SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ
kovinotehna
VAŠ NAKUPOVALNI CENTER PRODAJNI CENTER „HUDINJA"
Zasedali zbori Sob Velenje
Miran Arzenšek - novi predsednik Izvršnega sveta
OK SZDL Velenje
Letna
programska seja
Elektrokovinarska oprema
Tretji izvoznik v občini
V delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema so z rezultati, ki so jih dosegli v letošnjem devetmesečju, zadovoljni, še posebej, ker nobena njihova temeljna organizacija v tem obdobju ni zabeležila izgube. Seveda pa so imeli v tem času veliko težav, kot so splošno slabo likvidnostno stanje v Jugoslaviji, ki je v veliki meri vplivalo na to, da ni bil rezultat še boljši.
Pohvalijo se lahko z dobrimi izvoznimi dosežki. Izvoz so namreč v letošnjem letu močno povečali in se povzpeli do tretjega izvoznika v občini Velenje — za Gorenjem in Tovarno usnja Šoštanj.
Vendar pa vsi njihovi proizvodni programi niso dovolj uspešni, poudarja direktor Franc Novak. Prav zato so se odločili za nove programe v tozdu Inštalacije, kjer so imeli v zadnjem letu največ težav zaradi vsebolj omejenih investicijskih vlaganj. Odločili so se, da opustijo program instalacijske dejavnosti in razvijejo v okviru njihove dejavnosti programe, ki omogočajo večji dohodek in boljše poslovne učinke in s tem seveda boljši poslovni rezultat celotne temeljne organizacije.
Prav zaradi tega načrtujejo tudi
sodelovanje z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami. Glede na to, da so se še posebej usmerili v program industrijske elektronike, se povezujejo z večjimi sistemi kot na primer z delovno organizacijo Filip Klajič iz Srbije. Z njo v teh dneh podpisujejo sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju. Skupaj z njimi bodo proizvajali avtomatske stroje za pakiranje razsutih tovorov. To sodelovanje pa bodo seveda poskušali v prihodnje razširiti še na druge programe.
V ' delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema pa se v tem času pripravljajo še na združevanje sredstev in izpolnjevanje obveznosti naše republike za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih področij v Jugoslaviji. V okviru poslovne skupnosti Farmin in v sodeloval;ju s Perutnino Ptuj pripravljajo samoupravni sporazum za financiranje izgradnje Centra za proizvodnjo enodnevnih piščancev v Gnjiljanih na Kosovu.
ZA TO NE GRE — Velenjskim rudarjem je v torek manjkalo do izpolnitve letošnjega proizvodnega načrta le še 154.300 ton lignita, saj so do tega dne nakopali že 4 milijone 745 tisoč 700 ton. Po proizvodnem načrtu pa naj bi letos nakopali 4 milijone 900 tisoč ton. Ker poznamo njihovo pridnost, smo prepričani, da bo letošnja proizvodnja spet rekordna.
V torek, 18.sdecembra ob 17. uri, bo v sejni dvorani občinske skupščine letna programska seja Občinske konference SZDL Velenje.
Delegati bodo na njej najprej slišali referat predsednice OK SZDL Velenje o delovanju in nalogah SZDL, potem bo tekla razprava o poročilu, referatu in programskih usmeritvah ter sprejem zaključkov. Delegati pa bodo obravnavali tudi odgovornost predsedstva, organov frontnih delov in Skupščine občine Velenje za vodenje postopka evidentiranja in kandidiranja možnih kandidatov za predsednika in člane IS SO Velenje ter za njihovo izvolitev na seji SO Velenje.
Na 3. strani objavljamo poročilo o delovanju Socialistične zveze in njenih organov v obdobju 1983—1984.
Šaleška dolina
Za praznik oboroženih sil
Tudi letos bo v Šaleški dolini v počastitev 22. decembra praznika naših oboroženih sil več prireditev. Osrednja proslava bo na dan praznika v domu kulture v Titovem Velenju. Združena bo s podelitvijo odlikovanj in koncertom Koroškega akademskega okteta, začela pa se bo ob 18. uri.
V počastitev dneva JLA bo občinski štab teritorialne obrambe pripravil v prostorih osnovne šole Veljka Vlahoviča v Titovem Ve-* lenju v sredo, 19. decembra, razstavo, na kateri bodo prikazali sodobno pehotno oborožitev. Odprta bo od 8. do 16. ure. Za prebivalce Šoštanja in
Šmartnega ob Paki bo podoben prikaz v četrtek, 20. de-" cembra, v prostorih osnovne šole Biba Roeck, prav tako od 8. do 16. ure.
V petek, 21. decembra pa bo v prostorih osnovne šole bratov Mravljakov v Titovem Velenju ob 18. uri priložnostna slovesnost. Na njej bodo podelili priznanja pripadnikom teritorialne obrambe in zveze rezervnih vojaških starešin.
Na dan praznika pa se bo ob 8. uri pričel pci gasilskem domu v ša-leku orientacijski pohod mladih občine Velenje.
Gospodarske in politične razmere
Sprejeti ustvarjalnost mladih
V torek, 27. novembra, so zasedali vsi trije zbori skupščine občine Velenje. Na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so razrešili dosedanjega predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Velenje, izvolili novega in enajst članov tega Izvršnega sveta. Imenovali pa so tudi funkcionarje občinskih upravnih organov.
Miran Arzenšek je novi predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Po poklicu je inženir strojništva. Zadnji dve leti je opravljal naloge predsednika občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, od januarja 1982 pa je bil tudi namestnik predsednika IS. Pred tem je bil zaposleni v Gorenju.
Delegati vseh treh zborov so izvolili tudi enajst članov Izvršnega sveta: za profesionalnega podpredsednika Štefko Kordež za neprofesionalnega pa Venčeslava Svo|j-ška, področje premogovništva in energetike bo pokrival Jaro
Vrtačnik, predlagali pa so, da bi to obširno področje ločili in imenovali še enega člana, družbene dejavnosti bo pokrivala Štefka Kordež, gradbeništvo in urejanje okolja Venčeslav Svoljšak, vzgojo in izobraževanje Drago Šulek, komunalno infrastrukturo in varstvo okolja Jože Mraz, kmetijstvo in preskrbo Majda Naglost, zdravstvo Janez Poles, SLO Pankrac Semečnik, drobno gospodarstvo Vladka Kajzer in finance Jože Zaje.
Sprejeli so tudi predlog, da naj bi bil za krajevne skupnosti zadolžen poseben član. Do prihodnjega zasedanja zborov pa je potrebno i-menovati še člana za področje družbenega planiranja in področje industrije, v šestih mesecih pa še člana za turizem in gostinstvo.
Komite za družbene dejavnosti bo še naprej vodila Štefka Kordež, vodenje komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pa bo prevzel Jože Mraz
(Dalje na 2. strani)
V pripravah na letno programsko sejo občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Mozirje so temeljito ocenili družbeno-ekonomske in družbenopolitične razmere. Najprej velja pomembna ugotovitev, da se je precej dvignila zavest, izboljšala sta se gospodarjenje in samoupravljanje, čedalje bolj prisotno pa je tudi spoznanje, da je samoupravljanje edina pot v boljši jutrišnji dan.
To dokazuje tudi dejstvo, da veliki napori delovnih ljudi Gornje Savinjske doline niso bili zaman, kar potrjujejo letošnji zelo spodbudni dosežki v združenem delu. Dejstvo namreč je, da bodo resolucijske usmeritve za letošnje leto v celoti uresničili, izjema so le izvozna prizadevanja, na tem področju pa je trenutno stanje težko natančno oceniti. Ob vsem tem seveda v večini primerov poudarjajo, da se s temi trenutnimi ugodnimi razmerami ne smejo zadovoljiti in se uspavati, ampak se morajo še bolj odločno lotiti odpravljanja znanih razvojnih problemov, ki že vrsto let nazaj zavirajo hitrejši napredek mozirske občine.
