POSTNI OL JLX^'4 Aä* •■'•'i V ^ ii.oX^ sfcž*fr 12. številka ___ ______________ * Zvezi jugoslov. železničarjev v pojasnilo. »Jugoslov. železničar« štev. 9 od 1. maja t, 1. prinaša spomenico, ki obsega želje oziroma zahteve železničarjev glede železniškega osobja po novi službeni pragmatiki. Spomenica je dobra in utegne imeti uspeh, če tudi ni pravočasno vložena. Ta spomenica se je sestavila namreč šele zdaj, ko je uredba za razvrstitev osobja že končana. Kljub temu ji želimo popoten uspeh, čeprav se moramo do-tekniti 111. dela, 1. točke, 3. odstavka, v katerem se skuša na nelojalen in ponižujoč način diskvalificirati poštno prometno osobje. Sporni odstavek se glasi: »Pri ministrstvu pošte in telegrafa je uvrščeno brez izjeme vse osobje (moško in žensko), zaposleno v poštno prometni službi v II. uradniško kategorijo, čeravno nima zakonske šolske kvalifikacije niti za III. kategorijo. Pri tem pripomnimo, da poštno prometno osobje, ki je absolviralo poštno-tele-grafsko šolo, ima zakonsko kvalifikacijo, ker je ta šola po uredbi enakopravna s srednjo šolo, z maturo. Pri pošti pa je bilo uvrščeno v II. (drugo) kategorijo tudi prometno osobje, ki nima niti nižje srednje šole, a ima strokovne izpite in trimesečni brzojavni-prometni kurz«. Tako odstavek. Ker pisec očividno ne pozna poštnih razmer, naj mu služi v pojasnilo tole: V poštno prometni službi je obstojalo' še v bivši Avstro-ogrski dvoje vrst uradništva: prometno in poslovno uradništvo'. Slednji so se rekrutirali iz absolventov nižjih srednjih ali njej enakopravnih šol in poštno brzojavnega tečaja, ki pa ni trajal kakor trdi pisec »Jugosl. železničarja«, tri mesece, ampak šest mesecev, in sicer 3 mesece praktično vežbanje, 3 mesece pa teoretični študij. Z uredbo od 1. maja 1921 je bilo to poslovno uradništvo izenačeno s prometnim poštnini uradništvom in tako je že takrat nekako auto-matično prišlo v kategorijo C državnih uslužbencev. S to uredbo so izginila zvanja in či-novni razredi tako prejšnjega prometnega uradništva, ki je imelo maturo ali prometni tečaj, kakor prejšnjega poslovnega uradništva, ki je imelo nižjo srednjo šolo, ter so imeli že doslej oboji enaka zvanja in enake plačeL Po uredbi je poštna telegrafska šola enaka srednješolski maturi. To je pisec najbrže vedel, pa je vendar zapisal, da nima imenovano uradništvo zakonite kvalifikacije niti za III. kategorijo. Kljub temu pa koj v naslednjem stavku prizna, da ima to uradništvo strokovno maturo. Taka logika pa nič! Dokazal sem torej, da je uradniški značaj poslovno-prometnoga osobja že star, do-čim so postajni odpravniki, ker le te je ime pisec v mislih, še vedno poduradniki. Poštno-telegrafski tečaj je bil šola za uradniške pripravnike, medtem ko je bil prometni tečaj postajnih odpravnikov poduradniški tečaj, s čimer pa seveda nočem imenovanih žaliti. Pri pošti ni nihče dosegel definitivnosti brez potrebnih šolskih izpričeval, medtem ko vlada pri drugih resortih često res pravi konglomerat šolske izobrazbe. Sicer so pa imeli železničarji: pet let čas, da bi dosegli uvrstitev postajnih odpravnikov v štatus 111. prometnih uradnikov, kar jim po vsej pravici pripada. Potem bi sedaj ob prevedbi ne bilo tako težko doseči za nje II. uradniške kategorije. Toda železničarske organizacije žalibog niso solidarne, zato so pa tudi uspehi majhni. Novi finančni zakon. Z 31. marcem tl. je stopil v veljavo novi finančni zakon za leto 1924./25. Ker je v tem zakonu nekaj važnih določb, ki zadevajo poštno službo oziroma poštne uslužbence, objavljamo nekaj najvažnejših členov. Po členu 3. so dovoljeni virmani (prenašanje kreditov iz ene partije na drugo) samo med pozicijami ene in iste