Listek. ,,Moj ženin še ne trohni." (Prevel I, V.) Somberek je vas nekje na Ogrskem ter leži sknta med bregovi in gizdovi m noben človek bi se ne zammal za np, ko bi ne imela posebnih znamenitosti v vodi in podnebju. Skozi to vas teče namreč precej globok in širok potok z modro vodo. Voda ima to lastnost, da železo, katero pride ž njo v dotiko, takoj prevleče z bakrom. Gora, iz katere izvira ta voda, ima mnogo te raztopIjene rude v sebi. Druga zDamenitost tega kraja je, da ima zelo toplo, skoro bi rekel mlačno podnebje. Tujec se zavzame, ko vidi modn potok in mnogo m<>drih knstaluv, ki se svetijo ob obrežju. Domačini se pa niti ne ozirajo na to; n hče ne obstoji na ozkem lesenem mostiču, da bi si ogledal vodo, v kateri se njegova podi ba vidi mcdra, mkogar ne zanima stara, blazna ienica, ki tiho pred se gleda in počasi koraka naprej, in če jo kdo nagovori, mu samo to za odgovor zasepeče: »Moj ženin Se ne trohni.« Nji je vse jedno, ali jo kdo pozdravi ali drugače vpraša, vedno isti odgovor: »Moj ženin se ne trohni.« Sosedje vasčani se malo brigajo za to,  ali že njen ženm trohni ali ne. Pa nek tujec — in kdo drug bi rsoral biti, kakor kak potujoči urednik — je bd vendar radoveden, kakor so sploh te vrste ljudje ter povpraševal, zakaj ta ženica govori satno te besede. Pred dolgimi leti je bila lepa deklica ter je imela celo dva snubača. Jednega od teh dveh je ljubila. Njeno srce si je izmed njiju izvolilo tihega, pridnega mladeniča. Drugi je bil prepirljiv in surov. Dekle se je balo za svojega ženina in ga vedno svarilo, naj se ogiblje in varuje drugega snubača. Dan poroke se je bližal in na predvefier je prinesel ženin po tamoSnjem običaju svoji nevesti darilce: lep robec, z zlatom pretkani pas, žolte čevljičke in Stiri srebrne goldinarje. Vse to pa je bilo zaklenjeno v lični, lepo barvani Skrinjici. Nevesta Se ta večer ni smela videti, kaj je notri, ampak 8e le po poroki. Ključ, katerega je imel ženin pri sebi, ji je samo pokazal. Potem se je poslovd in odšel v sosednjo vas, kjer je Htanovala njegova mati, da se drugi dan povrne s svojimi gosti. Jutro napoči, ali gostov in ženina 3e ni. Le mati pride vpradat, kje je ostal njea sin. Po noči ga ni bilo domcv in nikdo ga ni videl. Zaman so ga iskali povsod. Nikjer ni bilo sledu o njem. Nihče ni vedel, ali se je zgodila nesreča ali hudodelstvo. Nikjer kos obleke, ali kaplje krvi, niti sveže prerahljane zemlje. Ker je bilo vse iskanje brezuspeSno, odSel je vsak na svoje delo in pozabil, kar se je dogodilo. Le nevesta ni pozabila. Okrog tavajod ga je iskala po njivah, vinogradih, sploh povsod. »Tu v zeralji kje leži«, si je mislila, »in trohni ter ne ve, da hodi njegova nevesta čez njega in ga idče.« Preteklo je leto. Na takem iskanju ]o sreča drugi snubač in ji zasmehljivo reče: »Ne iflči ne tako; tvoj ženin še ne trohni!« Te besede so vzele dekletu še tisto malo pameti, kolikor ji je bilo Se ostalo. Sprva je ponavljala besede za-se, potem pa govorila vsakemu, in nazadnje sploh ni govorila drugega kakor to: »Moj ženin še ne trobni.