Posebej so seveda ocenili tudi delovanje socialistične zveze. Pri tem z zadovoljstvom ugotavljajo, da socialistična zveza vse bolj usklajuj? interese krajanov, da se v njej vse bolj povezujejo krajevni dejavniki ter obravnavajo njihovi skupni problemi, ali problemi posameznikov. Vse bolj prihaja do izraza solidarnostno razreševanje najrazličnejših problemov, za razliko od prejšnjih let, ko so bili v ospredju problemi komunalne narave, ki pa seveda v celoti še danes niso razrešeni. Seveda stanje pri uveljavljanju vloge socialistične zveze nikakor ni idealno. Se vedno
Zveza sindikatov Mozirje
Ocene in smernice
Občina Velenje
Posvet predsednikov sindikalnih organizacij
Občinski sindikalni svet je prejšnji teden povabil v Topolšico vse predsednike osnovnih organizacij Zveze sindikatov na enodnevni posvet. Dopoldne so udeležence posveta seznanili z analizo dolgoročnih razvojnih možnosti občine Velenje, pa tudi z vsebino srednjeročnih ter dolgoročnih načrtov naše republike, države. V nadaljevanju so spregovorili o poglavitnih
n	_
usmeritvah iz osnutka resolucije o družbeno ekonomskem razvoju in ekonomski politiki naše države v prihodnjem letu, o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana republike za prihodnje leto in o uresničevanju usmeritev družbenega načrta občine Velenje za naslednje leto. Posebno pozornost so namenili sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov in letnih
planov za leto 1985 v organizacijah združenega dela v občini ter o vlogi in nalogah sindikalnih organizacij pri tem. Popoldne so delo nadaljevali po skupinah, kjer so razpravljali o pomembnih nalogah v sindikalnih organizacijah. Za tem pa je bil še sklepni del posveta katerega sta se med drugim udeležila tudi podpredsednica RS ZSS Francka Herga in predsednik MS ZSS celjskega območja Rafko Mlakar.
je precej pomanjkljivosti in slabosti, nekaj že dolgo znanih, nekaj pa novih ali naključnih. Vsekakor pa omenjen napredek obeta, da bodo kos tudi temu.
Prav zato se krajani vse bolj navezujejo na socialistično zvezo in krajevno skupnost, posledica tega pa je, da so vse bolj organizirani pri vseh skupnih akcijah. Tudi referendumska sredstva, namenjena krajevnim skupnostim so bogato oplemenitili s prispevki in prostovoljnim delom, kar je zagotovilo hitrejši napredek na
Tudi sindikalno) organizacijo v mozirski občini čsaka v tem obdobju veliko pometmbnih nalog. Poleg ostalega rSorajjo osnovne organizacije v skladui z usmeritvami vsaj enkrat letno oceniti vsebino in učinkovitost svojega delovanja. Osnovno izhodišče letnih sestankov mora biti poglobljena in kon-
kretna ocena razmer v vseh okoljih. To je še posebej pomembno tudi zaradi tega, ker se pripravljamo na sprejemanje ietnih in srednjeročnih načrtov, predvsem v organizacijah združenega dela pa je sindikalna organizacija nosilec teh priprav.
Na teh ocenah in ugotovitvah bodo temeljile tudi programske smernice za delovanje sindikalne organizacije v prihodnjem obdobju, te pa morajo biti v celoti zasnovane na oceni dejanskih možnosti. V zvezi s tem je občinski svet zveze sindikatov Mozirje oblikoval konkretne naloge, ki jih morajo osnovne organizacije uresničiti v tem obdobju.
vseh področjih. Dokazov za vse večje, uveljavljanje socialistične zveze kot frontne organizacije ne manjka tudi na drugih področjih. Ena pomembnejših pomanjkljivosti je sodelovanje z mladinsko organizacijo, ki se čuti odmaknjena od odločanja o družbenem in gospodarskem razvoju. Socialistična zveza bo morala ta problem razrešiti in mladini omogočiti sprostitev njenih hotenj in ustvarjalnosti, ki nam je v današnjih težavah in pri njihovem odpravljanju še kako potrebna.
Kljub zaostrenim razmeram v mozirski občini letos dobro gospodarijo
CELJSKO OBMOČJE • CEUSKO OBMOČ
Zasedali so zbori občinske skupščine
Miran Arzenšek - novi predsednik izvršnega
sveta
Zbori so zasedanje nadaljevali ločeno. Družbenopolitični zbor pa seje zaradi kasnejše nesklepčnosti ni nadaljeval.
Delegati zbora združenega dela so potem, ko so zasedanje nadaljevali ločeno, sprejeli poročilo o mladoletnem prestopništvu v občini Velenje s tem, da ga je potrebno v začetku prihodnjega leta dopolniti tudi s stanjem v letu 1983 in 1984. Analiza vsebuje namreč samo podatke do leta 1982. Med stališči in sklepi so delegati pogrešali stališča ZSMS Velenje. Vendar se je v razpravi pokazalo, da se mlaat niso distancirali od tega problema, temveč so ga hoteli temeljito obdelati na eni od okroglih miz, ki naj bi se zvrstile na mladinski politični šoli, ta pa je kasneje odpadla. Zato bodo to problematiko obdelali sedaj. Delegati so sprejeli tudi poročilo o uresničevanju programov socialnega varstva in socialne politike ter potrdili osnutek družbenega do-
vora o skupnih osnovan in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji ter predlog odloka o zazidalnem načrtu
prenove Starega Velenja. Načrt prenove vključuje območje starega trškega jedra ob vznožju grajskega hriba tako, da bi tudi ta predel, ki se dolgo ni obnavljal, prispeval k močnejšemu življenjskemu utripu celega mesta. Delegati so sprejeli tudi predlog odloka o zazidalnem načrtu centra Smartnega ob Paki s pravilnikom o izvajanju zazidalnega načrta.
Zataknilo pa se je pri predlogu sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. S predlaganim 100-odstotnim povišanjem se delegati niso strinjali in sprejeli sklep, da se vrednost točke za izračun nadomestila poviša zaenkrat samo za 50 odstotkov, potem pa naj s« pripravi predlog dodatnega povišanja z jasnim programom.
Za konec sta delegatom zbora združenega dela ostala še sprejetje sklepa o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov in zaključnem računu prispevkdv za starostno zavarovanje kmetov za lansko leto ter prenos pravice uporabe na poslovnih prostorih v nacionaliziranih stanovanjsko poslovnih stavbah.
Socialistična zveza v Nazarjah
Res ni zanimanja za napredek?
Vloga. socialistične zveze v mozirski občini se v vseh okoljih postopoma, vendar vztrajno krepi in dobiva vse bolj svojo pravo, fronto podobo. Seveda pomanjkljivosti nikakor ne manjka, in posameznih, morda tudi naključnih tegob tudi ne. Nekaj podobnega velja tudi za socialistično zvezo v krajevni skupnosti Nazarje. Ta kraj je industijsko središče mozirske občine in je v zadnjem obdobju s skupnimi napori vseh dejavnikov zabeležil zares lepe dosežke na številnih področjih. Vseh uspehov seveda na kaže naštevati, ob njih morda velja omeniti vse bolj živahno društveno dejavnost, ki ji vsebine in pestrosti vsekakor ne manjka.
Ob vseh dosežkih nerešenih nalog in načrtov v zvezi z njimi tudi ne manjka. V industrijskem središču se hitro širi stanovanjska izgradnja, predvsem družbena, z njo pa se hitro veča število prebivalcev in seveda nove potrebe v zvezi s tem. Pojavlja se vprašanje preskrbe v kraju, tudi gostinske ponudbe, avtobusnih zvez in še bi lahko naštevali. V kraju je le podružnična osnovna šola do S. razreda, nima, niti telovadnice, ki bi lahko služila tudi širšim
namenom vseh v kraju in okolici. Potreb in načrtov je seveda še več, v razreševanje teh in v vse dosedanje dosežke, pa so neločljivo vpete vse delovne organizacije na območju te krajevne skupnosti.
K razvoju nazarske krajevne skupnosti so doslej zares veliko prispevale, kot so na različne načine veliko prispevali tudi prebivalci, zato je toliko bolj nerazumljivo, da je bila nedavna programska seja krajevne konference socialistične zveze kratko malo nesklepčna. Konferenca šteje 36 članov, seje pa se jih je udeležilo le 16, iz združenega dela le predstavnika Trgovske delovne organizacije Savinja in Gozdnega gospodarstva. Pomeni to očitno nezanimanje za življenje krajevne skupnosti in njen razvoj? Je to premalo, odločno izražanje interesov prebivalcev, društev in delovnih organizacij? Glede na dosedanje uspehe takšna ugotovitev v celoti ne more držati. Zagotovo pa velja dejstvo, da je bila tudi to znova zamujena možnost za odločnejše vplivanje na razreševanje težav, ki jih vsi občutijo, na hitrejši razvoj in boljši jutrišnji dan. Spoznanje o pravi vlogi socialistične zveze torej le še ni v celoti zaživelo
Za delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih
Letni članski sestanek 00 sindikata
Letni članski sindikalni sestanek za delavce zaposlene pri samotoj-nih obrtnikih v občini Velenje bo v soboto, 15. decembra, s pričetkom ob 17. uri v obratu družbene prehrane šoštanjskih termoelektrarn.