partije,, a še to samo po predhodnem dovoljenju pristojnega ministra. Izjemo tvorijo po cienu 4 samo osebni prejemki državnih uradnikov in uslužbencev in vpokojencev glede na novi uradniški zakon. Tukaj so v posamnih slučajih dovoljeni virmani izmed vseh partij rednih in izrednih kreditov, ki so dovoljeni na osebne prejemke drž. uslužbencev. Člen 19. Z novimi zakoni se ne morejo ustvarjati nova uradniška zvanja in mesta, niti se ne morejo vršiti imenovanja na ta mesta, dokler se ne osigurajo tudi potrebni krediti za te državne izdatke in njihovo pokritje, ki niso mogli biti predvideni v budžetu za 1924./25. leto. Člen 38. Finančni minister sme prevesti v svoj resori državne uradnike računovodne, računskokontrolne in blagajniške stroke v Dalmaciji, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Slavoniji, ki spadajo pod druge resorte, razen uradnikov direkcije pošte in telegrafa. Člen 41. Rešenja o podpori rodbinam umrlih državnih uslužbencih po čl. 124. uradniškega zakona izda finančni minister na predlog resortnega ministra. Člen 124. Na ozemlje cele kraljevine se je razširil člen 13 srbskega zakona o telegrafu in telefonu od 3. decembra 1898., po katerem je za vsako škodo na brzojavnih in telefonskih progah odgovorna občina, na čije ozemlju se je škoda napravila. Člen 157. Do uveljavljenja novega zakona o neposrednih davkih za eelo' kraljevino plačujejo vsi državni uradniki, oficirji in ostali uslužbenci, ki so imenovani, prevedeni1 ali upokojeni s prejemki po novem' zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda odnosno po zakonu o ustrojstvu vojne in mornarice, neposredni davek na prejemke v smislu čl. 127 uradniškega zakona, in sicer na osnovno, na položajno ali skupaj na osnovno' in položajno plačo* oziroma pokojnino takole: uradniki in oficirji izven kategorije 5%, uradniki in oficirji v kategorijah 4%, zvaničniki, podoficirji in služitelji 3%. Ta odreba je stopila v veljavo 1. maja 1924. Za vse one uradnike, oficirje, ostale državne uslužbence, in upokojenec, ki dobivajo svoje prejemke po dosedanjih zakonih, ostanejo v veljavi dosedanje zakonite odredbe o obdavčenju teh prejemkov. Člen 247. Če označi pošiljatelj na denarni pošiljki manjšo vrednost nego jo ima pošiljka v resnici, pa pristojni poštni organi to komisijsko ugotove, odgovarja pošiljatelj radi prevare po kazenskem zakonu, poleg tega se pa še kaznuje z desetkratno vrednostjo premalo plačane poštne, pristojbine. To denarno kazen izreka prodajna pošta). Člen 248. Vsa brezobrestna posojila, ki jih je dala država osebam, samoupravnim telesom, krajevnim odborom in drugim pravnim osebam, se morajo vrniti državi v enakih tromesečnih obrokih najdalje do 1. jan. 1925. Nabavljalne zadruge državnih nameščencev morajo vrniti posojilo najdalje do 1. jan. 1927 Člen 262. Periodične povišice vsaka 3 leta po plačilnih stopnjah osnovne plače se obračunavajo in izplačujejo 1. julija, ako pade prehod v višjo plačilno stopnjo v prvo polovico leta, in 1. januarja, ako se izteče triletnica v drugi polovici leta. Isto velja tudi za prehod v višjo stopnjo stanarine. Člen 263. Kot verski prazniki, ko imajo državni uslužbenci v smislu zakona odmor, veljajo za katoliške uslužbence tile dnevi: Božič (dva dni). Velika noč (dva dni), Binkošti (dva dni). Vsi Sveti in Telovo. Uslužbenci ene vere ne morejo praznovati praznikov druge vere. Člen 264. Delovne ure (poslovni čas) je v pisarnah administrativnih oblasti najmanj sedem ur na dan, v slučaju nepretergane službe pa šest ur in pol na dan. Ob sobotah se dela šest ur, ob nedeljah pa samo potrebno število dežurnih uradnikov. Policijsko, prometno, carinsko, sanitetno, poštno-brzo-javno-telefonsko