloletuih otrok razim ako so se otroci rodili v starem kraju prodno je on postal ameriški državljan,) ki so jipripuščeni, ako dokazujejo svoje držav-ljanstvo ob svojem prihodu. Kdor še nima drugega državljanskega papirja, tudi če bi imel prvi -papir, smatra se za tujca. 6.Otrokom pod 10 letom, ki ne prihajajo sem v spremstvu enega ali drugega roditelja ali pa ne prihajajo sem k enemu od svojih roditeljev, more »Secretary of fState zabraniti jiristop v to .zemljo. Ako se ta dovoli, najmanj salse zahteva je to, da so otroci v dobrem zdravju, da prihajajo k bližjim sorodnikom, ki hočejo iu morejo njih preživljati m primerno za nje skrbeti, da bodo pohajali šolo do 16 leta in ne bodo zaposleni v Uelu, neprimernem njihovi starosti. Dostikrat se zahteva ja màcina kot (>ogoj za njihov pri ’stop. Ako se stariši nahajajo v Zruženih Državah, oblasti pn-dru|djo otroke, dokler se. .starisi aglasijo. a 7 . oureau of immigration ni v* stanu, da bi pomagal tujcem glede preskrbovali ja potnega lista ali prevoza ter nima oblasti, da bi zahteval o! parobrodarskih društev, da sprejmejo to ali ono oskrbo ker ako tukajšnje priseljeniške oblasti ne pripustijo dotični ka, more vlada zagrabiti parobrodarsko društvo, ki mora tudi spraviti od koder je dotičniita nazaj tja, prišel in povrniti potnino. 8.Ako ima dozdevni priseljenec sorodnike v združenih Držav, ki živijo v dobrih razmerah, morajo isti olajšali insjiekcijo s tem, da pošle jejo affidavit ali druge izkaze o odgovornosti na Commissioner sf immigration1 ali pa na uradnika za inspekcijo v oni luki, kjer se dotičnik namerava izkrcati . V vsakem takem slučaju je treba vgotoviti ime priseljenca ime parnika in dan prihoda v luko; drugače ne bodo vsi , jllke k fiat1 za ìii.dzo.nika.J^^^^ «mVKNMKE NOVICE.. Vesti iz Domovine. Z Bleda. Sem kot letoviščar nekaj d»" „a našem raiskc milem Bledu zvokih godbej šotam pred zdravi liski n» domom, ki; ga zdaj hoče gospod' Kenda prekrstiti v Casino. [Casino, Asino, smo ]e graja ze naš pesnik - velikan 1’rešerem, torej proč s to grdo tujko!] Kepo s - , i a kaander Koleasa, je zaslužil, odločno pa mor ^ vaeuöil'ö't, profesor » L™.» i» R-1-« ^ i v —zah tev a in o v ■javu© in član ukrajinskega $ržavnega zbo va. Dr. Koleasa potuje po Jugos 1 stike med On lavi ji, da hi1 navezal TJ Krajnici in nami. Poroka. Dne 12, t. m. popoldne poroči! v trnovski cerkvi g se je Franc interesu, daj se ta preiskava pospeši. Bol Vr- li,like je bilo že zaslišanega preiskava ne vede do nobenega cilja- Jasnosti hočemo in zahtevamo, da se že enkrat razpiše razprava. žsEsBgBs m m-MX 'umr Vestno zdravilo dela čudeže 1 Pretnar, knjigovodja iVlestne hr ... r * .... Dn/i Ir r‘ a* ni nice,z gdčno Josipom Podkraj- i j. __». i .-v,i V» <3 igr; domače komade godba, toda fck> lastnico modne t go ušesa te bole, ko slišiš v enomer Juréi2tìvem trgu. do.oci J J čifute, tiste gnusobe, ki so nam kipnik F. S. Finžgar, vse tako podražili, z dolgimi kn-1 VrU Ratečani vi mi nosovi glasno govoriti po tam”. Ti ljudje mislijo, da so bolj nobel, nego naši priljubljeni *' * pai Kui t— Luisenbacl” naj ven(jar mso nito trenotek omaho-Jula Vovkova — Molnar jl0vap? kam spadajo. Zvesti so Jugoslaviji, naj jih ta bil uuij n Srbijanci, ki tako lepo srbsko go-V o re.Ti jugoslovauski vedite cifuB enkrat za viele],d» se ne damo več izzivati. Tisti, ki nočejo tega znati, pa naj nosijo posledice sami. — - Tisti gospa ^ - pač hitro odstrani, da se ne bot e stara, na pol podrta baraka se prej podrla, kakor te morda čaka. Bodimo povsod svetovno slovansko kopališče — brez Švabov. Včerai, 18. avgusta, ponoči je ušel iz italijanskega vjetništva in Fonte-de in dospel preko demarkacije linije pri Ratečah na Kranjsko goro znani turist in a materiograf gosp. Joža Kunaver. Čestitamo! Župan kas ta vski dr. Franjo Je lušic. je ubežal te dni iz Postojne, kjer je bil konfiniran, čez mejo Ljubljano. Laški karabinjeri so ga zajeli 29, aprila t. 1. na Bušajui pdgani ga v jočo “pri jezuitih v Trstil, nj D- je kil do obravnave skozi mesec in pol z Laško vojno sodišče v Trstu ga je obsodilo, kondicijonalno zaradi preko-aačeaja demarkacijske črte na leto trpe že dobrega pol leta najhujše šikane Italijanov, ki imajo zasedene njihove njive, travnike, pašnike in senožeti. Živinoreja je močno oškodovana, prehrana ogrožena, preiskavati se morajo pustiti pred in po delu, delati smejo le par Sur na dan, zapirajo jih m il 't ne poza Zaradi draženja kruha ]e prisodilo ljubljansko okrajno sodišče pekovskemu mojstru Avblju 5C0, njegovi ženi pa 200 K globe. Požar. V bv. Križu pri Kostanjevici je uničil požar še skoraj nov ko-zolec Uršule Stritar, na Polnjen z Nesramnost italijanskega , ka rabinijerja. Včeraj, v četrtek H- sept popoldne je dospel v dveh delih nov begunski transport iz Trsta m ostalega zasedenega ozemlja. Frigio je okoli 80 družin večinoma jugoslovanskih državnih us uz Leov. Ko je prvi Vlak pravo 'italijansko demarkacijsko c. c tostran Lgatca, so iz nekateri vozov izvozili v znak veselja n pozdrava slovenske trobojnice Neki karabmijer, ki je stal ob poti tostran demarkacijske črte, je i začel metati kamenje proti trobojnic5 ki je visela na vozu v spred-njem delu vlaka. En kamen je padel v en voz ne da bi k araci poškodoval nikogar. Flato je ka-rabinijer pograbil lopato, ki je ležala'ob tiru, sklatil z njo trobojnico, ki je visela na drugem vozu proti koncu vlaka,Ijo tepta, na tleli z nogami, pljuval nanjo in jo slednjič vrgel čez plot, Ko se je vlak ustavil na jugoslovanski Kontrolni točki kakih 500 metrov , *S,„ svetovno zaupanje in pripoznanje. To Približno 30 let so vživala Trinerjeva z ra odjemalcih. Toda p. K«, S, je -.„os. - P—s. Sasa na vse p«,e. .a, oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tud. nas a da yojni davUi So uas pri- 1,1 tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem ^ gotovo razume silili.da moramo nekoliko ««vršati cene. V sa ^ neovrgljiva resnica. Toda vse da mora vsledtega plačevati več tud, M“*“’ 9djemalca. bna Trin. lekov ostane, kakor je bila. v g ■in. lekov ostane. j-- “ Trin. Elix. of Bitter Wine. • Devetdeset odstotkov bolezni izlia ja iz. ~ -biraj0Č6^= kÌ S° n lodca. Brinarjev Elixir čist. zemuo. ^^"J^jo&otrpnenja prebavnih organov .Trinar. . . : ...„„Knmin kemičnih snovi ne0 « VZrOK pouiuu/.o.....j- v: jevi izdelki ne vsebujejo kemičml sto vino. , , naprei edino le no lo Vino Trinerjeva' zdravila se do tijo o ... biožen do skraja Trinerievo Grenko Vino, j Tr nerjev labretonj p^ ■ ekarnahin trgovinah moči v izvrševanju naročil za Trinerjeva zdravila Wce zdravili iuleka. te geor zeli kup 01 TR1NERJEV iLlNIMENT i „ „r,,i M(xa uri revmatizmu, _ prodira do sedai. W«5h>. “ o Q Malje ,e j,. | ralgiji >• P* É ;r^a.'l^;“"-»e Ä-*- N*pn>dai po ™* M1-1 žitom in mrvo. Škoda se ceni na 5,000 K. dočim znaSa zavaroval., demarka. ima le 3000 K Ogenj je naša i>rotPsti rala ie proti njego. bolj naprej, je šla deputacija be guncev •J1 » • ■* nazaj h karabinijeiju, ni po otrocih. ‘tilasbena Matica* , Ljubljani otvori v letošnji jeseni poleg svoje dđsedaiije, deloma nanovo urejene glasbene m pevske šole jugoslovanski konser- vatorij, ki ho nudil spopolnjen približno tekom 6 let, jugoslovanski mladini poult in izobrazbo vseh strokah glasbene m igralske aačeaja demarkacijske crte na 1DLU I umetnosti. dni ječe in potem ga je 18. junija slovenskfa veseučilišče v Ljubija' t. 1 povelistvo tržašskih karabi- ni. - i „ PnotmilL , __L... Tii jerjev konliniralo v Dostojni, odkoder je te di.isrecno ubežal. Beograd, 31. avgusta. - Ke- Öestitaino na svobodi! Iz italijanskega ujetništva se je pred par dnevi vrnil nas ro- - •. _ Al Ro »Mi P P.. jak podpolkovnik doma pri Sv. went Aleksander je danes opoldne j podpisal ukaz, s katerim stop- Al. Sernec, Antonu v Šlov-. veljavo zakon o ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani in s katerim g* imenujejo prvi profesorji r.a vseučilišču, ki imajo obenem tudi »4 -, nri Rv Antonu v oiov. vseuciusuu, J gor.G.Sernec se je vrnil lanskonalogo, da sestavijo predloge g e- ^ 1 . tToanot- A* nnrlalinill imenovani . 