Na njem bodo pregledali delo v
letošnjem letu in sprejeli programske usmeritve za prihodnje leto. Udeležence sestanka bodo prav tako seznanili s potekom njihovega izobraževanja, stanovanjskimi vprašanji, obravnavali pa bodo še vrsto drugih zadev.
Rekreacijska dejavnost
Člane sindikata obveščamo, da je vsako sredo od 18. do 19.30 udeležujejo organiziranega kegljanja na kegljišču v Teš.
Ponovno tudi obveščamo, da lahko člani sindikata po ugodnih
cenah dobijo 5 krat za kopanje v zdravilišču Terme v Topolšici. Karte lahko dobite vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure na občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje.
Izvršni svet
Sestali so se na prvi seji
V sredo so se na prvo sejo sešli člani novoizvoljenega izvršnega sveta pod vodstvom predsednika Mirana Arzenška.
Pregledali so uresničevanje proračuna občine Velenje v obdobju od januarja do oktobra letošnjega leta. Ugotovili so, da prihodki, kljub temu, da se povečujejo, ne zadoščajo za pokrivanje dovoljene porabe. Poraba je torej znatno večja kot znašajo viri prihodkov. To pa je pojav, ki ga poznajo v celotni Sloveniji. Ob tem je treba poudariti, da so bila prvotno proračunska sredstva oblikovana v višini 116,2 odstotka več kot leta 1983, medtem ko je nastala potreba po 143,4 odstotnem povečanju. Za takšno načrtovanje proračunskih sredstev so se ob sprejemu odločili seveda na osnovi podatkov, ki so jih dobili iz republike. Člani velenjskega izvršnega sveta so odločno poudarili, da je potrebno v prihodnje narediti vse, da inflacijo realneje predvidimo in jo vnesemo v naše dokumente na začetku planiranja. Tašno načrtovanje kot smo mu bili priča v zadnjem letu, je res nesprejemljivo.
Predlog sprememb proračuna občine Velenje za letošnje leto je, so ocenili, povsem utemeljen in bodo o njem razpravljali tudi delegati občinske skupščine:
Na dnevnem redu zadnje seje je bila tudi ocena uresničevanja resolucije občine Velenje v letošnjem letu. Izdelana ocena, ki temelji na zbranih podatkih organizacij združenega dela in drugih, seveda služi le kot osnova, saj je izdelana dobre tri mesece pred oddajami zaključnih računov. V resoluciji smo si za letošnje leto med drugim zastavili odpravljanje izgub in motenj v poslovanju, oživljanje in rast proizvodnje, povečanje izvoza, krepitev inovacijskega procesa, usklajevanje porab z ustvarjenim, uveljaviti kvalitetne dejavnike razvoja ter izvajanje politike dolgoročne ekonomske stabilizacije. V resolucijo smo zapisali tudi materialne možnosti za dosego teh ciljev.
Za letošnje leto je značilno, da so se ekonomske kategorije odvijale na znatno višji ravni kot smo na začetku leta predvidevali, na kar je seveda vplivala mnogo višja inflacija kot smo predvidevali (predvidena je bila v višini 25 odstotkov, po oceni pa bo okoli 60 odstotna). Nominalno je tako seveda nemogoče primerjati povečanje posameznih postavk resolucije. Seveda pa je mogoče dosežke v tem letu realno ocenjevati. Tako lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je dntžbeni proizvod porasel za približno 3 odstotke, kar je celo več kot srno v resoluciji predvidevali (2 odstotka). Na to je vplivala 1-odstotna rast zaposlenosti ter povečana produktivnost, ki pa se Odraža predvsem v .-povečajiiu števila delovnih ur. Industrijska proizvodnja bo, kot ocenjujejo, v letošnjem letu dosegla 3 do 4 odstotno rast.
Ze sedaj pa lahko trdimo, da naše gospodarstvo visokih izvoznih ciljev zastavljenih v resoluciji, ne bo moglo uresničiti. Načrtovali
smo namreč kar 42-odstotno nominalno rast. Ocenjujejo, da bo izvoz večji v letošnjem letu za 16 odstotkov, na konvertibilno področje pa bomo izvozili za 19 odstotkov več izdelkov kot lani. Člani izvršnega sveta pa so menili, da tudi tega dosežka ne' smemo podcenjevati. Gotovo je bolj res, da smo bili pri sestavi resolucije za to leto preoptimistični.
Tudi usmeritve, da bodo sredstva za reprodukcijo za 7 odstotkov hitreje naraščala kot dohodek, ne bomo uresničili. Kot ocenjujejo bodo ta sredstva v primerjavi z lanskim letom realno padla. Daleč prenizek je tudi delež sredstev za investicije v osnovna sredstva, prav tako pa v letošnjem letu izgubljajo svoj delež tudi vse oblike porabe tako skupna, splošna kot osebna. Najbolj se odraža zmanjšanje v osebni porabi. Predvideno zaostajanje teh porab za rastjo dohodka bomo v občini Velenje dosledno uresničili. Ob koncu leta je mogoče pričakovati večje realne padce porab kot smo predvidevali in sicer za skupno in splošno porabo za okoli 11 odstotkov, sredstva za osebne dohodke pa bodo zaradi nekoliko hitrejše rasti neto sredstev za osebne dohodke realno upadala za okoli 10 odstotkov.
Težko bomo dosegli predvideno eno odstotno rast zaposlovanja še težje pa predvideno strukturo noyo zaposlenih, saj se še vedno nadaljuje praksa iz preteklih let.
Poleg tega so člani izvršnega sveta Skupščine občine Velenje pregledali še delovni osnutek resolucije občine Velenje za prihodnje leto ter objavili rast sredstev za osebne dohodke gospodarstva občine Velenje v devetih mesecih letošnjega leta. Ti so se v masi povečali za 31 odstotkov. Ocenili so, na podlagi dosedanjih podatkov organizacij združenega dela, da se bodo osebni dohodki do konca leta povečali za 41 odstotkov v primerjavi z letom 1983. Prav zaradi tega bodo to rast spremljali tudi v mesecu decembru in o morebitnem višjem gibanju osebnih dohodkov obvestili organizacije združenega dela negospodarstva. Jasno je namreč, da v občini Velenje v letošnjem letu ne bomo dosegli tako hitre rasti kot v republiki na splošno, kjer načrtujejo, da se bodo osebni dohodki v letošnjem letu v primerjavi z lani povečali kar za 48 odstotkov.
Prva seja skupščine ZTKO
V prostorih KS Center — levi breg, Foitova 2, bo v sredo, 19. decembra, 1. redna seja skupščine ZTKO občine Velenje. Delegati se bodo seznaniti z uresničevanjem finančnega načrta in rebalansom plana, planskimi usmeritvami za prihodnje leto ter pregledali predlog kriterijev za ocenjevanje dejavnosti klubov In društev. Seznanili pa se bodo tudi s sklepom skupščine OTKS o oblikovanju elementov za pripravo Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986 —1990.
IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGAT
Uradni vestnik občine Velenje
Skupščina občine Velenje je izdala 7. številko Uradnega vestnika. V njej je objavljen sklep Ustavnega sodišča SR Slovenije glede vloge Franca Tajnška in drugih iz Arnač. Ustavno sodišče ni sprejelo njihove pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Velenje o programskem delu zazidalnega načrta Šentilj.
V tej številki občinskega uradnega glasila pa so objavljeni sporazum, ki sta ga sklenili skupščini občin Velenje in Mozirje o imenovanju skupnega družbenega pravobranilca samoupravljanja, odlok o priznavalninah udeležencem NOV, odlok o cenah za geodetske storitve, odlok o zazidalnem načrtu Šmartno ob Paki center s pravilnikom o izvajanju začetne faze tega načrta, odlok o zazidalnem načrtu revitalizacije Starega Velenja s pravilnikom o izvajanju načrta. Z odlokom pa
Po seji medobčinskega sveta ZKS in sindflrata
Gibanje proizvodnje v regiji
V osmih občinah celjske regije je v povprečju industrijska proizvodnja v prvih devetih mesecih za 2,9 odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju. Po podatkih, ki sta jih zbrali podružnici službe družbenega knjigovodstva v Celju in Titovem Velenju, je fizični obseg proizvod-
nje najbolj porastel v manj razviti šmarski občini, velenjska občina je na drugem mestu, malce nižja od lanske pa je bila industrijska proizvodnja le v celjski občini.