osobje, kakor tudi osobje v kaznilničnih in sličnih zavodih se more dodeliti v službo tudi ob nedeljah, če zahteva to potreba službe. Minister lahko vsako leto največ za 60 dni odredi, da traja poslovni čas eno ali dve uri na dan več brez posebne nagrade. Če zahteva služba, more ministrski svet uradne ure še podaljšati. Člen 289. Odredba finančnega zakona o proračunskih dvanajstinah za julij, avgust in september 1923. o kuluku se ukine. Nove plače in dras- doklade. Vzlic temu, da so v službeni pragmatiki navedeni prejemki, ki pritičejo posamnim skupinam drž. uslužbencev, in da so bile v listih objavljene nove drag. doklade, vlada pri mnogih uslužbencih velika neorijentiranost, koliko plače in doklade komu pripada. Zato prinašamo tu obširna pojasnila in pregled novih prejemkov. V prid vsakega uslužbenca je, da sl po prejemu dekreta sam preračuna, je-Ii prejel pravilno plačo oziroma draginjsko doklado. Mnogi tovariši, zlasti nižji uslužbenci, ne vedo, kaj jim sploh po zakonu pripada. Zato objavimo v naslednjem letne prejemke z draginjskimi dokladami in važne člene zakona o draginjskih dokladah, ki velja od 1. maja 1924. Mnogo uslužbencev ni v letu 1922—1923 prijavilo nobenih izprememb družinskih članov, po 10. maju t. 1. je dobila direkcija nič matij ko 40 prijav glede izprememb družinskih članov. Maksimiranec si je gotovo mislil, da mu ni treba javiti izprememb, ker itak ne dobi za to višjih doklad. So pa tudi taki, ki niso prijavili izprememb in so prejemali celi 2 leti premajhne doklade. Tako po prejšnjih ko po sedanjih zakonih o draginjskih dokladah je veljalo načelo, da mora uslužbenec tekom 8 dni prijaviti sam izpremembo članov predstojništvu urada in predložiti potrebne listine. Velika površnost se zrcali pri izpolnjevanju prijav. V razpredelek b) ne zadostuje, da se vpiše samo »sin« ali »hči«, nego se mora navesti točno opravilo, ki ga opravlja otrok (dijak 4. razreda realke, vajenec krojaške obrti itd.). — Velike važnosti je sedaj, ko prejema uslužbenec doklado za, otroke po čl. 41. novega zakona, tudi navedba rojstnega dne, meseca in leta (razpredelek c) prijave. 0 Pri izpolnjevanju prijav naj gredo predstoj-ništva kolikor mogoče uslužbencem na roke ter naj se prepričajo o resničnosti navedenih podatkov. Zakon o novih draginjskih dokladah, veljaven od 1. maja 1924, pravi, da bo izdalo finančno ministrstvo nove prijave za prejemanje draginjskih doklad za ženo in otroke. Bojimo se, da bo zopet obilo nepotrebnega dela in reklamacij, s čimer se bo pravilna nakazitev zopet zavlekla. Ker dosti uslužbencev ne zna tolmačiti čl. 31 uradniškega zakona, pojasnjujemo, da ima vsak uslužbenec, ki je dovršil 1. septembra 1. 1. 30 let službe, pravico do 15 % poviška na osnovno plačo. Začasni uslužbenci, to so tisti, ki 1. septembra 1. 1. še niso imeli 3 let službe, torej vsi, ki so uvrščeni v 1. stopnjo osnovne plače, imajo po členu 44 pravico samo do 60 % osnovne plače. Na direkcijo se obračajo uslužbenci, ki bi imeli napredovati v višje osnovne plačilne stopnje, to so tisti, ki so dovršili po 1. septembru 1. 1. eno triletnico. Pozivamo jih, naj ne nadlegujejo direkcije po nepotrebnem, kajti dokler nima direkcija sestavljenega staleža vseh poštnih uslužbencev, je vsaka taka prošnja brezpredmetna. Novi status se z vso naglico pripravlja, tako da bo tekom enega meseca dovršen, na kar se bodo pomaknili prizadeti uslužbenci v nove plačilne stopnje. Sicer je pa pred 1. julijem itak vsako napredovanje izključeno, ker se vrše po novem finančnem zakonu napredovanja v višje plačilne stopnje in obračunavanje razlike na prejemkih za nazaj samo dvakrat na leto (glej tudi današnji članek »Novi finančni zakon«!). Za točen pregled novih prejemkov naj služi nastopna tabela: Zakon o državnih uradnikih, čl. 7. Višje kvalificirane stroke II. kategorije dobijo za 10 % zvišano osnovno in položajno plačo ter stanarino. čl. 27. Plače ministrov:' min. predsednik 120.000 ministri 96.000 drž. tajniki 66.000 čl. 28. Prve tri skupine I. kategorije nimajo osnovne plače. (Dalje prihodnjič.) Organizaforično gibanje. Pravila Saveza. Ker smo skoraj vsi poštni uslužbenci v Sloveniji člani Saveza, pa morda niti \% teh članov ne pozna njegovih pravih, se nam zdi primerno, da seznanimo naše člane in čitatelje s temi pravili, katera je odobrila in potrdila Uprava mesta Beograd s številko 29.477 od 17. septembra 1921. leta. L Ime, cilj in sredstva. Člen 1. Poštni - brzojavni-telefonski uslužbenci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se organizirajo v profesijonalnj sindikalni Savez s centralo v Beogradu. Člen 2. Vse poštne-brzojavne-telefonske organizacije v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se združijo in tvorijo: Savez (zvezo) organizacij poštnih - brzojavnih - telefonskih uslužbencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. člen 3. Namen Saveza organizacij poštnih-brzo-javnih-telefonskih uslužbencev je: a) da organizira vse poštne-brzojavne-telefonske uslužbence kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v organizacije, pododbore in poverjeništva; b) da spoji radi enotne akcije vse take organizacije, pododbore in poverjeništva v eno celoto; c) da širi ideje združevanja misä vsemi kategorijami poštnih-brzojavnih-telefonskih uslužbencev; č) da utrdi svoje člane v dolžnostih na-prani državi in družbi in da jih vzgoji v dobre in poštene državljane in državne uslužbence; d) da podpira umno in materijalno razvijanje vseh poštnih-brzojavnih-telefonskih uslužbencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; e) da skrbi za materijalno izboljšanje in vsestransko zaščito celokupnega poštnega-brzojavnega-telefonskcga osobja. Da z vsemi zakonitimi sredstvi stori vse, da se zasigura absolutna pravica rednega napredovanja članov organizacije v poštni-brzojavni-telefon-ski stroki, in sicer: po sposobnosti in uporabnosti v delu, upošteva pa tudi šolsko izobrazbo in ne dbvoljuje, da bi bil s protekcijo, prekorednim in nezasluženim napredovanjem zapostavljen tudi en sam njegov član. Da pomaga svojim članom, ki trpe radi dela v organizaciji, kakor tudi v vseh slučajih, v katerih je pomoč radi ustvarjanja Savezove-ga cilja potrebna. Člen 4. Sredstva za dosego tega cilja so: a) održavanje predavanj; b) izdajanje Saveznega lista, knjig, časopisov in listov; c) osnovanje tiskarne, čitalnic, knjižnice in č) prirejanje zabav in koncertov. II. Članstvo. Člen 5. Pravico do članstva imajo vsi poštni-brzojavni - telefonski uslužbenci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v aktivnosti in v pokoju, ki izpolnjujejo vse pogoje, ki jih določajo ta pravila. Člen 6. Člane sprejemajo uprave organizacij, ki postoje na sedežih oblastnih direkcij. Njihovi pododbori in poverjeništva morejo pristopiti neposredno centralni upravi Saveza v Beogradu. Prejemki državnih uslužbencev od 1. oktobra 1923 oziroma od 1. maja 1924 dalje. Leta 6 s Stop- nje nov "ji kat. Din n e p II. kat. 1 a č III. kat. e Zvanič. Din Služit. Din — Stan I. kat. a r 1 II. kat. n e m. kat. Zvanih Služit. Din Din Din Din Din Din Din do 3 1 3600 3000 2700 2400 2100 V 757o 1350 900 765 765 675 3—6 2 4560 3720 3300 2880 2460 prvih 6. službenih 100°/o 1800 1200 1020 1020 900 6— 9 Ts 5520 4440 3900 3360 2820 letih 9 — 12 4 6600 5160 4500 3840 3180 V 75% 1575 1125 900 12 — 15 5 7800 5880 