1D10 3 leto po 200 km dolgem pešpot ovanju iz Rusije, pa so ga kot za-ved nega Slovenca takoj zopet poslali na fronto; pri prevratu pa je bil z večini drugimi zajet. Kot pristen sin slovenske F r lek i je ni imel sreče, da bi bil služil v svoji slovenski domovini, ampak je bil čez 30 let na Češkem. Upamo, da , ga bodo naše vojaške oblasti sedaj vsaj nekaj časa pustile v službi v ožji domovini. Iz laškega ujetnižtva Sta pobegnila četovodja Josip Koenig, gostilničar in posestnik z Vranskega , in desetnik Josip Kropič iz Pečovnika št. 60 pri Celju, imenovana sta sluzila pri bivšem 87- pp- Koenig je sluzil kot sanitetni podčastnik in je bil pri častnikih in moštvu priljubi). de nadaljnih imenovanj. — ime novani 'so za redne profesor črte. Protestirala je proti njego, venni ravnanju in proti žalitvi slovenske trobojnice in je zahteva, la naj se vrne zastava. Karabmijer se je izgovarjal da tudi Jugosl-o vani obstranko italijanske trikolore v Mariboru. Ko pa je deputacija konstatirala, da je Ul« slovenska trobojnica izvešena šele tostran demarkacijske črte na slovenskih tleh, ni znal karabur.-1er nič več izpričati svoje postopanje ter je šel iskat zastavo, da bi jo vrnil, a je ni bilo več najti. Begunci', k so bili priča temu neokusnemu m surovemu prizoru, so bili ogorčeni nad tem brezobzirnim činom italijanokega karabinjerja in so s krepkimi ^besedami hali duška svojim čustvom napram besnemu italijanskemu neohkancu. Antiseptika za zunanjo rabo, izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobiše po vseli lekarnah. - - na ""zadnji mednarodni razstavi v V naiv.Sie priznanje n. x j kolanjo ,916 so tila odliKovana naia San Francisco 1915 in Panam Hiljovana naša __ JOSEPH TRINER, izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL Na pravni falliteti: dr Ivan Žolger, bivši minister m redni profesor na vseučilišču na Dunaju; dr. L. Bitamic, izredni profesor na vseučilišču v Crnovicah; Sprememba imen poštnih uradov. Spremenila so se imena sledečih j poštni k uradov; Bela cerkev v Bele cerkve na Dolenjskem; Miklavževo se naziva odslej Žitara vas; Sveti And rež v Leskovcu odslej Sveti And rež v .Halozah;] -= tiskovine )1- na vseučilišču v vjrnovn-au, odslej oven auuir. - ’ dr Bogumil Vdšujak, docent na Uent JJ-, odslej Šent lij v Sloven- vseučilišču v Zagrebu in dr. Ivan Lkih goricah; Šmartno ob Dreti; bibliotekar 1. raz. na Zagradec Fužine pas en. t n poslednji ofenzivi je bil Žmavc, bibliotekar vseučilišču v 1’ragi; Na raodroslovni fakulteti. dr. Josip Plemelj, redni profesor na vseučilišču v Crnovicah; dr. Rajko Nachtigall, redni profesor na vseučilišču v .Gradcu; dr. Frank Ramovš, docent na vseučilišču v Gradcu in dr. Prijatelj, kustos na dvorni biblioteki na Dima-j n ; Na tehnični fakulteti: prof. di. vsled tega 28. j unija t.l. ujet. Simpatije si je pridobil vsled svoje požrtvovalnosti in nevštraaeuo-ati ; marsikaterega ranjenca je kljub ljutomu ognju rešil na var-no in mu ohranil življenje" Ko je bil ob Plavi ranjen, je do zadnjega hipa pomagal svojim tovarišem. Tak mož bo gotovo tudi v na ši narodni vojskì, če ga bo klicala domovina, na svojem mestu' Italijani zaprli demarkacijsko črto- Kakor se nam poroča, so Italijani popolnoma zaprli demarkacijsko črto in ne dovolijo nikomur brez posbenega vizuma potovanja v po njih zasedeno ozemlje.Toliko v opazotilo potujočemu občinstvu, dokler se ne določijo novi pogoji za prekoračenje demarkacijske črte. Ukrajinski gost. Dne i2. t. m- je obiskal ured Rihard Zupanič, docent na tehmč ni visoki šoli na Dunaju; dr. Ra rei Hinterlech n er, šef geolog, dr žavnega zavoda na Dunaju; prof. dr. Maks Samec, na Dunaju, ter dr. Milan Vidmar. Na bogoslovni fakulteti, dr. Iv. E. Zore, dr. Aleš UČeničnik in dr. Fr. Ušeničnik, vsi trije doslej profesorji na blogoslovnem učilišču v Ljubljani. raz. na j Zagradec Fužine pase bonazival odslej Zagradec na Dolenjskem. S kočevske gimnazije. Vsled pomanjkanja primernih dijaških stanovanj v Kočevju se je ustanovil v poslopju ondotne-realne gimnazije začasni Di|aškj dem, ki ga bodo oskrbovale usmiljene sestre iz Marijnega doma Sprejme se do 20 dijakov - prvo šolcev in stane vsa oskrba mesečno se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in naiCenNi tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM! IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik po 50 kron. Bri jave sprejma, prof Ivan Folovič. Vpisovanje v prvigimn. rarred je, letos iz-jemoma dne 22. in 23. septembra. “SLOVENSKE NOVICE” 2U-7th. St„ Calumet, Mich. t X Potovanje v zasedeno ozemlje, Vrhniški župan Tržar se nahaja že nad 2 meseca v preiskovalnem zaporu. Preiskava se je vršila spočetka pri tukajšnjem deželnem sodišče, kasneje je bilo delegirano okrajno sodišče na’Vrhniki, sedaj pa zopet deželno sodišče preiskuje. Kakor čujemo, prihajajo vsaki teden4nove anonimne ovadbe. Mi smo zadnji, ki bi hoteli posegati v sodne posle ali braniti Tršarja pred kaznijo, ako Odkar je italijanska misija, ki je izdajala ozemlje, "odpotovala iz Ljubljane, prihajajo razne stranke k francoski misiji s prošniot da jim i preskrbi pptrebne potne listine. Francoska misija izjavlja vsied tege, da v to nikakor m pooblaščeno ter se stranke zaman obračajo do nje. Da pa to; vprašanje uredi in se popotnikom, ki čakajo ? Ljubljani na povratek v zasedeno ozemlje preskrbi možnost potovanja, je predsedništvo dešeR ne vlade za Slovenijo zaprosilo naše poslaništvo na Dunaju, da stopi v zvezo z ondotno italijansko misijo in posreduje v tem smislu. 3eJ Dolžnost vsacesa Slovenca, ki ljubi resnico da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. rTW Vojvoda. Povest. Spisal eodgoričan. Zaradi tega je bibGregor dostikrat sam nase jezen in nevoljen na ves svet, ki mu ne dovoli,da b! mislil in delal po svoji. Ker ie težko prestajal v obrekljivi domači vasi», mahnil je večkrat kam bliže na božjo pot, da se odtegne za nekaj časa domačim in vaškim obrazom. Pa kakor zli duhovi so ga spremljale znanke iz domače vasi, ker so ga pazile pozorno, zakaj pripetilo se je, da je • prišla tudi Katrica na božjo pot, ker ji je bilo romanje na Strmo i goro tako všeč. In šele sedaj je Gregor prav j videl, kako je svet okoli njega zd-ružen, kako se Še vedno druži: ženi in tnoži, kakor bi bil to jedini namen človekovega bitja. “Zakaj pa mora tako biti? Ali ; ni bolje, če je človek sam?” Vprašal se je sam, ter je to vprašanje razmotrivši in premišljal. Hipoma je postal nesrečen. Prej je nemoten mislil na Poga in božje stvari, opravljal bogoljubna dela, toda-sedaj--? Po glavi so mu rojile posvetne misli, zbrano ni mogel moliti, niti, v cerkvi se ni mogel braniti izkušnja?. V njem sta se bojevala dva. človeka močno in neprestano, botola sta pridobiti Gregor je pa .stokal in ječal, kakor ječi polje, po katerem lirnjeta dve vojski. Jeden m u' je vpil. J “Ostani sam! Ostani zvest svoji obljubi!” Drugi mu je pa odgovarjal še na to, da bi bil vojvoda:'za to je seveda treba, da je člove k brez žene. Vendar je obljuba veljavna. ,.;V: ■ : 'p" SLOVENSKE NOVICE OKTOBER 2} 11)19. To zakaj storil si jo s premislekom | mati. i11 s trdnim namenom.Toda, če so vzroki posebno tehtni, da se oblju-prememti v kako drugo dobro delo. Ako torej meniš, da ti je treba vsekako ženiti se, Je pridi in stvar se bodala poravnati”' ?» bilo je polno preširnega veselja “Sračji rod ne bo še tako brž izumrl’ , tolažila 'sta se očka in po kdo “Ali res?” izvije se Gregorju iz globočine. “Pes, dala se bo, četudi ne lahko. Pretino pa uravnava to stvar, treba jo, da še jedenkrat premisliš, ali ti je res potrebno, »lasne je. “Gregor, ozri se in opazuj svet okoli sebe! tile], kako so ljude veseli, pa žive v družbi ! Stori tudi ti tako!” V srcu pa je zvenela struna in »a mamila. Vzdramil se je popolnoma, ozrl se m vidöl.