« Vzela je skrinjico z darili in Sla ž njo konec vasi. Tam se je vsedla ob kraj ceste in začela plesti, da jo ienin najde pri delu, ko se povrne in povrnil se bo, Sepetajoč: »Moj ženin Se ne trohni.« Tako plete in čaka leto za letom. Mnogo- krat jo muči glad, ajeaa obleka je raztrgana, pa skrinjice, v kateri ie obleka ia denar, ae pusti odpreti, 6eS: »Moj žeaiB ima klju6 ia on bo že prišel ter odprl, saj Se ae trohai.« Leta teko. Stareji rod vaSčaaov je pomrl, blazna žeaica pa še živi. Mo3ti6, ki je vodil čez modri potok, je strohael, aovega je treba postaviti. Ko so ga popravljali, potegaili so iz vode med drugim stroaaelim lesom tudi od kristalov prevle6ea Stor. »Glejte veadar«, vsklikae edea delavcev, »štor je podobea 6loveku!« Ia v resaici je bilo truplo človeka, katero je Bog ve koliko let ležalo pod vodo. Krog vratu je bila privezaaa taaka vrv ia aa Bjej težak kamea. Bil je torej ta človek ubit ia vržen aa dao potoka. Nedotakajeno ia mirao je ležalo truplo v vodi, ker v Bji ne žive ae ribe ne aobea drugi mrčes. Obrazae poteze so se 8e dale razločevati, le lasje ia brada je bila obložena z lepimi kristali. "Ali aobea človek se ne more spomniti teh potez in kje bi jih bil videl. Sedaj se priplazi vpogajeaa postava stare blazae žeaice k truplu; a ta je je spozaala. »To je moj žeain — moj žeaia Se ne trohai!« Nikdo ni veroval blazai ženski, ta pa poišče v obleki ključ od Skriajice, bil je sicer že ves prevle6ea z bakrom, veadar je le Se odprl. V Skriajici so aaSli robec, žolte 6evlii6ke, z zlatom pretkaa pas ia Stiri srebrne goldiaarie. Žeaica je imela prav: »Njen žeain še trohai!« Njen drugi snubač bi lahko povedal, kako je umrl ajea žeaia ia kako je prišel v vodo. Ali rnrtvi ae govore ve6, kaiti on je že trohael. Truplo so pokopali, blazaa starka pa 8e vedno poaavlja od iutra do ve6era: »Moj žeain Se ae trohai!« Hodnik skušnjave. dz francošiine prevel Bož. Flegerifi.) Nabiisan, edea izmed boljSih vladarjev v Aziji, bil je vedao varaa ia okradea; pleaili so ajegove zaklade, kakor da bi se Slo za stavo. Glavai davkar je dajal vedao ta vzgled, a ostali so mu zvesto sledili. Kralj je to vedel ia premeail često zakladaika, toda ni mogel premeniti stalne aavade, da se ae bi delili kraljevi dohodki v dva aejednaka dela, od katerih je vedao manjšega dobivalo Njegovo Veličaastvo, a maogo večega ajegovi upravitelji. Kralj Nabusan se je pritožil v svoji ne- volji modnjanu Zadigu, rekSi: »Ti, kateri veS toliko lepih re6i, ae bi li vedel za sredstvo, da bi jaz aaSel zakladnika, kateri me ae bi aikoli varal?« »Gotovo«, odgovori Zadig, »jaz vein gotovo za aačia, tebi dati človeka, kateri bo imel 6iste roke« Kralj ga je vpra8al vesel, obiemajo6 ga, kako bi moral to za6eti. »Treba je samo« re6e Zadig, »da bodo vsi plesali, kateri se bodo predstavljali za dostojaastvo zakladnika, in ta, kateri bo aajlepše plesal, bode gotovo aajpošteaeiši človek.