5100 4320 3540 9 službe- IOO70 2100 1500 1200 15- 18 6 9000 6600 5700 4800 j 3900 nih letih 18 — 21 7 10200 7320 6300 5280 4260 za ostali 750/0 2025 1350 1125 900 765 21—24 8 11400 8280 6900 5760 4620 čas IOO0/0 2700 1800 1500 1200 1020 24 — 27 9 12600 9240 7620 6240 4980 prve tri 750/0 2700 27 — 30 10 14400 10440 8580 '6960 5340 skupine 1OO0/0 3600 nad 30 150/0 16560 12006 9867 8004 6141 I. ktg. — P 0 1 a ž a j n e p 1 a č e Osebne drag. doki. 1. kat. 11. kat. III kat. Zvanič. Služit. mesi ; č n e Sk. 1 Plača Sk. 1 Plača Sk. 1 Plača Sk. 1 Plača 1 Sk. ] Placa II. drg. r. HI. drg. r. 6O0/0 432 2 720 1 1200 500 480 6O0/0 576 • 3 960 2 1440 1 1920 600 540 6O0/0 1008 / 4 1680 * 3 2640 2 3000 . 800 750 6O0/0 1800 6O0/0 1152 1 4200 9 3000 5 1920 8 4200 4 2400 1 * 2 7 5400 3 3600 900 800 6 7200 2 4800 5 9600 1000 900 4 12000 1 6600 3 36000 1100 1000 2 42000 1 48000 1300 1200 Člen 7. Člani Saveza ne morejo postati one osebe, ki so obsojene za nečastna dejanja, in one osebe, ki so delale ali delajo proti interesom Saveza. člen 8. Tisti člani Saveza, ki izgube radi neplaćanja članarine pravico do članstva, se smatrajo pri ponovnem vpisu kot novi člani in nosijo kot taki vse stroške, ki so določeni za vpis v članstvo. člen 9. Pri vpisu se plača: vpisnina 1 dinar, za člansko knjižico 1 dinar in članarina 3 dinarje mesečno. člen 10. Člani morejo vsak čas izstopiti iz Saveza. Iz Saveza se člani izključijo: ako dva meseca zaporedoma ne plačajo članarine, ako ne izpolnjujejo odločb uprave in ako delajo proti interesom Saveza. Člani, ki izstopijo ali so izključeni, izgube vse članske pravice in pravico do svojih članskih vlogoV. Izključenje vrši uprava Saveza. HI. Podpore. Člen 11. člani, ki so trpeli radi dela v organizaciji, dobivajo moralno in materijalno pomoč ne glede na to, koliko časa so bili v organizaciji. Za nakazovanje podpor služijo vsa, materijalna sredstva, s katerimi Savez razpolaga. Člen 12. Denarno podporo odreja uprava Saveza. IV. Ureditev Saveza organizacij. Člen 13. Kdinice Saveza organizacij, katerega sedež je v Beogradu, so: a) oblastne organizacije na sedežih oblastnih direkcij pošte in telegrafa; b) pododbori v vseh poštnih-brzojavnih-telefonskih uradih, v katerih je število osobja toliko, da se more konstituirati uprava, ki sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in potrebnega števila članov; c) poverjeništva; na poštah z majhnim številom osobja se določi en član Saveza, da zbira članske prispevke in oskrbuje Ostale posle po teh pravilih in navodilih pristojne organizacije oziroma uprave Saveza; č) sekcije (glej člen 14); d) pokrajinska skupščina - kongres; e) centralna uprava Saveza; f) Savezno ve)će in g) razsodišče. Člen 14. V krajih, ker je večje število poštnih-br-zojavnih-telefonskih uslužbencev, sei lahko ustanove sekcije, katere tvorijo posamezne kategorije poštnih - brzojavnih - telefonskih uslužbencev z upravo treh članov in štirih članov nadzornega odbora. (Dalje sledi.) Vprašanja in odgovori. Vprašanje (V. R. Moravče.) Službena doba se Vam je štela do dneva natančno In ste tudi pravilno uvrščeni. Tabela v »Učiteljskem Tovarišu«, na katero s# sklicujete, za nas ne velja. Vsem: Vsi bivši privremeni poštarji so postali pripravniki, ne glede na število službenih let. Pripravniki, ki so po 1. septembru 1923. dovršili 3 leta, so predlagani definitivnim pripravnikom. Pripravniki, ki imajo več ko 3 leta, ne morejo napredovati v položajne plače preje, dokler ne bodo razpisana po natečaju izpraznjena četrta položajna mesta, katerih število se bo določilo po budžetu. Za razpisana mesta bo treba kompeti-rati. Pri pritožbah, kakor tudi v vseh podpisih naj se