-----videl, kako se ljud- joženijo, in obšla ga je iskrena ielja, da bi dobil Katrlco v Sračje jjiiezdo za svojo ženo. Toda obljuba vednega devištva! io izpalnjevati—pa svetu in ženi ■lužiti—vendar ne more. Tako je trpel dvomeč in jreaušlj lijoč. Da oi storil prav ter si umiril »jburjeno srce, gre se posvetovat i]«, kjer se je posvetoval že toliko-irat- “Kaj bi rad, Gregor?—Kaj. je -ovega?”vpraša ga gospod župnik fnjazno. Kregor se oddahne, kakor otožen popotnik, ki pride vrh i«8. “Oh, oh, gospod, dosti imam fovedati”, začne vojvoda in naredi otožen obraz, da se gospodu smili. “Vsedi se in povej !” Dospod mu pokaže stol, kamor vojvoda v38de in začne takoj Izpovedovati, kaj mu je, kaj ga Pomirja in mn teži vest. Dospod ga je poslnšal in se ču-■ ‘Gz pripovedovanja Gregorjeve-Is je spoznal, da bi se jako rad •Ni, da ga pa v tem ovira le ob-‘luba. Ko vojvoda konča in stra-",IDa- pričakuje gospodovega od-*0vora, izpregovori gospod; “Kje. si obljubil, da ostaneš >8(ho samec?” , “Kil sem v cerkvi na svetem (fä]u pred oltarjem. Molil sem in mGl, da bom vedno služil Bogu faradi tega ostal v vednem de-Gvu. Nihče ni slišal tega razven Vi” 'Gakaj si tako obljubil? Ali si Mislil preje dobro?” , “h preveč me vprašate, gospod! ljubil sem, ker se mi je zdelo ì°olje tako. Ej, človek včasTi 'Tislja in premišlja—-in še fiati v ne premisli.” pod nekoliko molči, potem “»OS °dgavori : ‘•Ti, Gregor, v svoji obljubi ni-Zliko mislil na devištvo, kakor da te sveta cerkev odveže od obljube, ali morda ni tsko silno potrebno. In če spoznaš, da je, tedaj zopet pridi za nekaj časa.” “Bog vam povrni tisoškrat vse te lepe nauke!” Voj voda gre ven poln hvaležnosti do gospoda, ki mu je bil tako povedal. Pod drevo se vsede v senco,da pomisli, kaj se je zgod) lo, Uh, tista obljuba ga je tiščala in davila že nekaj dnij, a sedaj ve, da motejo tildi odvezati, seveda, če mu je res treba. No, ali mu je treba žone. treba Mrakove Katrice? V to premišljevanje zaotpljen je sèdel tam v senci m premišljeval pol bde, pol sanjaje to stvar. Mimoidoči so ga ogovarjali, toda bil j6 toli zamišljen, da ni videl in slišaljiobenega, in ljudje so govorili : “Lejte ga, gotovo premišlja, kam bi šel na božjo pot! O, srečni človek, ki nima drugih skrbi j in težav! O, blagor mu!” * Oj, kako grozno so se ljudje motili! Gregorju ni bila nebena božja pot' na man, on je le premišljal, kako bi bilo, ako pi se---- —. In v prsih njegovih je brnela struna bolj kakoj ciganova, in pred očmi mu je plesala podoba Katričina, da je gledal, in osam-Ijen sanjal — “Kaj sediš tukaj in Bogu Čas kradeš?” vzdrami ga ostri glas H trdi nove Jere, da je kar planil, kakor bi ga kdo zasačil pri slabem delu- ‘Lej, lej, človek bi mislil, da hodiš samo okoli Mrakovih, pa vendar še zaideš k cerkvi”, nadaljuje Jera in se vstavi pred n jim. Vojvodi se je Jera že nekaj tednov zdela strašna oseba, zato je bil ves zmočen, ker ga je tako n:i a. Vendar se je ojunačil in se odrezal: “Kaj pa je tebi mar? Pusti me v mitu, kakor pustim jaz tebe!” zavrnil jo je jezen in šel v vas, da bi je ne videl. “O,o.o,stopila sem ti Aha, zvijaš se!” vpila je Jera, ki je brž spoznala da ima nekaj posebnega Ej, čudna so pota človekova! Včasih tudi zaide v vrtinec, ki ga vrti in suče ter požre, ali pa ga vrže daleč proč na suho, kjer se malo opomore in ondočije, potem pa zopet poišče svoj pot, ki mu je oikazan od zibeli do groba-Ko je čez kakih štirinajst dni] ležal Gregor v ISračjem gnezdu ves utopljen v svoje misli, prišla je k njemu zopet njegova mati. In ko ga je videla tako zamišljenega in žalostnega, smilil se ji je v dno duše, da je zaplakala bridko, kar je v duhu videla vso ono zapuščenost sinovo, kadar bo sam na svetu, ker nečo slišati nič o ženitvi. In ponovi prašnjo, Katero mu je razložila že tisočkrat. Pa skoraj bi bila starka zavrisnila, ko je Čula odgovor sinov; “Ne jokajte, mati, oženim!” Po teh važnih besedah je bežal iž hiše. Starka pa sklene roki in «vzdihne; “Besnica je, vodena kaplja izdolbe trdo skalo, tudi moje besede so omečile sinovo srce.” V Sračjem gnezdu je završelo se je razvedelo precej celem Dobju, kakor hi bil pozvonil veliki zvon- In ljudje so stikali glave in si šepetali ali pa šopa klicali preko vrtov, šalili se in krohotali. dejale so Koparica, na rep. za njim vojvoda, v glavi. “Me smo vedeli-.?” Hudnika Korin jka, Kolenka in druge, Tarnale so in vzdihovale, ka j bo, ker nihče več ne drži svoje obljube zakaj dobro so vedele, da je bil Gregor obljubil vedno de-vištvov kakor se je dostikrat pobahal. “Tako je na svetu!—Taki so ljudje!—Pa se zanesi na koga!—- Ti moški!-—Bog nas varuj!__Bog nam odpusti, ako smo me Kaj takega mislile !—Dobrega konca ne bo to storilo.” “Ali ste že slišale kaj takega, odkar svet sto ji? Še nikdar ne, to vam rečem. Štirideset let je lazil po božjih potili, molil, postil, se na zadnje pa vsa ta dobra dela—o Bog mi ne zameri!----izpridi zameril----Izpridi zaradi jedne zani. kame punice—Ali se je že se je že slišalo kdaj k a | takega?’ “O,Bog nas varuj! Kaj takega mi ni nikdar prišlo na misel”, pravi Korinjka. “Kaj storimo?” vpraša Jera zopet.” Takega pohujšanja ne sinemo trpeti v vasi.” “Gregorjevo ženitev moramo preprečiti. Vsa dolenjska stran bi se nam smejala, ko hi zve dela, da se je vojvoda Gregor oženil”, opomni Kolenka. “Molimo zani, da se vo, Hudnika in Kolenka, gre čez nekaj dni; v župnišče. “Kaj bi pa vedve radi?” vspre-jme ju gospod župnik. Jera se je kar topila same ponižnosti. “Gospod župnik, prosiva vas pomoči za srečno odvrnjenje velikega pohujšanja.” “Kaj pa je takega?” tačudi se gospod, ki je bil res ne koliko vznemirjen. ■■Oh, oh, velik greh! Dandades ljudem t:i nobenega reč več sveta! Oh. Bog nas Tipo pravici tepe!” stoka J «ra. “I, nu, kaj pa je vendar?” “Veste da, nu, ta ie Gregor iz Sračjega gnezda, ki nas je vodil po božjih potih hoče se oženiti-” “Ej, to je njegova skrb.” “Oh, pa to je greh! Obljubo devištva bo prelomil.” “Le potolažita se! Kadar bo čas, bom Že storil, kar je treba. Sij vesta, da je to moja dolž. nost.” i t \ Ali ste že zavarovani proti ognju? i J Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajtel Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Posebna zavarovalnina za Avtomobile. zakaj s pamet uje!” svetuje Koparica. “O, kaj še, nabijmo’ga rajše! ’ vpije Jera. “E, pa saj ni vreden da bi se ga dotaknile naše roke.”, “Veste kaj, dekliči k župniku pojdimo in povejmo ter razložimo kako in kaj, da naredi Grego1' smrten greh, ako se oženi, in jih prosimo, naj ne vzemo oklica”,' svetuje Kolenka. “Brav, prav, Kolenka.” pritrde nekatere.’’Gospod župnik naj nam pomagajo v tej stiski.” “Pa še nekaj !” vpije Jera.’, Me gremo tj