V primerjavi z lanskimi dosežki se je proizvodnja povečala ali zmanjšala takole
Občina
— stopnja rasti (indeks) proizvodnja	konv. izvoz
Celje
Laško
Mozirje
Slov. Konjice
Šentjur
Šmarje
Velenje
Žalec
Poleg prizadevanja za nadaljnjo rast izvoza izdelkov in storitev na konvertibilno območje je skrb za naraščanje proizvodnje ena glavnih sabilizacijskih nalog. To so naglasili tudi na nedavni skupni seji medobčinskih svetov ZKS in sindikatov, če namreč šepa proizvodnja, potem tudi za izvoz in domače tržišče ne more biti dovolj blaga. Ponekod se resda začno pojavljati zaloge gotovih izdelkov, vendar to ne sme hromiti prizadevanja za rast proizvodnje, temveč je to lahko predvsem znak, da se je treba s kakovostjo in seveda tudi stroški in ceno, ponekod tudi s selekcijo izdelkov, prilagajati možnostim prodaje na tujem in domačem trgu.
+ 99,6 + 103,4 + 101,4 + 103,8 + 102,2 + 111,4 + 106,9 +102,0
110
134
90
91 119 143 125
135
Regija kot celota je v devetih mesecih na konvertibilnem dosegla za 17 odstotkov večji izvoz kot lani. Vrednost konvertibilnega izvoza za blizu 20 odstotkov (19,8) presega uvoz s tega tržišča. Najugodnejše razmerje v menjavi s tržiščem s trdnimi valutami imata šmarska In konjiška občina, kjer izvoz več kot dvakrat presega uvoz. Medtem ko je velenjska občina letos že uspeia izravnati svojo konvertibilno bilanco (pokritje 109,8 odstotka), je v celjski regiji več uvažalo kot izvažalo samo še gospodarstvo celjske občine, pri katerem kritje še zaostaja za okrog 10 odstotkov (indeks 90,4).
V. J.
Stališča sveta osmih občin celjske regije
Za Gorenje še konzorcij bank
je preimenovana Celjska cesta v Tito-nem Velenju tako, da so posamezni odseki sedanje ceste poimenovani v Cesto talcev (od železniške postaje do križišča s Foitovo cesto), Srebotnikovo cesto (odcep od hiše Camlek do EKO), Stari trg (skozi Staro Velenje), Strben-kovo cesto (odcep do tiskarne REK) in Celjsko cesto (od Rdeče dvorane do občinske meje pri Obircu).
Objavljeni so še sklep o izreku začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Inženiring in sklepi o razrešitvah, izvolitvah in imenovanjih. Občinski izvršni svet pa v uradnem vestniku objavlja sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Šmartno ob Paki — stanovanjska zasebna gradnja, sklep o javni razgrnitvi osnutka izvedbenega zazidalnega načrta Konovo in sklep o javni razgrnitvi osnutka izvedbenega zazidalnega načrta ,,Za gradom".
Kako zagotavljati preskrbo, in kriti izgubi Meraove Mlinske industrije in Hmezadove nove mlekarne .
Medtem ko v Gorenju že odštevajo dneve, računajo, koliko časa še imajo tiste temeljne banke v Sloveniji, ki za svoj delež pri kritju izgube hočejo izsiliti kakšno ugodnost zase, teče sočasno še druga akcija. Mislimo na predlog za združitev velenjske in celjske temeljne banke Ljubljanske banke v močnejšo temeljno banko, ki bi lažje obvladala finančne probleme v regiji.
Podobno kot medobčinski svet ZKS je tudi svet občin predlog za združitev temeljnih bank podprl. Vendar to ne bo mogoče uresničiti -do novega leta, saj so v obeh temeljnih bankah, predvsem pa tudi članice bank, torej gospodarske organizacije, zainteresirane za redni postopek združitve in informacije s čisto računico. Za tak postopek sta se zavzeli tudi ^odstvi velenjske in mozirske občinske skupščine. Svet občin je podprl tudi stališče celjske Splošne banke, da tudi združena temeljna banka ljubljanske banke ne more edina prevzeti odgovornosti za morebitna nova bremena Gorenja in za razvoj Gorenja', pač pa naj bi za ta namen ustanovili konzorcij bank.
Pomemben regijski problem, ki ga morajo širše reševati, je tudi pokrivanje izgube nove Hmezadove mlekarne v Arji vasi. Tu ne gre za izgubo iz tekočega poslovanja, temveč za dospele obveznosti za kredite za novogradnje, pri tem tudi za visoke obresti in tečajne razlike (uvoz opreme je veljal 1,4 milijone dolarjev). Vseh teh obveznosti se bo do konca leta na-
bralo okrog 260 milijonov din. Ta dolg naj bi krile temeljne organizacije iz sestava sozda Hmezada, dalje drugi sovlagatelji in druge delovne organizacije preskrboval-nega območja, ki bi za ta namen lahko (umaknile) prispevale svoje deleže za občinske in republiške rezerve. Delegacije občin so tak način podprle, čeravno se zavedajo, da je treba računati tudi z drugimi obveznostmi posameznih občin.
Skupno reševanje terja v regiji tudi problematika preskrbe, s katero se ukvarja sozd Mera. Ta čas je še odprto kritje 110 milijonov din izgube Mlinsko predelovalne industrije. Izguba nastaja zaradi tega. ker določene cene kruha in moke ne krijejo vseh stroškov, ki jih ima Mera z nakupi, predvsem tudi s predplačili za takozvano naročeno proizvodnjo, visoke obresti za zaloge in druge stroške. Normalna preskrba za veČino življenjskih potrebščin pač nekaj stane. Pri tem se pridružujemo mnenju, da je še vedno bolje plačati nekaj več, kakor trpeti pomanjkanje. Dejanska cena pšenice je sedaj že za okrog deset din višja od uradne, pri zamenjavi koruze za pšenico pa tudi pride do negativne razlike. Podobno je pri sladkorju, olju ifn.
Ker imajo občine lastne sklade za intervencije v kmetijstvu (vse občine še niso poravnale svojega deleža za izgubo Mlinske industrije), je svet občin podprl predlog, da bi pretežni del sredstev regijske interesne skupnosti za preskrbo namenili prav za kritje negativnih razlik, skratka za stroške potrebnih intervencij za nemoteno preskrbo.	V. J.
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Priprave na novoletne prireditve
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je že pripravila skupaj s krajevnimi skupnostmi sezname otrok, ki jih bo dedek Mraz z vabilom vabil na novoletne prireditve. Glede na to, da ti seznami pogosto niso
popolni, vabijo starše, posebej še tiste, ki so se v zadnjem letu selili, da preverijo, če so njihovi otroci (od treh do sedmih let) vpisani na teh seznamih. Seznami so razobešeni v prostorih krajevnih skupnosti.
„NAŠ ČAS, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
„NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,, Šaleški ru-
dar", kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena K.rstič-Pia-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 720 dinarjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
2iro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 528(Xft03-38482.
Grafična priprava, korekture, t'isk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 19T4 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Občinska konferenca SZDL Velenje - predsedstvo
Poročilo o delovanju socialistične zveze
organov v obdobju 1983
Na programsko-volilnl konferenci OK SZDL v novembru 1983 so bile sprejete programske usmeritve za delo socialistične zveze v občini Velenje za naslednje mandatno obdobje.
Namen tega poročila je, Čimbolj objektivno oceniti koliko nam je uspelo uresničiti dogovorjenega in planiranega v letu dni. Predvsem želimo oceniti, koliko smo uspeli povedati učinkovitost delovanja socialistične zveze, koliko je postala demokratlčnejša, v kolikšni meri se uveljavlja njena frontna vloga, v kakšni meri se odzivamo na probleme v temeljnih okoljih, ali smo izboljšali metode in oblike dela in kako so delovali posamezni organi Občinske konference SZDL.
Da bi la$e ocenili svoje delo, smo povzeli nekaj osnovnih nalog, ki smo si jih zadali v programskih smernicah na volilno programski seji:
1.	Dograjevanje metod in oblik delovanja SZDL:
—	krepitev frontne vloge in aktivnosti KK SZDL ter odgovornosti vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektivnih sil povezanih v SZDL;
—	preseganje forumskega dela na vseh nivojih in krepitev množičnega delovanja SZDL;
—	uveljavljanje OK SZDL kot mesta in organa za usklajevanje stališč in o nalogi družbenopolitičnih organizacij kot frontnih delov, da se v večji meri angažirajo v delo Socialistične zveze delovnega ljudstva;
—	delovanje predsedstva OK SZDL mora biti takšno, da bo s svojimi stališči prispevalo h krepitvi pluralizma samoupravnih interesov in širjenjia demokratične osnove samoupravljanja;
—	pospeševanje procesa podružbljanja kadrovske politike jn zagotavljanja večje demokratičnosti v postopkih kadrovanja;
—	sprotno evidentiranje možnih kandidatov za popolnjevanje posameznih družbenih funkcij in prevzem odgovornih funkcij tako v SZDL kot drugih organih v KS in občini;
—	krepitev družbeno-nadzorne vloge SZDL predvsem s sprotnim obravnavanjem aktualnih vprašanj in opozarjanjem posameznih organov na nedoslednosti, tehnokra-tsko-birokratsko obnašanje in malomarno delo;
—	dograjevanje dela Svetov in Koordinacijskih odborov predvsem v smeri podružbljanja njihove vloge in oživljanje sekcij in drugih javnih oblik delovanja;
—	vključevanje posameznih strokovnih institucij v delo SZDL.