odslej naprej vselej in povsod vporablja izključno le novi službeni naziv, ki je vpisan v dekretu. Poštarjev I. do VI. klase, kontrolorjev itd. ni več, marveč so sedaj samo p. t. činovnik! ozir. upravniki. Vprašanje (A. B. Motnik): Ali smo odpravniki prevedeni po novem uradniškem zakonu? Ali se bodo nekvalificiranim odpravnikom zvišali prejemki? Odgovor: Odpravniki ne spadajo pod uradni- ški zakon, zato tudi niso prevedeni, pač pa je v teku akcija za zvišanje njihovih drag. doklad. NA OBROKE brez povišanja cene moška in damska konfekcija. E. Bernatovič, Mesini trg 5. To in ono. štetje službenih let bivšim selskim slugam. Na Zvezo prihaja mnogo vprašanj od strani prejšnjih selskih poštnih slug radi neštetja službene dobe pred letom 1910. Prizadete opozarjamo na članek »Prevedba in razvrstitev poštnih uslužbencev«, točka 5 v »Poštnem glasniku štev. 6 od 15. marca t. 1., kjer je jasno povedano, da se selskim slugam upošteva službena doba šele od 1_ 1910 naprej, ko so bili z dekretom nastavljeni. Do tega leta so bili v privatnem službenem razmerju s poštarjem. Kdor je pa plačeval v provizijski sklad na Dunaju, ta si je pridobil za tisto dobo pravico do pokojnine. Zato se po naši razlagi tem mora priznati tudi doba pred 1. 1910 za pokojnino in jim svetujemo, da vlože pritožbo na Državni svet (obrazec v 11. številki »Poštnega glasnika« od i. junija t. 1.) ter se sklicujejo pri tem na člen 137 in 235 uradniškega zakona Izlet na šmarjetni gori. Izlet Sekcije ptč. činovnikov, ki ga je napravila 1. t. m. na ämar-jetno goro, je prav lepo izpadel. Izleta se je udeležilo krog 40 tovarišev in tovarišic, zlasti zadnje v častnem številu. Večina jih je bilo seveda iz Ljubljane, z Gorenjske sta prednjačila z udeležbo poleg Kranjčanov Škofja Loka in Tržič. Obiskali smo Prešernov in Jenkotov grob na kranjskem pokopališču, romantično reko Kokro, potem smo se vzpeli na ljubko šmarjetno goro, s katere je lep, obširen razgled. Razvila se je živahna zabava, cel čas je potekel v veselem tovariškem razpoloženju. Naša želja ob razhodu je bila: pojdimo v kratkem zopet kam in še v večjem številu! Sestanek Zveze. Dne 6. t. m. je priredila Zveza sestanek pri Lozarju, kjer je poročal predsednik Urbančič o informacijah glede prevedbe in prizivov v Beogradu. Sestanek je bil slabo obiskan. Ravno od tistih, ki najbolj kriče, da se jim je zgodila s prevedbo krivica, ni bilo nikogar. Posledice naj si pripišejo sami sebi. Dekreti o prevedbi. Okrog 40 nižjih uslužbencev še ni prejelo dekreta o prevedbi. Ti naj se nikar ne razburjajo, ker niso izpuščeni, nego se je pri njih zgodila le pomota. V prevedbenem seznamu, ki ga je poslalo ministrstvo, so namreč tl uslužbenci dvakrat vpisani; enkrat med zvaničnike, enkrat pa med služitelje. Ker direkcija ni znala, na podlagi katerega vpisa naj izstavi dekret, je morala vprašati ministrstvo, kateri vpis je pravi. Ko dojde od ministrstva rešitev, bo direkcija sporne dekrete takoj razposlala. Pogreški. — V zadnji številki so se vtihotapili nekateri tiskovni pogreški. Izostala pa so tudi po krivdi tiskarne nekatera vprašanja in odgovori. To danes popravljamo. — V članku »Naša razvrstitev in pritožbe radi vojaških let« se omenja novi brambni zakon, ki pa Je bil uveljavljen prej kakor uradniški zakon. Iz tega sledi, da bi se eventualno smel odšteti kaderski rok po novem brambnem zakonu, to je 18 mesecev, ako bi člen 235 jasno ne povedal, d a s e Ima šteti za pokojnino ves čas, ki ga jo kdo prebil v službi pred izidom tega zakona (to je tudi kaderski rok), kakor tudi oni, ki ga predvideva člen 137 (to je pa prekoka-derski rok), člen 235 velja za prehodno dobo, to je za one, ki so si stekli