« — »Ti se aor6uješ«, re6e kralj; »to je redek načia zbiraaja čuvaja mojih deaarjev. Kaj, ti trdiž, da bo ta, kateri bo najlepše plesal, aajpoSteBejSi ia aaispretaejsi deaarai6ar (blagajaik)!« — »Jaz ti ae jamčim, da bo ta aajspretneiSi«, odgovori Zadig, »toda jaz te zagotavljam, da bo aajpoSteaejSi 6lovek« Zadig je govoril tako zaupao, da je kralj verjel, da ima on neko nadaaravno skrivnost, spozaavati blagajnike. »Jaz ae ljubim ai6 aadaaravaega«, re6e Zadig, »ako mi dovoliS narediti poskuSajo, katero ti svetujem, oaa bo dobro posvedo6ila, da je moja skrivaost zelo priprosta ia zelo lahka re6.< Nabusaa bi rad vedel, da je ta skrivaost tako prosta. Rekel je torej, >aaredi kakor umejeS.« »Dovoli, da aaredim«, re6e Zadig, »ia videl boš, da je ta poskuSaja mnogo prostejša aego ti misli3.< Isti daa je on dal v imeau kralja ozaaaiti, da vsi, kateri ho6ejo dobiti službo velikega oskrbaika finaace Nabiisaaovega Veli6aastva, morajo priti prvi daa krokodilovega meseca*) v zelo lahki svilai obleki v kraljevo predsobo. Bilo jih }e 74. Poklicali so v sosedao dvoraao goslarje; vse je bilo pripravljeao za ples, toda dvoraaiaa vrata so bila zakleajena, ia kdor je hotel v njo priti, moral je iti skozi mali, zelo temai hodaik. Stražaik je priSel po vsakega kaadidata ia uvedel drugega za drugim. Za prehod je bilo dovoljeao samo nekoliko minut. Kralj, kateri je poznal reSitev te ugaake, je razpostavil vse svoje zaklade po tem hodaiku. Ko so bili prisli vsi prosilci v dvoraao, zapovedalo je Njegovo Veli6aastvo, da se je plesalo. Nikoli ai se plesalo težje ia slabde; vsi so povesili glave, držali se krivo in stiskali roke v svoje žepe. »Kaki lopovi!« zavpil je glasao Zadig. Edea sam med njimje spretao plesal, drže6 glavo po koncu, roke pretegaeae, telo ravao. »Ah, poStea 6lovekpridea človek!« je rekel Zadig. Kralj je objel dobrega plesalca, imeaovaga svojim zakladaikom, ia Tsi ostali so bilkazaovani z aajveč|o kazaijo, ker vsak je•) Na vzhodn imajo meseci razna živalaka imena— Opomba preToditeljeTa. dokler je bil v dvoraai, napolail si svoje žepe ia je mogel jedva lahko hoditi. Kralj je bil jezen zaradi človeške aarave, ker izmed 74. plesalcev je bilo 73 lopovov. Temai hodaik imeaoval se je hodaik skušajave. Smešničar. 0 potresu. (Hladnokrvnost.) Kakor se Se vsak živo spomiaja, bil je 1. 1895. o veliki aoči velik potres, kateri je posebao v Ljubljani povzročal maogo Skode ia bede. V tem resaem 6asu se je vrSil tudi slede6i šaljivi prizor: V aeki hi8i, ae dale6 od Ljubljaae, spala sta v omeajeaej ao6i aeka mož ia žeaa, kar okolo poi dvaaajstib prvi sualjej rnočao potrese celo hiso. Zeaa se prva predrami ter začae vsa preplašena buditi ia klicati svojega moža: »Jaaez, Janez!« — Jaaez se zdrami, ter aejevoljea vprada, zakaj da mu ae da miru. — »Jaaez!« prosi žeaa, »hitro vstaai in aapravi Iu6, potres je, vsa hiSa se trese!« — »Hudaik!« zamrmra aevoljea Jaaez, »ako ae vidi v temi tresti, pa aaj pustil« Obrae se na drago stran ia zaspi.