2.	Skrb za utrjevanje delegatskega sistema:
—	ustvarjanje družbenopolitičnih pogojev za delo samoupravnih organov in delegacij;
—	večja skrb za poglabljanje delegatskega sistema in nudenja pomoči delegatom pri oblikovanju stališč ter zastopanju interesov delovnih ljudi in občanov v delegatskih skupščinah;
—	neposredna skrb in pomoč pri spodbujanju dela samoupravnih organov v KS in povezovanju dela teh organov z organi SIS, skupščine občine, itd.;
—	sprotnejše in bolj angažirano vključevanje DPO v delo delegatskih skupščin, zlasti skupščin SIS z nalogo preseganja parcialnih programov in enostranskih interesov izvajalskih organizacij;
—	spodbujanje bolj učinkovitih oblik obveščanja delovnih ljudi in občanov o delu posameznih organov na ravni- občine, zlasti o pripravljanju pomembnih družbenih odločitev (zaostritev odgovornosti do dela uredniških in programskih odborov ter raznih strokovnih služb);
—	uveljavljanje skupščin SIS, kot oblikovalk kulturne, vzgojno-izobraževaine, zdravstvene, komunalne, stanovanjske in druge politike.
3.	Naloge na področju družbenoekonomske stabilizacije:
Prevzemanje odgovornosti za mobilizacijo vseh sil pri uresničevanju ukrepov družbenoekonomske stabilizacije in dosledno izvajanje resolucijskih in drugih nalog v tej zvezi:
—	skrb za usklajevanje v planih začrtanih nalog s stvarnimi možnostmi;
—	spodbujanje in organiziranje prostovoljnega dela;
—	spodbujanje akcij zbiranja sekundarnih surovin;
—	skrb za čimboljšo obdelavo kmetijskih površin;
—	skrb za čim racionalnejšo uporabo družbenih sredstev na področju skupne in splošne porabe;
—	skrb za krepitev in nagrajevanje ustvarjalnega dela;
—	preprečevanje akcij, ki so same sebe namen.
To so le nekatere naloge in smernice, ki smo jih zapisali v naše programske usmeritve. Brez vsakega leporečja moramo reči, da z doseženim ne moremo biti zadovoljni, ker mnogih nalog, iz lanske volilno-programske konference nismo uresničili, nekatere pa premalo dosledno. Res je, da je bilo mnogo aktivnosti, vendp-moramo ob tem oceniti, da se je aktivnost prevečkrat odvijala znotraj forumov SZDL ali samoupravnih organov, le-ti pa so danes, z izjemo nekaj krajevnih skupnosti in nekaterih skupščin SIS, preveč odtujeni od ljudi, prav tako to velja za večino družbenopolitičnih organizacij. S tem sicer ne želimo reči, da ti forumi niso obravnavali vprašanj in problemov, ki zadevajo temeljne interese ljudi, vendar jih obravnavajo preveč ločeno od ljudi, sami zase. Mnenja smo, da je prav v tem eden od razlogov naše neučinkovitosti. Ugotavljamo, da je vse manj podcenjevanja SZDL. Vprašanje pa je, koliko so tisti, ki so zdaj člani organov SZDL, sposobni s svojim znanjem zagotoviti, da bo SZDL usklaje-valka dogovorov za družbeno akcijo, kadar je to potrebno in da bo uspešno uresničevala svoje naloge. Zal so mnogokrat prisotna razmišljanja zlasti v OZD, da je SZDL družbenopolitična organizacija, ki se naj orientira zgolj na pripravo proslav, referendumov, volitev, zelo malo pa razmišljajo, kakšna je vloga pri uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije.
O DELL) IN ORGANIZIRANOSTI KK SZDL:
Uresničevanje družbene vloge SZDL je dialektično povezano s preobrazbo celotne družbe. Če ocenjujemo ali se delovni ljudje in občani po naših KS povezujejo in združujejo v organizirano družbenopolitično akcijo glede reševanja življenjskih vprašanj in usmerjanja družbenega razvoja znotraj SZDL, ugotovimo, da to dovolj uspešno realizirajo le v KS Saiek-Gorica, Konovo, škale. V pretežnem delu drugih KS pa SZDL oz. njeni organi delujejo preveč forumsko ali pa je aktivnost KK SZDL omejena le na nekaj posameznikov. Vzroki so v tem, da v KS ostale DPO ne delujejo tako, da bi se o vsem, kar je po svoji družbenopolitični naravi splošno, družbeno, skupnost dogovarjali v SZDL. Za to so predvsem naslednji vzroki:
—	nedelo posameznih DPO, nerazumevanje vloge KK SZDL in njenega predsedstva, premajhna akcijska in organizacijska usposobljenost vodstev KK SZDL, ki bi k delu pritegnile širši krog ljudi, neaktivnost in nezainteresi-ranost funkcionarjev za sprotno izvajanje nalog SZDL. Takšno stanje moramo preseči, za kar so predvsem odgovorna vodstva DPO. Kljub nekaterim naporom še nismo dosegli:
—	da bi se povsod okrepila aktivnost DPO,
—	da bi občinska vodstva DPO posvetila več pozornosti delu tistih osnovnih organizacij, ki sicer slabo delujejo in nimajo ustreznih smernic za delo,
—	da bi DPO s svojo specifično družbenopolitično vlogo in svojo Jružbenopolitično individualnost ohranile, hkrati pa s svojimi akcijami in delom krepile akcijsko enotnost vseh naprednih sil v okviru SZDL, kjer je lahko mesto usklajevanja in mesto dogovora za nadaljnjo akcijo družbenopolitičnih organizacij in konferenc.
Ugotavljamo, da delujejo OO ZK ali pa sveti ZK dobro le v KS šalek-Gorica, Konovo, , Škale,
Šmartno ob Paki; zelo slabo delujejo v Starem Velenju, Šentilju, Skorno-Florjanu, Lokovici in Gaberkah. Torej bo potrebno doslednje preverjati znotraj osnovnih organizacij, v kolikšni meri člani ZK upoštevajo in v praksi tudi dokazujejo, da so resnični aktivisti socialistične zveze.
KK ZZB so v vseh KS aktivne, vendar preveč omejene na uresničevanje svojega programa, zato je nujno vključevanje borcev v razreševanje vseh bistvenih vprašanj razvoja socialistične samoupravne družbe.
Le v nekaterih KK SZDL je uspelo, da se je mladina popolnoma enakopravno vključila v delo organov KS in njihovih organov, društev in klubov, ne vključujejo pa se kot organizirana politična organizacija, ki svoje interese uresničuje skozi različne oblike in metode dela SZDL.
V	večini KK SZDL so družbene organizacije in društva največkrat le formalno vključena v delo (Levi breg, Desni breg, Stara vas), ne pa, da bi se vključevali v širša družbena prizadevanja in aktivnosti vseh organiziranih družbenih sil.
Po naši oceni so dobro vključeni v delo SZDL družbene organizacije in klubi v KS Šmartno ob Paki, Konovo, Škale in še nekaterih drugih primestnih KS.
V	precejšnji meri je v vseh KS značilna skupna ugotovitev, da delovni ljudje in občani odklanjajo funkcije, pri tem niso člani ZK nikakršna izjema. Nezanima-nje za družbenopolitično delo je značilno tudi za krajane z višjo izobrazbo. Povsod poudarjajo, da ljudje postajajo apatični, ker ne vidijo dovolj hitrih in učinkovitih rešitev za posamezne primere, ki jih sami ne morejo premakniti (pridobivanje soglasij za gradnjo komunalnih objektov, preobremenjenost z delegatskim gradivom, nezadovoljstvo z delom upravnih organov, zakompliciranost pri pripravi-' obrambnih dokumentov, neefikasnost inšpekcijskih služb). Marsikje je čutiti nemoč samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in posameznikov pri obvladovanju nakopičenih problemov in leentu-ziasti ostajajo in upajo v razreševanje problemov. Ljudem se upira čedalje večja institu-cionalizacija in nenehno spreminjanje predpisov, ki so v ospredje postavili akte, sporazume, v ozadje pa predpise in ljudi. Še vedno nismo uspeli organizirati nudenja uslug občanom, tako, da bi na enem mestu razreševali vse osnovne probleme. Krajani se zapirajo v družinske kroge in v pretežni meri rešujejo le svoje probleme. Prisotna je precejšnja mera malodušja in negativni odnos do ponavljajočih se govorov o stabilizaciji in varčevanju, nižanju cen in podobno.