določne pravice pred novim zakonom, med tem ko so dobrot člena 137 deležni poleg teh tudi vsi novinci, ki bodo šele po novem zakonu stopili v državno službo. — Na člen 235 se lahko v pritožbi opira vsak, ki je bil prikrajšan pri razvrstitvi s kadersko službo, kakor tudi oni bivši oficijanti, katerim se niso štela kupljena aspirantska leta in pa ona, katerih ni bilo treba po poznejši odredbi več kupiti. Plačajte naročnino! — 1. julija bo dobil vsak naročnik položnico, razen onih, ki plačujejo naročnino organizaciji s članarino vred. S položnico nam takoj pošljite naročnino za II. polletje. Reklamacije. — Ako kdo cenjenih naročnikov ne bi dobil lista, naj ga reklamira pri upravi. Take reklamacije so poštnine proste. — Ta poziv razglašamo zato, ker se čujejo pritožbe, da ta ali oni ne dobi »Poštnega Glasnika«. Spomenik Drag. Strašku. — Ko smo 12. februarja t. 1. spremili k večnemu počitku dragega nam tovariša Dragotina Straška, smo njegovi ožji tovariši in prijatelji obljubili, da mu postavimo na grob spomenik. Med občinstvom, kjer je bil pokojnik zelo priljubljen, se je nabralo ob pogrebu 975 Din, za kar se cenj. darovalcem ponovno zahvaljujemo. Tudi tovariši v Mariboru 2 so počastili spomin pokojnika In poslali zbirko 285 Din za spomenik. Požrtvovalnim prijateljem Dragota prisrčna hvala. Imen darovalcev radi pomanjkanja prostora žal ne moremo navesti. Ker za nabrano vsoto 1260 Din ne moremo nabaviti nagrobnega spomenika, kakor se je nameravalo, smo se odločili, da kupimo okvir in spominsko ploščo, na kateri bodo vklesani verzi: »Ne v življenju kot mi, Ti onstran si želel bogastva! Teža minut nas mori — "• Tam večnosti vživaš sladkost! Tvoji prijatelji!« Kakor vidiš, Drago, Te nismo pozabili! Tudi oni, ki bodo iskali Tvoj grob, Te bodo našli. — R. I. P. Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Važno za ženski sveti Krema Zoralda in milo Zoraida naj uporablja vsaka ženska, kateri je stalo do lepote. — Glavna zaloga URAN-PARFUMERI3A, Ljubljana, Mestni trg 11 HALO! SVETOVNOZNANI „PEUGE0T“-bicikli so prispeli v Ljubljano. — Dobavni pri glavnem zastopstvu O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ulica 11. krnska cesta 16 Mizarstvo s jsa?!?© säSo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rotileaux-oprave. LJüJfll, Rimska cesta 13, telefon 327 ßi-adbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo. POZOR! Predno si nabavite pohištvo, oglejte si pri domači tvrdki Josipa Andloviča v Komenskega ul. 28 zalogo od najpriprostejšega do najfinejšega pohištva. Sprejemajo se vsa mizarska naročila, ki se izdelujejo v lastni delavnici z najnovejšimi stroji: Karlovška cesta 22. — Cene zmerne! I „mir I družba za električno industrijo d. z o. z. J Gradi električne centrale in naprave. — Velika S zaloga motorjev in električnega materijala. — S Cene izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. j Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88, j Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. Se priporoča na novo urejena modna In konfekcijska trgovina Fran Lukič Pred Škofijo čtev. 19 Specijalna trgovina an roko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni razpošiljalnica „G A R A N C IJ A4* J. Gag©!), Ljubljana sv. Petra t.? Zahtevajte ceniki I. Černe zaloga pohištva in tapetništva Ljubljana» Dunajska c. 19-28 tovarna St. Vid nad Ljubljano Kuhinjsko posodo, orodje, okovje, raznovrstno železniško blago kupite najceneje in najboljši kakovosti le pri znani tvrdki z železnino BREZNIK & FRirsCH, IMona Stritarjeva ulica štev. 7 Državni nameščenci dobijo primeren popust* Konfekcijska tovarna Filllf DEDI 1 CIE. Ljutljana Pisarna d. z O- z. Tovarna Emonska cesta 8. Erjavčeva cesta 2 313 Telefon interurban 249 Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil. KONKURENČNE CENE. — „ORIENT“--------------------------------- družba z o. z. tovarna oljnatih bärv, lakov, firnežev in steklarskega kleja LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19, IN UDMAT PRI LJUBLJANI. Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin. n Zakotnik, Ljubljana mestni tesarski mojster, Dunajska c. 46. Telefon 379. . Telefon 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. 6evl]i z znamko so najboljši. Zahtevajte jih povsod! Prodaja na malo v Ljubljani: Na deželi Aleksandrova c 1 v vseh veilih Prešernova ul. (Seljak) trgovinah S Čevlji Na veliko pošilja tovarna PETER KOZINA & Ko. Tržič, Ceniki na zahtevo zastonj! \ ^arahnn veletrgovina v Ljubljani /l« Odi dUUll prjporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75 DiMiMka A. VERBAJS ÄÄÄ1!. Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - Inštalacijskega, materijala za slabi In močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. itd. Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnižjih cenah. Načrti in proračuni na zahtevo The Rex Co. Ljubljana Zagreb Gradišče 10. Sajmište 56. Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Špedjalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke. modna trgovina za dame In gospode LJUBLJANA, Mestni trg številka 19 Prodaja po konkurenčnih cenah Priporočamo najboljše šivalne stroje Grifzner in Udler za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice. Edino le pri JOüiß PčtSPllC Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Sprejemajo se popravila strojev. (17) „Z O R A“ družba * o. z. Ljubljana, Dunajska c. 33. nudi najceneje ppvorstni bencin in pefrolel amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro galico, žveplo itd. IVIedič=ÄoolI*:! družba z o. z. v Ljubljani tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad. Ljubljana: Telefon 64. Brzojavi: MERAKL Ljubljana: Poštni predal 120. Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22) ALOJZIJ LENČEK naši, SIN Stavbeno kleparstvo trgovina s kleparskimi izdelki Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29. Telefon št. 426. Telefon št. 426 Stavbeno podjetje Ivan Ogrin, Marjevo naMje štev. 8 se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani. Pri nakupu blaga za moške obleke kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka R. MIKLAUC, LJUBLJANA Ungarjeva ulica, Medena In Pred Škofijo. Znižane cene. Solidna postrežba I Izni fern Slovenska banka centrala Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul. v lastni palači. Delniška glavnica Din 7.500,000’— Rezerve Din 1.500,000- Podružnici: Ljutomer, Doljna Lendava Afilijacija: Slavenska banka d. d. Zagreb Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri. KOSIJA-FOHSIER zavarovalna in pozavarovalna družba v BEOGRADU. Osnovni kapital 3,000.000 dinarjev. Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst: 1. Zavarovanje proti požaru. 2. Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod. 3. Zavarovanje proti škodi po toči. 4. Zavarovanje proti vlomu in tatvini. 5. Zavarovanje vseh transportov. 6. Zavarovanje jamstvene dolžnosti. 7. Vse vrste zavarovanj življenja pod najugoJnej-šimi pogoji. 8. Zavarovanje stekla. I Podružnica za Slovenilo v Ljubljani, Sodna ulica 2/i. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10,000.000 — Centrala: LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice Gorica Metkovlč Sarajevo Celje Kranj Novi Sad Split Črnomelj Maribor Ptu] Trst SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504