e k Mrakovi, pa ji prepovemo dati punico Gregorju^ punico pa primemo v strah, da sé mu mora izogibat „povsodi!” “O, me ga že spravimo na piavo pot, da bode živel tako, kakor je bil začel”, opomni Koparica. “Jaz pojdem k gospodu in jim vse povem, pa jih preverim, da morajo temu hiuavskemu Gregor-ju na prste stopiti”, ponudi se Jera. “Tudi jaz pojdem f’prayi Kolenka. Poslanstvo do gospoda župnika je hilo sestavljeno, in to poslans- “Ej, seveda, pa sva mislili, da tudi med ve--------”, reče Kolenka. Župnik se je nasmehni, vedel je, kaj hočeta reči. “Oh, gospod naju neče poslušati, le pojdiva,” dostavi ITndinka in potegne za seboj tovarišico. Odšli sta nevoljni, ker se jima župnik ni udal, m je hotel vso stvar sam opraviti. “Zakaj bi pa tudi medve ne smele pomagati, da pride vojvoda zopet na pravo pot?” V ' tem zmislu sta se pogovarjali, gtedoč proti domu. S hudimi besedami sta naznanili uspeh svojega poslanstva ženskam, ki soju čakale radovedna. “ Ba se ne bo oženil, pravim jaz,” zacepeta naposled Jera. “Dekliči, le pomnite me, ne bo se ženil,!” “He sme se!’ pritrde ji dru-ge. \ S. C. Chvnoweth Insurance Agency Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co-, v Houghton INat’1 Banjk Houghton, Michigan. J “ K Mra sovi m pojdimo in jim prepovejmo pečati se z Gregor lem !” Pojdimo!“ In šle so. Mrakovka osupne, ko začne Jera vpiti nad njo. Kake uči to punico, to Katro Ali se spodobi za naše moške zapeljevati? — Kaj?— Kako si jo izredila, ker je tako preširna in zapeljiva?” “Moj Bog, kaj mi hočeš, kaj me bentiš?”,brani se Mrakovka. “ Ti daješ punici potuho in pustiš, da se peča z Gregorjem in dela greh, oh, fej vaji bodi!” “Ali ste obsedene?Kaj sva vam storili?” “Necaji!—Gregorja sta zvrt-oglavili, da ne ve, kje ima sedaj glavo in se hoče po vsej sili ženiti, ker se je v tvojo Katrlco zagledal!” (Dalje prihodnjič. ) Gillette Brijaća Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo^' če kakovosti. Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Combi i;i t ion Gillette. Vse vrste teh brijač je vedno pri nas na razpolago. KECKONEH HARDWARE CO. Telefon: 163; Peta cesta, Calumet, Mich. GALBRAITH & McCORMICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, ura^ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske Ii stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 r® «taf7® WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo d ovišene obleke in mi premo v tem do skrajne meje, samo da jih gobimo. Sincerity Clothes so povsod znane Obleke od $13.0) do $45.00 VERTIN BROS. & CO. Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU-— S PETINDVAJSETIMI CENT I Če kupite U-S--varčevalno znamko- Vašjpoštar, yaša banka, vaš st in mnogajdruga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj. ZGLASITE SE PRI LE'TEH! TO JE VAŠA DOLŽNOSTI TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOV: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne znamke, V kilso obveznice vlade ^Zdr- držav nki prinašajo štiriodstotne JJob-estit Lahko* zančete I L ' V' r SLOVENSKE 'NOVICE”. ist n Slovence v severozapadu Zjedinjenih držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO ORUSTOV na Gaiumetu. Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: Zu celo leto ....................... 5 2 0 %h pol leta......................... $ 1,00 Za EVROPO IN DRUGO INOZEMSTVO: Za celo leto .........Z 3 OC. all 15 K; £a pol leta ................. g 1.50 ali 8 Ki Posamezni iztisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vracaio. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.‘ y slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj Be nara blagovoli naznaniti staro bivali è seiioar in naroćllalnaj se doposiljajo pod asiovom : Slovenian P“ blishing Co.. 211'7th Street. Calumet, Mich. a SLOVENIAN NEWS/ Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing - Co., 211 7th St alumet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern part of the U. S. of America. SUB8CRIÌ: -'«ON $2.00 per year. Phe best advertising medium for Michigan Innesota and other Western States. Advertising rates sent on application. • Entered at the Post Office at Calumet, Mich a Bec^nd class matter. Telefon 6J. panananaMmi CALUMET IN OKULICA, j IgaMMIMiaMHI — Prihodnjo nodello, 26. okt. oh 2. uri zjutraj se pomaknejo kazalci vseh ur v Zdr. Državah za eno uro nazaj ali z drugo besedo, v nedeljo jutro bomo vsi lahko spali eno uro dalj. Sv maje v naši cerkvi bodo v nedeljo po NOVEM času. — Krščena sta bila v slovens k-; cerkvi Jacob Rudolph, prvorojen-ček Jacoba ml. in Marije Butala iz Yellow Jacketa in Mirko, sin Johna in Marije Mauvrin iz Tamaracka. — Mr. Mike Majerle Jr. iz Tamarak No. 5, ki je bil več let usposlen v Leanovi mesnici, je te dni odpotoval v Uhicago, 111., kjer Do par dni na obisou svojih znancev, nato bo pa odrinil proti De-troitu k svoji sestri Annie, Kjer se bo stalno naselil. — V nedeljo popoldne bi bila kmalu postala dva duhovnika ba-renega okrožja žrtvi avtoinbilne nesreče, Father F. Glaser, župnik cerkve sv, Jožefa na Haueocku se je v slojem avtomobila vračal iz Ohassell-a, kier je mil. g. škof Eis isto jutro blagoslovil ondotno popravljeno katoliško -cerkev. Spremljal ga je župnik iz Ohas-sell-a, Father J. Holland. Na ©Vinku prid« nasproti druga kata, ki je vozila pflecej hitro. Da s» izogne koliziji ni Father Glaser j n kazalo druzega, kot da je zavozil v grapo ob cesti in ker je poleg tega še solnce bliščalo ravno v oči, ni videi pred seboj telegrafičnega droga, v kterega se je kara zale-tela s tako silo, da se je prelomil na dveh krajih. Sprednji del kare je seveda bil ves strt, Father Glazer si je vsled napritiska steering, wheel zlomil par reber,Father Hoj. land pa je bil od stekla ves porezan po obrazu. Mimoidoča kara le oba ponesrečenca odpeljala na Hancock, kjer sta dobila prvo zdravniško pomoč. Dočim se ni bati, da bi Father Holland trpel kake hujše posledice, je položaj Father Glaserja bolj Devaren, ker je bil že prej slabega zdravja in je vsled ^pretresen j a dobil àe morda uruga notranje pošliodDe, Ki bi bile lahko usodepolne. — Naš g. župnik, Rev. L. 1. Klopčič, je prejel te dni pismo oi svojega brata Ignaca, ki je sodni jsKi uradnik v Radečah pri Zidanem mostu, da je srečno prišel iz vojne, v kateri je služil dve leti. Sporočil pa je tndi žalostno vest da je njihova mati zelo bolna in da se je radi visoke starosti bati najini jšega. Druga žalostna novica, ki jo je sporočil je ta, da |e bral Franc ki je za časa vojske župnikova] na neki fari blizu Gorice; bil zajet od Lahov, ki so ga internirali in se še sedaj ne zna, kje da se nahaja. — Razmere v Jugoslaviji sicer niso preslabe razim velike draginje. (To občutimo tudi mi v Ameriki morda še bolj koc oni v stari domovini, Op ur.) Res, da šeni v Jugoslaviji tako kot bi moralo bili, toda ljudstvo se tolaži, da bo že enkrat boljše,ko se vse stvari uredijo po novem jugoslo-vansKem sistemu. (Bog daj, da bi se želje naroda kmalu uresničile, up. ur.) — V cerkvi sv. -Ignacija na Houghtonn, kjer pastirnježe dolgo vrsto let naš rojak, Rev. Dr. A. J . Režek, se je v nedeljo večer vršila redka slovesnost blago-6lovljenja novega sv. križevega pota. Cerkev je bila to poletje na novo prebarvana in ob tej priliki so bile postavljene tudi nove po staje sv. križevega pota. Slikanje cerkve kakor tudi Križev pot so prav umetniško delo. ktero je v splošno zadovolnost župnikovo in njegovih faranov izvršila neka chicaška tvrdka. Cerkev je sedaj ena naj lepših v celi škofiji in je v ponos g. župmkn, ki je v teku let sezidal ne samo novo cerkev, ampak tijdi krasno osemrazredno farno šolo in domovanje za šolska sestre.