Precej pripomb je izrečenih tudi zaradi raznih senzacionalnih vesti v sredstvih obveščanja, ki pa se prikazujejo zgolj površinsko in največkrat prispevajo k dezin-formiranju delovnih ljudi in občanov.
Ugled in prisotnost socialistične zveze med ljudmi se meri predvsem po tem, koliko je pri njenitf organih in posameznih aktivistih posluha za probleme ljudi in v kolikšni meri njeni organi reagirajo na nepravilnosti v družbi, na malomarno izvajanje posameznih nalog in po tem, kaj smo bodisi v KK SZDL ali v organih OK SZDL pokrenili za preseganje teh in vseh drugih problemov in težav in prav pri tem naša aktivnost velikokrat zataji. Zato se tudi družbeno-nadzorna funkcija SZDL uveljavlja tako počasi.
Na splošno ugotavljamo, da je* SZDL bolj aktivna in učinkovita v primestnih in vaških KS izjema Paka) kot mestnih (izjema Šalek—Gorica) in da je tu več enotnosti v delovanju družbenopolitičnih organizacij. Razlog za takšno stanje je gotovo v obsegu različnih interesov na eni strani, na drugi strani pa premajhnem upoštevanju specifičnosti .oblik in metod delovanja v mestnih KS. Za
razliko od vaških KS, kjer so interesi delovnih ljudi in občanov v večji meri na zagotavljanju in izboljševanju materialnih pogojev življenja, se v mestnih KS srečujemo predvsem s vprašanjem medsebojnih odnosov, skrbi za ostarele in onemogle, izkoriščanje prostega časa, z : idovoljevanjem kulturnih in športnorekreativnih potreb in podobno.
Socialistična zveza se je v mnogih KS že odtrgala od sestankarskih šablon ter od oženja in zapiranja svojih aktivnosti v predsedstvih konferenc. Dnevni redi sej v nekaterih KK SZDL so bolj povezani s problematiko samoupravne in družbene prakse, pa tudi hitrejšega odzivanja na problematiko, s katero se srečujejo ljudje. Nekaj več je tudi odgovornosti do delegacij oz. delegatskega sistema.
NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENO-EKONOMSKE STABILIZACIJE:
Uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije v celoti temelji na trajnem razvijanju samoupravnega urejanja družbenoekonomskih nalog, kar je pogojeno s pripravljenostjo in aktivnim "vključevanjem delavcev, delovnih ljudi in občanov v razreševanje problemov.
Ocenjujemo, da nismo v tem letu dovoli sprotno in celovito obveščali občanov o problemih in rezultatih uresničevanja politike stabilizacije v občini, še zlasti smo se premalokrat poslužili žive besede na zborih občanov, kar bi lahko	predstavniki OZD,
strokovni delavci na SIS in DPO delavci prikazali tako uspehe, ki so bili doseženi z ogromnimi napori v nekaterih DO, kot probleme, s katerimi se ukvarjajo posamezne OZD. Kljub mnogim akcijam ugotavljamo, da je skrb za urejanje človekovaga bivalnega okolja v mestnih KS še vedno zanemarjena. Žal je velikokrat v prazno izzvenelo tudi opozarjanje, kako ravnamo z družbeno imovino, čeprav v KS opozarjajo na malomarno delo z družbenimi sredstvi in nestabilizacijsko obnašanje posameznih OZD. Ogromno nezadovoljstva je na terenu zaradi odnosa in dela DO Vekos in PTT. V mestnih KS pa zaradi neuspele akcije ustanavljanja Skupnosti stanovalcev, ki ostajajo le na papirju. Toda žal ni pravega posluha iz OZD.
Ugotavljamo, da . se v KS zavedajo družbenoekonomskega in družbenopolitičnega trenutka in dovolj trezno izražajo želje za naslednje srednjeročno obdobje. V večini KS so ocenili, da svojih srednjeročnih programov ne bodo v stanju dokončati, zato jih bodo prenesli v novo srednjeročno obdobje, seveda pa so plani odvisni tudi od odločitve o samoprispevku. KS zberejo precej denarja s samoprispevkom, tega med drugim uporabljajo tudi za redno dejavnost za vzdrževanje prostorov, cest, itd. Predsedstva KK SZDL so mnenja, da bi moral biti naslednji samoprispevek prav tako krajevni in da bi morala vsem zunanjim KS ostati sredstva s solidarnostnim prelivanjem med vaškimi in mestnimi KS. Mnenja so, da je potrebno voditi akcijo enotno v občini in osnovni poudarek dati na dokončanje tistih Objektov, ki jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo mogoče končati v sedanjem srednjeročnem obdobju. Podobno kot v dosedanjih samoprispevkih, bi bilo potrebno narediti skupen program vseh KS in zagotoviti večji delež sredstev tudi s strani SIS. V nekaterih KS načrtujejo v naslednjih petih letih izgradnjo prostorov: KS Pesje, škale, Topolšica, šalek—Gorica. Vsaka taka investicija mora biti dorečena v vseh pogledih, tudi če gre za nadomestno izgradnjo.
Sicer pa je denar za izgradnjo objektov v KS dodobra oplemeniten z udarniškim delom in dobro organizacijo dela, zato mora imeti tak način izgradnje infra struktura (vodovod, kanalizacije, telefonska napeljava) vso podporo na vseh nivojih.	J
UTRJEVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA:
Delovanje delegatskega sistema smo dodobra obravnavali in ocenili že v pomladanskih mesecih. Kljub temu, da so si v večini primerov temeljna okolia precej prizadevala, da bi poživila delo posameznih delegacij (zamenjava predsednikov delegacij, razširjanje delegacij), ugotavljamo, da se v mnogih delegacijah uspešno ocenjuje le po udeležbi delegata na skupščini. Delegacije in KK bi morale najti večji stik v usklajevanje družbenopolitičnih pogledov in uresničevanju življenjskih interesov delovnih ljudi. Le redko ugotavljamo, da bi zaživelo sek-cijsko delo in prav gotovo mora biti to oblika, ki jo moramo v prihodnjih letih dodobra uveljaviti. Premalo je še primerov odprtih sej delegacij, še vedno so redke delegacije, ki pokličejo na sejo strokovne delavce služb SIS in izvajalskih organizacij temeljito razmisliti o racionalizaciji delegatskega sistema, s krčitvi števila delegacij in o združevanju nekaterih SIS. Prav tako ocenjujemo, da bi samoupravne akte SIS prilagodili tako, da se bodo skupščine sestale največkrat dvakrat letno in obravnavale najpomembnejše zadeve. Vse ostale probleme, ki pa sedaj predstavljajo večji del dnevnih redov skupščin SIS, bi prenesli na delovna telesa teh skupščin, s tem bi delovna telesa dobila svojo vlogo. Poleg tega je potrebno prenesti v prakso, da bodo k pomembnejšim gradivom dajali svoja mnenja strokovnjaki ali strokovne institucije in opozorili na napake, ki se navadno rešujejo šele na sejah skupščin.
Povezava med KK in Občinsko konferenco SZDL še prav gotovo ni takšna, kot bi morala biti kadar gre za obravnavo gradiv in programov, ki se sprejemajo v skupščinah SIS. Namreč OK SZDL bi morala povzemati predloge in pobude KK SZDL, močneje bi morala biti prisotna s svojimi stališči in predlogi pri sprejemanju odločitev v SIS in drugih organih v občini (zlasti na komunalnem področju).
NALOGE SZDL NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE:
Velika slabost je, da zelo počasi širimo število ljudi, ki se organizirajo oz. vključujejo v oblike dela SZDL. Tarnamo o kadrovski stiski in to na vseh nivojih, v krajevnih skupnostih in v občini. Povsod pravimo, da kadrov za različne oblike dela v SZDL primanjkuje. Obenem pa vneto predlagamo v različna telesa isti krog ljudi. Tu bo potrebno storiti korak naprej.
SZDL ne sme zaupati samo ,,preverjenim" kadrom, ki se vključujejo v različne organe (npr. sveti bi morali prispevati k širjenju kadrovskega zaledja, vanje bi morali vključevati tudi tiste, ki sicer niso člani organov). V praksi se nam nemalokrat dogaja, da so eni in isti ljudje v različnih organih, kar prav gotovo ne prispeva k ustvarjalnosti teh organov. Odgovornejše naloge moramo dajati mladim, s tem jih bomo bolj enakopravno vključevali v družbeno dogajanje, hkrati pa bodo prevzemali odgovornost za odločitve v družbi.
Nesporno je dejstvo, da smo načrtnemu pripravljanju in usposabljanju kadrov, zlasti aktivistov SZDL, posvečali premalo pozornosti. Zato moramo v prihodnje še z večjo mero odgovornosti to začrtano akcijo izpeljati, kajti družbenoekonomske razmere nas silijo, da imamo usposobljene kadre.
V programskih smernicah so jasno izpostavljene naloge SZDL pri kadrovski politiki.
Prav gotovo zahteve po stalnih kadrovskih pripravah še vedno nismo uveljavili, čeprav jo stalno poudarjamo na vseh nivojih in vseh organih, zato smo mnogokrat pred nerešljivim problemom, ko bi morali posamezniki sprejeti funkcije od danes na jutri. Hkrati pa ocenjujemo, da so še vedno v našem kadrovanju prisotni pritiski velikih OZD.
Komunalna skupnost
Stabilizacijske čeri klestijo tudi komunalno gospodarstvo
Prejšnji ponedeljek je bHa seja skupščine komunalne skupnosti na kateri so delegati tehtali devetmesečno poslovanje te skupnosti ter rebalans plana, obravnavali pa so tudi program ukrepov za odpravo motenj v gospodarjenju DO Vekos.
Ko so govorili o uresničevanju plana za letošnje leto in o njegovem rebalansu, so delegati opozorili predvsem na neuresničevanje nekaterih nalog, ki so bile sprejete že v preteklosti. Tako je delegat iz krajevne skupnosti Stara vas menil, da je zelo neodgovorno, ker se iz leta v leto prestavlja ureditev Koroške ceste, delegati okoliških krajevnih skupnosti pa so menili, da se preveč sredstev namenja za urejanje komunalnih problemov v~Titovem Velenju, medtem ko ostajajo v okoliških krajevnih skupnostih nerešena osnovna življenjska vprašanja, kot je na-primer pitna voda. Zanimalo jih je tudi, po kakšnem ključu je izoblikovana prioriteta za pridobitev, sredstev za okoliške krajevne skupnosti,' saj očitno nimajo velikega vpliva nanje.
Odgovori so ostajali nedorečeni, ker pa so se nekateri postavljali 2e večkrat je bilo strokovni službi naloženo, da dosledno pismeno odgovarja nanje.
Delegati so spregovorili tudi o programu ukrepov za odpravo motenj v poslovanju komunalne organizacije Vekos. Ob polletju je Vekos predvsem zaradi cenovnih neskladij zabeležil izgubo, ki je bila kasneje pokrita iz sredstev za razširjeno reprodukdjo. Za naslednje mesece letošnjega leta so bile nato sprejete ustreznejše cene, ki bodo zagotovile normalno poslovanje te delovne organizacije.
Vendar pa so bile težave s temi ukrepi le zaustavljene, saj še vedno ostaja odprto vprašanje, kako zagotoviti sredstva za nove pregptrebne naložbe. Imamo namreč dotrajan kanalizacijski sistem, neustrezno odlagališče odpadkov, potrebna bo razširitev toplovodnega omrežja, z nastajanjem novih sosesk pa se bo odprlo ponovno vprašanje zagotavljanja pitne vode.
Očitno je, da si nadaljnje upadanje komunalnega standarda ne moremo več dovoliti, da lahko tako Vekos z določenimi notranjimi ukrepi, predvsem pa potrošniki z racionalnejšo porabo, in s skrb-nejšim varovanjem pridobljenih stanovanjskih in komunalnih dobrin pripomorejo, da se to ne bo dogodilo, z uveljavitvijo ustreznejših cen pa si bomo odprli možnosti za nadaljnji razvoj tega gospodarstva.
B. Z.
Svet za kulturo
0 statutu ZK0
Člani sveta za kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje, so na zadnji seji, ki je bila prejšnji ponedeljek, obravnavali predlog novega statuta Zveze kulturnih organizacij Velenje.
Spremembo so narekovale potrebe po organu, ki bi se lahko pogosteje sestajal in hitreje reševal posamezne zadeve. Izvršni odbor naj bi se zmanjšal na 13 članov, v predlogu pa je tudi oblikovanje predsedstva, ki naj bi kot svetovalni organ pripravljal predloge izvršnemu odboru. Člani sveta za kulturo so menili, da ustanavljanje predsedstva ni potrebno, da pa naj izvršni odbor pri svojem delu raje uporablja metode delovnih posvetov.
Spregovorili so tudi o usklajevanju in organiziran.i: obl ».stih proslav in priredite;. Vsi ti.- ki nameravajo v priiu . ;;jerri . ;iu organizirati prireditve )'očins;i*a pomena ali obeležiti ^šno svojo obletnico, naj to sporočijo na SZDL, najkasnf i. do 17. decMn-bra. Le tako bed o lahko r" no in dob* pravili tdar občinskih ' -v 7~ <„:;e leto.
Gorenje DO Notranja oprema, tozd Gradbeni elementi
Hkrati z uspehi nujna tudi posodobitev tehnologije
S krajšim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole bratov Letonje iz Smartnega ob Paki, so zaposleni delovne organizacije Notranja oprema, tozd Gradbeni elementi proslavili 10-letnico obstoja.
,,Pred, 10 leti smo v rojstnem kraju Gorenja predali svojemu namenu novo tovarno keramičnih ploščic. V njej so našli delo predvsem delavci iz bljižnjih krajev (Gorenja, Smartnega ob Paki, Pa-ške vasi, Mozirja). Tovarna je bila zgrajena v rekordnem času, poldrugem letu. Naložbo so končali v predvidenem roku. V času, ko smo se v Gorenju odločali za to naložbo, so v Jugoslaviji gradili 10 podobnih tovarn, od tega tri v Sloveniji. Mnoge med njimi so imele boljšo in tehnološko sodobnejšo opremo, njihova predračunska vrednost je bila za 50 do 100 odstotkov večja. Zato so nam mnogi napovedovali kratko življenjsko dobo oziroma obravnavali tovarno kot zgrešeno naložbo," je v svojem govoru poudaril slavnostni govornik Martin Marolt, v. d.
delovne organizacije Notranja oprema.
Takratne napovedi nekaterih se torej niso uresničile. To so delavci Keramike dokazali že v prvem letu obratovanja, to dokazujejo še dane. So namreč eden od redkih proizvajalcev, če ne edini v Jugoslaviji, ki presegajo teoretične zmogljivosti tovarne in ki obratujejo brez izgub.
Leta 1981 se je ta gorenjska temeljna organizacija vpisala med uspešne izvoznike. Do danes je prodala na tuje tržišče preko 500.000 kvadratnih metrov ploščic. Samo letos naj bi izvozili več kot 250 tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic, za prihodnje leto pa načrtujejo, da bodo ija zahtevnejša tržišča zahodne Evrope prodali že 300 tisoč kvadratnih metrov ploščic.
Ob praznovanju 10 let dela, uspehov in razvoja pa -je skrajni čas za obnovo in posodobitev tehnološke opreme, od peči za žganje glazur in avtomatizacije vsega transporta, do načrtovanja in sortiranja. To je finančno zelo
zahtevna naloga, ki pa jo moramo kljub neugodnim gospodarskim razmeram uresničiti. To je tudi sestavni del sanacijskega programa in načrta naložb temeljne organizacije za naslednje leto," je med drugim povedal Martin Marolt.
S takšno posodobitvijo proizvodnje bi lahko izdelali 90 odstotkov najkvalitetnejših keramičnih ploščic, hkrati pa bi si ustvarili tudi pogoje za proizvodnjo najzahtevnejših tipov ploščic, precej bi se zmanjšaia poraba energije in izmeta. Prav tako bi se povečala produktivnost, izboljšala humanizacija dela, ter kvalifikacijska struktura zaposlenih. Ce te načrtovane posodobitve v prihodnjem letu ne bodo izvedli, se bo po besedah slavnostnega govornika, gotovo zmanjšal izvoz, bitka s stroški bo še izrazitejša, ogrožen pa tudi nadaljnji razvoj te tovarne.