—Bri nedeljski slovesnosti je imel Rev- H* Zimmerman z Hubbell-a krasen, času primeren govor, ki je šege globoko v src« navzočih mnogoštevilnih faranov. Svečanost se je zaključila s slovesni Ig blagoslovom z Najsvetej-šim. Tudi mi častitamo našemu častitemu rojaku na krasnih vs-pehili, Ki si jih je pridobil z neumornim delovanjem za razširjanje časti božje med svojimi dobrimi farani. —Ta teden se vrši kampanja za Rooseveltov pet iniljonski spominski sklad. Za Houghton okiaj je določena svota 16.000, ktero bodo prebivalci tega okraja ne samo podpisali ampak tudi prekoračili, kakor menijo nabiral-ci, ki pod vodstrom okrajnega predsednika James T. Fisher iz Lauriuma nabirajo od hiše do hiše prostovoljne doneske. —Kakor hitro bo n poti Rooseveltova kampanja bodo odborniki javne bolnišnice na Lau-rigm poskusili še enkrat, ako jim bo mogoče skolektati svoto $35, 000, ktero še potrebujejo za zi-danje nove bolnišnice. Ponudba dveh tukajšnih domoljubov, da darujeta v ta namen $50.000, ako občinstvo daruje drugih- $50,000 velja samo do 1. dec- Ako odbor do tega dne ne dobi zagotovila, da je občinstvo pripravljeno žrtvovati to svoto V Človekoljubni namen bo propadla ideja nove bolnišnice, ki je sicer silna potreba za Calumet in ki naj bi bila ob enem spominek našim domačim vojakom, ki so služili v Stric Samovi službi tekom svetovne vojne. Ako odbor ne dobi dotične svote, bo moral zapreti še sedanjo bolnišnico, ki ne odgovarja več razmeram časa. Naznanilo. Člani Sam. Rod. Društva Sv. Mihaela so prošeni, da se splošno udeležijo prihodnje redne seje v Nedeljo 26- t. m« pred poldan po prvi sv. maši. Na dnevnem redu so zelo važne stvari za razmotri vati. Zato je članstvo v polnem prošeno da se udeleži številu. Z bratskim pozdravom Tajnik. t Zahvala. Tem potom se zahvalim vsi ni znancem, sorodnikom in prijateljem za ndli sočutje, tolažbo in vdeležitey pri pogreba našega nepozabljenega soproga Servaci ja, katerega smo jaz in otroci tako na naloga zgubili. Zahvalim se na se-mu č. g. župniku Klopčiču za lepe cerkvene obrede, ‘društvu sv. Cirila in Metoda štev. 9. J . S. K. J. ki ga je spremilo z bratsko sočutnostjo do hladnega groba. Doplačal Vam vsim Bog Vaše sočutje in delo. Hvaležni vtis spomina ostane pri nas vedno. Mary Barič, soproga in otroci - KJE JE CHARLES STEFA-JNICH (ŠTEFANAC.) Bred nekako desetimi leti se je nahajal v Roundup, Jm>nt., odkoder se je podal nekam na tar- jf mo. Od tedaj se ni več oglasil-Zanj bi rada zvedela n jegova sestra Antonija. Ako kdo rojakov zna za njegov naslov ali ako sam ta oglas bere, naj piše na naslov: Mrs. Anthonia Konde6b-Kobe, 51 N. Tamarack, Calumet, Mich. Samo pomislite gospodinje 50c vrednosti materijala* kup-jenega v kterikoli lekarni ali groceriji vam napravi 85 kosov žajfe in čistila. Berilo opere snež-nohelo brez drgnen ja ali kuhan ja. Vzame umazanost pri pranju in je prve vrste telesno milo. Sosedje, delajte svoje lastno milo, nov način stane Vas komaj en cent za Kos. Za poskušnjo Vam pošl jem brezplačno. Ako ste zadovlojni, m pošljite $1.00. ako ne, vas nič ne stane. C. Shetterly, Utica, Mich. Ne pišite Vaša pisma kakor da ga so kure zbrskale, pišite ga z našim dandy domačim typewri-terjem. Mnogi mozki in ženske, pjšei0 zelo slabo- Ta stroj je zlahka toda zelo dober. Nauči sega lahko vsaki otrok in v par urah z njim hii.ro piše. Vsaki trgovec-agent in društveni tajnik bi mo. ral imeti * typewriter” ker nera zločno pisanje dela slab utis na trgovske promote- Ta stroj ima praktično kompozicijo črk in cena je samo 2-75, večji stroj za 6.76, piše na papir 9 in- širok- Imamo še druge stroje ki deljujejo tako kakor oni ki veljajo sto dol., za nizko ceno $18-50, Vsaki stroj je dobro zavit in vse pošiljatve predplača^e. Z vsacim strojem damo navodila kako se mora rabiti, Pošijjie Vaše naročilo z poštno nakaznico še danes na Uviversal Distributing Co. Dept, 302 Madison Sq. Station, N. V. Važno Naznanje! Denar je sedaj mogoče siati v stari v kraj po stalni ceni, hitre in sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A- Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se odločite, preden idete.oglasite se osobno ali pismeno vmoj urad za važna pojasnila. Lukas JStefanac 428 Pine St. Calumet, Mich. Denar v stari Kaj Ako želite poslati denar v katero si bodi Evropejk državo, mi smo Vam možni kvotirati nizke cene in točn^ izplačila. Na prodaj imamo Postal Money Orders in bačne drat te. Veselilo nas bode ako se oglasite pri nas za pojasni]a m cene. Prva Naredna Banka NA LAUPJUM A i vas e pustila v oslabem stanju Pokusite PEP, znamemito živčno toniko in krepilca krvi. Vrnil Vam Do stari pep in delavnost pomagal Vam bo dobiti novo kri in živce bo spravil v stari zdravi položaj. V lekarnah ali pa se vam pošlje v Zdr. Dr. predplačano, ako nam pošljete 8I.uO. E- L. Stevenson, Ph. Q- Distribu-ro. Shelby, Mihcigan. Prodaja Selitve. Škornje, Cižine, Paks in Obuvala Vse Vrste Posebno za Zimski čas. 21, Oktobra smo se preselili za sedem hiš naprej v Shindlerjevo poslopje na severnem koncu pete ceste. Da pa naredimo prostora za novo blago prodajamo ceno. Zra. ven obuče imamo zalogo: Rokavice, Nogoyice, Crnilo, Orodje za domačo popravo obuče žreblje, Gumijaste pete, usnje za popravo in razne druge stvari spadajoče v črevaljarsko obrt, ki jih nudimo po znižani ceni. Pridite, oglejte si in se prepričajte. Uonrif [notar progressive shoe shop nuiiry rosier 425 fifth st. SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZ1LEC -Embalmer- Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih pogreb» Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani. PETER MADRONJCH. \ 415 Šesta cesta Phone Štev. 313. Calumet. ♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ » 'I' '1"M' »♦♦♦« .1 '*»■«' »-»-tttl ,|t V X. Plačujte le z čekom Začnite osobni čekovni promet in plačujte vse račune z čeki. Podpisan ček je ravno tako veljaven ka kor pobotnica. Denar ki se nosi po žepu je prej zapravljen ter se tudi lahko zgubj. CALUMET STATE BANK. Calumet, Mich. Pozor, Cecho-Slovaci! Tlie State Bank Vam dava priložnost kupiti večjo svoto čeho kron po sedanji nizki ceni. 100 Kron.......................$ Slovaških 500 kron 1.000 kron 2.000 kron 5.000 kron 10,000 kron POŠILJAJTE! 4.00 20.00 40.00 80.00 200.00 400.00 Danes, ne jutri. Jutri bodejo cene mogoče višje. Ne odkladaj-te! Vaši sorodniki so vsili. J’ošljite jim denar skozi nasi1' svesti bodete da bode poslan točno in redno.Bošljites denar v regia trovanom pismu potom poštnega ali express Money Order. Ne zabite da “The State Bank je ena največjih, najbogatejib in najsigurnejših bank Zjed. Državah, ki ima več ko 100,000 jagateljev in več ko $65.000.000 prometa. Za nadaljo informacijo pišite na The State Bank 376 Grand Street New York, N. Y. t VAM PODOBNA SLIKA. ♦ Le ona fotografija je prava ki je Yam popolnoma j ♦ ♦ « ♦podobna. I Pri nas izdeljujemo slike z najvčejo natončnost« «jo- f < Pridite in prepričajte se sami. I HERMANS STUDIU Lično urejeni Palm Garden Na razpolago vedno svež candy, fine smodke, prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch. Priporočam se rojakom v obilen obisk. Calumet, Peter Majhor, lastnik. osma cesta. Peta cesta- Cai ümet. i ♦ ! ♦ t Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Nered ledic se ne sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teško zdrave. Vsled tega ne odlašajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda. Vzemite Severa’s Kidney and liver Remedy (Severovo Zdravilo za obisti in jet— ra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, z&stajanje vode ali goste urine, trpljenj« pri unnaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj ▼ vseh lekarnah. Cena tfic in Ic davka, ali $1.2S in Sc davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS. IOWA Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine- 201-- 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich- Na Calumetu 24 let W, E. Steckbauer Iz tlelo va lec UMETNIH SLIK Cor*5in Oak Cesta Phone 678-J Calumet, M Matt Sustanch, Osceola St.........Laurini» ’ POROTNI ODBOR. John Snstarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich Matt Straus, 2409 R St. Calumet * Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča-se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa pa blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela obflasn nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se j dobijo vsaki čas od glavnega tajnika, j Družbino glasilo so “Slov Novice.’ J Imena delegatov za III. redno konvencijo S. K. P. Družbe* jZadruštvo sv. Družine št. 1. Calumet, Mich.: ALOJZ GAZVODA, kike klobüohar in r1 rank vesel. Za društvo sv. Jakoba št- 2, Laurjum, Mich.: JACOB VERT1N. !adruštvo sv. Ane št. 3, Calumet, Midi.: MARIJA A. KOBE (tih A WALDEMAYER. Math F.Kobe, Tajnik al' Al' I teli ;o0> ib v» pred špekulacijami s farmami. : L. G. I- S- Jugoslav Buerau. Opaziti je veliko špekuliranje prodaje in nakupa farm v pah takozvane žitne pasme in jli drugje. Resno*vpraŠanje pri stvari jevda • li bodo polje-izdelki ostali na sedanji cen. Department of Agricnl-ano zasleduje in preiskuje gibanje cen z namenom, mogel presoditi njegov doz-lzid. Za enkrat pa izdaje nt farmerjetn sledeči »io: Oiko dosedanjega Spekulativ Belovanja je pripisati dejstvu iä’»ogli spekulanti ujeti nekoliko farmerjev s tem, da ‘Spili njihove farme ob manjši kkoršnja je bila vpravičena °® na cene sosednih pokrajini tega bodite preko prodajete špekulantu. ‘PMe da bi zopet prodal. A ko k bolj vredna zanj, je brž-vredna tudi za vas. A ko lliete farmo in hočete tudi kmetovati, bodite gotovi Jodajo, da si morete z izku-Ndaje nakupiti ravno tako ^rnio. toi 50 ,»jä i i® pri' K V?- Z0lite kupiti farmo, motate ^bda je cena, ki jo placato nia vpravičena po dozdevam dohodku farme, Kadar ,,i!ll|6te postale zopet nor- 4na to, da kn-pec Vaše v stanu izpolniti svo-a do prvega marca, a ko tf! posreči, da bi jo zopet je dobro radi sigur-,!e zahteva začetno plačilo j*'11 odgovarjajoče tretin 1,0 cene. Jako previdni, ako sami , ,e- Zlasti ne kupujte, ako “koina plačati le malo ’Počakujoč da boste zopet pobili potrebna sredstva ^?o svojih pogodbenih . ^orda ne boste mogli ' ak «boom'’ s farmami pfekucne kar na en- človeška ^eso kot Hrana. S- Jugoslav Bureau- ul* pooblastil Depart. Sculture, da bi uvede! nspekcijo konjskega mesa m izdelkov iz konjskega mesa: To se je zgodilo v pov8peševanje trgovine s konji nižje vrste v tej deželi in v svrho, da se zviša zalogo mesa v nekaterih večjih mestih Združenih Držav in v inozemstvu kjer rabijo konjsko meso za človeške brano. Pričakuje se kot posledico te nove odredbe, da se bo klako veliko manj-vrednih konj v svrho, ljudske hrane in s tem odprlo tržišče zlasti za konje v zapadnih pašnjah, ker so večkrat še divji. Te živali požirajo prevelik del dmejene zaloge krme v tamošnjih pašnjah, potrebne za živino katere vzdrževan je se bolj ižpiačuje. Odstranjenje neušečih konj bo ne le hranilo krme za bolj vredno govejo živino in ovce, ampak bo pri spevalo koze k zalogi usnja in po. večalo zalogo mesa. "vsaka klavnica za Konje stoji po novih odredbah pod strogo federalno inspekcijo. Vse kojnske meso za izvoz mora ee nadzirati. Klanje konj in prevajanje kon jskega mesa trgovino mora se vršiti v drugih prostorih kakor za ostalo živino. Vse konjske meso in njegovi izdelki morajo biti naznačeni ali ožigosani kot ‘-horse meat” ali “horse meat product” in nositi navedbo, da so bili in-špieirani. Nova odredba navaja jelo vrsto konjskih bolezni, radi-katerih se mora zavračati konjski, meso kot hrano, ako se najde, da je konj bil bolan- Eden izmed poglavitnih razlogov za novo ed red bo glede konjskega mesa je okolščina, da mnoge tuje vlade ne dovoljujejo uvažanje koinskega mesa iz Združenih Držav, ako se m zvršila federalna inšpekcija. SkratKa, ta federalna inšpekcija bo zagotovilo, da je dotični produkt zdrav in čist. Odredba se tiče le inšpekcije. Steyilo konj vporabljenih za meso kot ljudsko hrano, je odvisno od okolnosti, koliko konj bo prihaja-lo na trg v to svrho in tudi od zahteve s strani občinstva za ta produkt. Ameriška vojaška - Topilnica Narodnosti. F- L. G. I. s. Jugoslav Bureau. Dstvarienje ogromne ameriške vojske v ininoli vojni je prineslo dokaz, da mnogo tujcev, rojenih v inozemstvu in tukaj nastanienih, ali pa mnog naslednikov takih ljudi, ki.so bili drugače sposobni za vojaščino, niso razumeli zadosti angleški, da bi mogli postat i dobri vojaki. Kakor hitro je vojna uprava odkrila to dejstvo, lotila se je dela, ki bi popravilo ta pomaujkljaj, in v mnogih večjih taboriščih po Združenih Drža vab,so bili taki lju. d je, čim so bili pozvani v voja-ke, organizirani v kompanije 111 bataljone in dobivali elementaren poduk po ameriških načelih. Uspeh je bil presenteljivo vzpodbud-ljiv; IS arodnostue razliae, ki so bile poprej značilne za poedine skupin zginjale, čim bolj ie duh amenke in njenih slavnih tra. Adicij prešinjal njihovo dušo in um. Šolski poduk se je zamenjaval z vojaškim vežbaujem.tako da so se učili ob enem biti dobri ameri-kanci. Njihova volja in sposobnost za poduk je presegala vsako pričakovanje učiteljev, ki so začeli s tem jako prijetnim eksperimentom. Ko je vojska končala, je vojna-uprava sklenila, da se mora nadaljevati s takimi šolami. Radi telega so bile ustanovljene šole pod imenom Recruit Educational Leu-ter, kier taki rekruti ki ne znajo angleški ali ki so nepismeni, morejo dobiti izobrazbo za časa, ko služijo narodu. DRUŠTVENI Om-SI. Slov, Am, Kat. Dr. Sv. Družine S. K. P. D. no CALUMETU. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam, St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.23II Co Road rùagajnik. JohnShutte Ud borni ki za 2 leti: Math Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: Določeno je, da more tujec, ki je vstopil v vojsko, postati popo-len ameriški državljan po odpustu iz vojske, in to le po treh letih _____ tukajšnjega bivanja, to je dve le- uključivši Washington,D- C. raz- John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbauitown: Matt Strauss, Za Swedetown :Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip; Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F. Kobe. V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-nih 6 mesecev po$20.00 »a mesec Vsak član se lahko zavaruie pri S. K. R. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem ]6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treli prstov na rola ali na nogi $150.00 in mesečnr bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na me-5c. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds.Jajn. ali blag. l^-FOSEBNOST: Za dobo mesecev velja pristopnina samo$l. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor. Slovensko - katoliško društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druStyc na Laurium. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 Jakob Veiti 11, predsednik. Josip Režek podpredsednik Jos R. Sedlar tajnik John Šuštarič. blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA 2 LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zim-merman_Matt Stubler Maršal: Matija Stubler. Poslance.: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: Jolm Šuštarič za Laurium; zn Raymbauitown m okolico M arti» Straus za Red Jacket In okolico Jos. R. Sadler Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po M.00 na dan za dobo 0 mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po^ $20/00 na mesec Ceiasmrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne pošaodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vaol Odbor- podporn Slovensko neodvisno podporno društvo Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiar URADNIKI. Predsednik, John Klobuchar Podpredsednik, Jos. Dragman Tajnik, in zapisnikar. And.Gombaeh Biagamik, Jos. Gazvoda ODBORNIKI: Louis Gazvoda. Jos. Bohts, Alojs Jenič, Frank Šuštaršič, Jos. Klobučar in Jos. Novak. ti manj Kakor v civilnem življenju- Rrva šola te vrste je bila ot-vorjena v Oamp Upton, New York. Uspehi so tako Krasni», ch se je vojna uprava odločila za javno razstavo šolskih uspehov.Oddelek ljudi, ki so dovršili to šolo, izvirajočih iz 14 raznih narodnosti, bo na turi iz New Yorka in Bostona do Milwaukee in nazaj, kažoval občinstvu uspehe te šole na samih sebi. Izgledalo kot pravi in fini voja-ki.‘Rišejo in čitajo angleški presenetljivo dobro in pred vsem so amerikanci s celim srcem ter so srečni radi prilike, ki jim je bila dana, da iztujcev, negovorečib angleški postanejo ameriški državljani z znanjem jezika in zgodovine svoje nove domovine. Posebna Ponudba Samo 30 Danov* Nikoli prej Vam ni bila taka ponudba na razpolago. Zakaj se je ne posiužiti? Imamo samo 10,000 teh ur, ki jih damo v tej ponudbi. Drugače bi morali plačati še enkrat toliko za tako uro in damo Vam vse druge stvari zraven Prosto. Da se pripričate te posebne ponudbe. lahko povprašate kjerkoli hočete, spoznali bodete da ta ura za $9.95 je nekaj izvanrednega. Samo dato uro enkrat videli, potrdili bodete da je to najbolji kup tej ceni. Je one velikosti kakor gornja slika. Opremljena z finim pravim kolesjem na 21 kamenov, v krasno engraviranim zlato fileranlm okrovjem z dvojnim pokrovom. Garantirana za 25 let-Uri za 50 dol. Vam ne da boljega zadoščenja. Prepričani smo da se dopade vsim Vašim znancem. Ponosni bi bili z jo celo v Evropi. Ko videte kako dobro drži čas nam bodete pritrdili da je cena prav nizka. Darila ki bodejo dana v bodočeh 30 dneh so sledeča; 1 Avtomatično šiva šilo na obek straneh kakor šivalni stroj. Gre skozi najdebeleje usnje. Konec se avtomatično odvija- 2 Listnica. Pravo usnje. Ima predale za denar, vizitnic^ koledar in dr. £ Izbolšani stereoscope najnovešegaj modela ki kaže slike v naravni velikosti. 4 Avtomatično strigalo z katerem si lahko sami strižete lase. Ono samo Vam lahko odsluži ceno ure v malem času» 5 Rinko za ključe ki bode držala šop ključev dokler ste živi. 6 Sign etn i prstan, zlato filiran. Garantiran 10 let, z črko vašega imena. Ne pošiljajte denarja za Wašo aro. Samo izrežite kupon od zdolaj. Priložite 35c,za ovitek in poštnino in pošljite 5E DANES. Poštar ju plačajte $9.95 ko uro in darila prejmete. Edino kar pošlete naprej je 35c ze pošiljatev. Kdor živi iz van Zjed. Držav mora slati svoto z naročilom. Pošljite naročilo ŠE DANES, pa pe izgrešite te lepe prilike. Veljavno samo 30 dni*. UNION SALES CO. DRUŠTVO SV, PETRA. Št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Frank Vessi Zapisnikar, JohnR. Sterben z Sr. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA L LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss ODBORNIKI ZA f LETI. JohnMusié, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. maršal, Peter Hrebec. Vratar. Math Schweiger. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Math Pugel (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbauitown Osceola Swedetown ::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Math O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow Jaokft, Tamarack, in za okolico, J s. Novak Laurium, Raymbauitown In Osceola in okolico; Alojs Jenič. maršal in poslanca, Frank Brezovar. To društvo je samostojno, ter plača v slučaju bolezni 20.00 na meseci bolniške poduore. Vsmrtnine plača vcr< član ].00 za pokojnikom, tor2j c' več članov tem bolje. Društvo je sedaj za nedoločen čas znižalo pristopnino na $3.00 Fcslut se te prilike ter pristopite k društvu K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Giriia in Metoda št- 9. v Calumet, Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima avole redno zborovanje vsaka tretjo nedelj« v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske «erkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1919 so Pred. Jos. Plan tz Podpred. Math Strauss Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich, Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Mihael Sunič Jr, John Gosenca in John Ilenich Odborniki za DVE leti Frank Paulich Martin Straus "johu Startz Maršal in Poslanec: Math Kobe ml. 5 V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icara) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamorejjsvc jO bolezen jpismeno naznaniti isti dar ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. DSTAJlOVLJElfA LETA 1*73. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.0C Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Stari pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro m Cupon Garancije.— Union Sales Co. Dept. 355 747 N. Lincoln St. Chicago III. Gospodje: Priloženo najdite 35c pošiljavnih stroškov za katere mi pošljite vašo uro na 21 kamenov- Pošljte mi tudi darila. Placati hočem poštarju $9.85 ko dobim adrila prosto, Poskusil bodem uro za 10 dnij ako mi ne bodeta po voljj tf am jo finem nazaj in vi mi povrnete dehàr- Ime........»............. ............ Naslov......................... Kje da se dobi.Morate poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k^Muvrinu in nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 IN ELM CESTE. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. Pijancev sin. Povest. Spisal M. Ivan Kiinor zora sa mu je zdola. Kako se je čutil srečenga! Kar je sanjal leta, to se mu sedaj izpolni Gospod Premec je imel med tem ž njim pogovor, v katerem mu je zatrdil, da jo rad da njemu, ker ve, da je pošten in dober človek. Seveda treba, da si kmalu pribori še dostojno mesto in službo. “Helena, ali poznaš tega gospoda doktorja? Prišel io v stvari, kate/e ne moremo urediti brez tebe.” Helena je zardela in povesila pogled. “Prosil me je tvoje roke, ali si zadovoljna? Govori, kakor misliš; ne silim te nikamor, a tudi branim ne v pošten zakon . ” Helena je molčala. Pogledala je najprvo očeta* potem se ga pa oklenila okrog vratu in -zaplakala: “O, kako si dober, papa!” “Smatrate-li to za odgovor?” vprašal je gospod Premec Janka, uasmehljavši se. V tem trenutku stopi v sobo gospa. Bila je nekoliko mirnejša. Toda iz očij ji je zrlo hladno in zbadljivo; “Mene pa nihče ne vpraša? Ne. spadam tudi jaz It družini? Seveda mama mora privoliti! Toda jaz pravim, dane”, vzkipela je. “ Jasne bom trpela, da bi jemal mo]o hčer sin pijančev in/ničvrednežev ! jNikdar ne!” Kakor strela je udarilo Janku ob zadnjih besedah. Kaj je retila? Sin pijančev in-ničvrednežev? — Obraz mu je obledel. Ustna so se mu tresla, ko Je po kratkem molku, mirno, toda s tresočim se glasom ki je pričal o groznem stanju srca, izpregovoril, na lahko se naklonivši : “Oprositite, milostljiva gospa da sem se predrzni!, jaz, sin pijancev in ničvrednežev, kakor ste blagovolil ravnokar izraziti sei prositi za roko vaše ličece. Od sto'-pitu od svoje prošnje in le prosim, da smatrate moj prihod, kakor bi se ne bil zgodil.” Naklonivši se gospodu Pretil, en, ki je stal ltaltar od strele omamljen, in Heleni, ki jo treh besedah Jankovih padla kakor brez življenja v zaročje očetu, je odšel, počasi stopaje proti vratom, in izginil. Minulo je deset let. Dr. Janko Stanič je že nekaj Časa okrajni sodnik. Sestra Ana mu gospodinji. Razvila se je v cvetoče.dekle. Prav podobna je pokojni materi. Toda dvomim, da bi bila dolgo pri bratu, ker njeno čarobne oči in sveži, rdecebeli obrazek ne dadu miru prijateljim Jankovim. In tako utegne prit kmalu dan poroke. Potem bo pa Janko zopet sam. Z moško značajnostjo je pro. nesel oni grozni udarec, Od začetka ni vedel, kaj naj stori. Toda železna volja, ^spomin na sramotilne besede in ljubezn do domovine so odločile. Udrl se je z vso vnemo ljubečega srca delovanju za časa njegove ljubezni navdušeoost do domovine. Sedaj je obrnil ves pozor na to stran. Poprijel se je tudi pisateljevanja. S peresom v roki izkuša svoje skromne moči obrniti v prid slovenskemu narodu. Zadnji čas, je popolnoma miren. Živi le svojemu poklicu in narodu. Pred nedavnim časom' mu je pripovedoval prijatelj, da je umrla Helena, ki je bila otnožena na grajščino nemškega veleposestnika. Pripovedoval mu je celo povest o njenem zakonu. Kratka J ' J r-i / pela m umrla od samega trpljenja. Z možem se ničta razumela. Bil je lahkoživec, pijančeval, igral m zapravljal je na vse načine. Poleg tega je pa tudi gledal za drugijni. ženami. Uboga Helena |e zapustila dvoje otročičev. Janko je odslej častil Ileieno kakor neko zvišeno bitje. V tej idealni ljubezni se je navduševal za vse blago in lepo. Narod ima zahvaliti tej lej lubezni marsikateri biser v svojem slovstvu. (Konee.)J Poslednji ak. Povest, iz. literatovega življenja. Spisal Ivo Trošt. Torej še ta-le akt mojega življenja! Načrt je sedaj j dovršen. V romanu “K Nirvani!” sem glavni junak, Branimir, jäz sam in tvarina moje ponesrečeno življenje, in konec — zevajoči predad med vzori ih resnico. Branimir slednjič mora omagati pod težo, la si jo je nakopal sam s svojim hlastanjem za nedosegljivo zvezdo pisateljske slave; koc pravi moderni prenasi-tež si sam pretrga nit življenja. To bo ugajalo nedvomno, bo moralo ugajati tudi najstrožjemu kritiku, idealistu ali realistu. Saj bom natrosil za naslado Vmes vse polno pikantnih podrobnosti — včasih nisem bil za to — iz last-uega doživetja in preraznovrstnih dovtipov iz premnogih knjig priznanih >n svetovno slavnih pisateljev. Slednjič pa — zvest svojim nazorom — je ugibal nadzornik deželne užitnine, Franc Dolgan — sklenem zares tudi jaz sam šiloma svoje'življenje. S tem zbudim v citajočem občinstvu simpatijo za pisateljevo osebo, kar je gotovo potrebno, in moja premna, a neizogibna smrt jo tudi zbudi, im romanu bo zagotovljen uspeh, dasi mene ne bo več, ki bi ga užival. Naj ga pa drugi .... Poslednji akt' malovredne dra-me mojega življenja bo toraj do-igran, izvrstno doigran . Rešim se sramote zaradi poneverjenega denarja in ;si priborim nevenljivo slavo med narodnimi pisatel- m, J1- Tako torej: pero in revolver! Ila, Ita-le revolverček! i. Skozi napol pridvignjene zavese je prihajalo v tesno sobico !e malo svetlobe. Vse stvari je odeval neki otožen mrak, polneč srce z nemirom in negotovostjo. Za pisalno mizo je sedel junak bodočega romana “K .Nirvani!”, Dolgan-Branimir. Glava mu je slonela v dlani leve roke, desnica je, kakor že navajena, uhajala tja v ošiljeni konec brade, kjer so si prsti izbrali na j lepše m nadaljše in niti ter jih neusmiljeno pulili in mrcvarili. Nič bolj se ni godilo Brani mirovim brkam, ki so nepozvane zlezle v levem kotu ustnic pod oba podočnika. Na mi-zi pred njim je bil velik nastavek s predalci na vrhu nastavka pa je slonel prav zložno angel iz mavca podpiral brado z roko in zrl melanholično po sobi. Omara in postelja sta, kakor pisalna miza kazali, da bivavec te sobice ni še utegnil mnogo misliti o enotnem slogu, o moderno urejenih bivališčih. Nekoliko podob — sami barvotiski — na stenah je kričalo da ni Dolgan preštudiral Dobene slikarske,šole. Na zid je obesil, kar je bijl dobil in kakršno je bil dobil: poiegjjprizora o solnčem zahodu iz daljanje Stotake je nataknil svoj klobuk a la calabrese — seveda, umetnik! — poleg podobo rojstnervasi svoj svršnik. Na steni poleg vrat je stal v lični, v goti-škem slogu izrezljani kapelici — kip Lurše Matere božje spomin in dedščina njegove matere, ki mu je prav majhno srebrno avotilnico, da jo obesi pred Kapelico ter prižge v nji lučico vsaj ob sobotah in pred Marijin imi prazniki. Na predalnik je bil postavil pod starinsko zrcalo za lepo brušenim steklom fotografijo, kažočo koketno se nasmihajočo devojko, Starodavna stoječa ura poleg nje je prav sumljivo klecala na eno stran ter skrivala -v svoji (notranjščini Brani mirov strah in nesrečo — kjuč 1: blagajnici .podpornega društva užitniuskih uradnikov, Dolgan ni opazil, da prihaja skozi okno vedno manj svetlobe, ni slišal, da hodijo ljudje z "dela tam zunaj po cesti mirno domov, in tud’ ne, da se oglaša ne daleč tani od stolne cerkve večerni pozdrav zvona, ave Maria.... Ne. vsega tega vi slišal, ni .ma-ral slišati. Ali se ni pri prani, da začne nocoj roman “K Nirvani!”? Da, da, svoje največje delo mora začeti, mora je dovršiti, preden pride višji nadzornik pregledavat društveno blagajnico, iz katere je izginil za prvim še drugi stotak in tretji in četrti.... Stemnilo se je že in Dolgan ni šb.mislil, da .'bi bilo treba prižgati luč. Njegoy duh je plaval v od-dalenih doživljajih nekdanjega in sedanjega boja za kruli, sanjal je o prili odli j ili uspehih senzačnega romana, o krvi pisateljevi in njega pisateljevi slavi. Videl je že, kako se mu pod roko grmadi pola na polo, za poglavjem poglavje, vse izborno urejeno, vse resnično. Kaj šele tragični konec? To ga je dvignilo na no- Se- j Napravil je luč, jo zaslonil z zelenim porcelanastim klobukom ter jo postavil na. mizo, kjer je ležala pred njim — prazna pola, a ne daleč od pole-blagajnična knjiga ... . Vse domišljije je bilo hkrati konec. * France Dolgan Branimirje že zarana čutil, da se bo brez njega le s težavo pomikal naprej voz slovenske književnosti. Ge mu je ciganka prorokovala, kakor baje Jurčiču, srečo in slovno bodočnost, in ako ga je pevska Vila sprejela v svoje pobratimstvo in častno službo, o tem je sam najrajši molčal, zlasti z ozirom na r.o da je najbolje govoriti resnico. Vzrok, da je čutil potrebo včasih spravljati svoje misli na papir, je moral biti nekje globočje, v dnu njegove nravi. Začel je pesniti — kakor aoslej še marsikdo izmed nas — v peti šoli, le s ”to razliko, da je marsikdo v peti pustil sicer šolo, ne pa pesništva. Varno, kakor bi se bal. da se hkrati polom i vsaj polovica tistih kruljavih stikov, je nosil s seboj drobno knji žico in jo pokazal le v zadostni varnosti samo najzaueslj'vejšiiu prijateljem. drugim nevarnim boleznim. Kupite Pain-Expeller danes ▼ vaäi lekarni, 35 in 65 centov steklenica Prl' stni ima načo tvorničko znamko 4a “SIDRO” Ne jemljite nadomestil ali posnitkov- F. AD. RICHTER & CO. 326-330 Broadway, New Yor* "in, '«lì °rs, Sl !'ti.