Ob koncu slovesnosti so 43 delavcem, ki so v obratu Keramike zaposleni že od prvega dne, podelili priznanja.
Praznovanje 10-letnice dela, uspehov in razvoja Keramike
Rek - DO Eso
Podelili priznanja
V počastitev praznika, dneva reptlblike, so v Rekovi delovni organizaciji Elektrostrojna oprema, v sredo, 28. novembra, pripravili krajšo proslavo, na kateri so ob kulturnem programu učencev osnovne šole Veljka Vlahoviča, najzaslužnejšim delavcem podelili tudi državna odlikovanja ter priznanja
in nagrade ,,Uspešen delavec ESO 84."
Te nagrade in priznanja, ki jih v tej delovni organizaciji podeljujejo vsako leto najbolj prizadevnim, zglednim in pridnim delavcem, sta tokrat prejela Marjan Horvat ter Franc Pečečnik.
ikovaiija
Državna odlikovanja, red dela s srebrnim vencem pa so ob tej priložnosti podelili: Francu Pe-čečniku, Antonu Tajnikarju in Antonu Ževartu. Posmrtno pa je bil z enakim državnim odlikovanjem odlikovan tudi Svan Zupančič.
B. M.
Proslava v počastitev praznika dneva republike, ki so jo v Eso združili s podelitvijo državnih odlikovanj in priznanj
Tržnica Titovo Velenje Opravili pf @P0tfebf1O Mq
Kolektiv Tržnice Kmetijskega kombinata Ptuj v Titovem Velenju je moral zaradi predčasne dotrajanosti streh nad zaprtimi prodajalnami opraviti nujna sanacijska dela. Najbolj prizadetaje bila vsekakor samopostrežna trgovina, saj je streha puščala žepi i najmanjših padavinah. Z novo kritino, ki jo je v slabem mesecu dni nadvse solidno postavil Veko. denar pa je zagotovilu delovna organizacija K.K Ptuj. je celotni objekt tržnice bistveno lepši. Izgled tržnice pa še naprej kazijo povsem neurejene javne prodajne stojnice, ki so prav tako v upravljanju velenjske tržnice Zato je želja celotnega kolektiva Tržnice, da bi se tudi to vprašanje čimprej rešilo. Predvsem pričakujejo pomoč velenjske komunalne skup-
nosti kjer se zbirajo sredstva od uporabnikov tržnice. Po ureditvi teh stojnic bi bila slika celotne
tržnice zagotovo bolj celovita, videz središča mesta pa lepši.
B. Mugerle
Šahovska liga
Med minulimi prazniki so potekali na Bledu in v Trbovljah tekmovanja v 1. in
2.	slovenski šahovski ligi. V Trbovljah so šahisti SSD Velenje nastopili v 2. ligi — vzhodna skupina, kjer je nastopilo 10 ekip. Fkipo sestavljajo 4 člani, ^na članica in mladinec. Čeprav je naša eki pa nastopila samo s petimi člani (brez ženske), smo osvojili 3. mesio. Vrstni red je bil naslednji: 1. Rudar (Trbovlje) 45 točk, 2. Lendava 36,5 točke, 3. SSD Velenje 32 točk, 4. lmpol (Slovenska Bistrica) 32, 5. Zagorje 31,5 točke, 6. Slovenske Konjice 30,5 točke, 7. Brežice 30,5 točke, 8. Partizan (Polskava) 27,5 točke, 9. Svoboda (Pobrežje) 27 in 10. Gornja Radgona 15 točk.
Za našo ekipo so nastopili: 1. deska Kristan 5 točk, 2. deska Goršek 3 točke,
3.	deska Matko 7,5 točke, 4. deska
Stropnik 3,5 (5) in Brešar 2,5 (4).točke. Na 3. deski je zelo uspešno igral Milan Matko, ki je s 7,5 točke izpolnil normo za naslov mojsterskega kandidata.
Na mladinski deski je Novak osvojil 5,5 točke.
TURNIR DVOJIC
Tradicionalni hitropotezni turnir dvojic je bil letos odigran v hotelu Vesna v Topolšici.. V organizaciji turnirja so pelag izvršnega odbora društva sodelovali še člani sekcije iz Topolšice. Turnirja se je udeležilo 16 dvojic. Po pričakovanju sta zmagala Kristan in Goršek s 25,5 točke, 2. mesto sta presenetljivo, a popolnoma zasluženo, osvojila mladinca Novak in Malenkovic s 23,5 točke, 3. mesto Brešar in Cvar 21,5 točke, 4. Matko in Stropnik 21,5, 5. Alič in Labus 20 točk, 6. mesto Speh in Zaje 20 točk.	Kristan
Gorenje - tozd Zamr2ovalna hladilna tehnika
Z inovacijami prihraniti delovna mesta
Ob letošnjem dnevu inovatorjev je bil za najboljši tozd s področja inovacij v občini Velenje, kjer delavci prijavijo največ izboljšav, ponovno izbran tozd Zamrzovalno hladilna tehnika. To priznanje so inovatorji te temeljne organizacije prejeli drugič zapored in s tem dokazali, so bile metode dela, ki so jih izbrali uspešne.
To priznanje je bilo povod, da smo jih obiskali, da nam bi ponovno predstavili inovacijsko dejavnost, dosedanje uspehe in načrte, ki jih imajo na tem področju.
V	pogovoru so sodelovali Avgust Sušeč, vodja tozda, Franc Brinovec, samostojni skrbnik za inventivno dejavnost na ravni DSSS delovne organizacije Gorenje Gospodinjski ^parati, Jernej Stvarnik skrbnik za inventivno dejavnost v tozdu ter Milan Sik-man, predsednik komisije za inventivno dejavnost v tozdu.
V	proizvodnem procesu se poraja dosti novih in koristnih zamisli, in če so le ideje deležne pozornosti in imajo možnost za uresničitev, so lahko temelj za boljše gospodarske rezultate. Uresničevanje novih zamisli pa mora biti organizirano, in to tako, da se inovacija čimprej dejansko uporabi. Zal pa je pri nas v Jugoslaviji pa tudi v naši republiki še vedno malo delovnih organizacij, ki bi imele patentni oddelek, raziskovalno razvojno službo ali kakšno drugo službo za tehnološke inovacije. In tudi če jo že imajo, pogosto ne deluje tako, kot hi si tq želeli in kot bi morala.
Gorenje ob svojem preoblikovanju, ob novem razvojnem konceptu, sodobnejših spoznanjih, seveda skuša kar najbolj uveljaviti tudi to področje dejavnosti. Ob bolj organizirani in skrbneje vodeni akciji tudi uspehi niso izostali. Med vsemi temeljnimi organiza-
cijami pa jih je bilo največ prav v tozdu Zamrzovalno hladilna tehnika.
In zakaj prav tu?
Naši sogovorniki so se skromno izognili lastnih prizadevanj, ki pa niso bila majhna, saj je bilo potrebno spreminjati miselnost in navade delavcev. Spodbuditi jih je bilo potrebno, da so bolj razmišljali o evojem delu ter da so opozarjali na pomanjkljivosti zaradi katerih je delovni postopek daljši, zahteva več materiala, povzroča pogostejše poškodbe izdelka ali kaj podobnega. Seveda pa je bil to šele začetek, sedaj so namreč morali poiskati tudi ustrezno rešitev.
V tozdu Zamrzovalno hladilna tehnika so v obdobju enega leta zbrali več kot 50 inovacij .kih predlogov. Ta številka je sicer nekoliko manjša, kot so jo dosegli
Milan Šikman, predsednik komisije za inventivno dejavnost v tozdu: ,,Delavci se zavedajo, da bodo inovacije pripomogle k večji uspešnosti celotnega tozda."
leto poprej, vendar pa so bili tokrat inovacijski predlogi precej zahtevnejši in bo njihov gospodarski učinek večji. Uresničeni predlogi so dali prihranek (ki ga je možno izračunati) v vrednosti 35 miljonov dinarjev, nagrajenci pa so prejeli za te izboljšave 2,7 milijona dinarjev. To je 7,7 odstotka celotne gospodarske koristi.
Takšne spodbudne številke na področju inovacijskih dejavnosti seveda niso začele nastajati kar same od sebe, ampak je bilo potrebno najprej izoblikovati ustrezne službe, poskrbeti za zadovoljivo obveščenost delavcev ter presekati vprašanje nevoščlji-vosti, ki se je pojavljala ob podelitvi prvih nagrad inovatorjem. Veliko dela so opravile tudi družbeno politične organizacije.
Ker je organiziranost osnova za uspehe na področju inventivne
Alojz Sušeč, vodja tozda: ,,Ko smo premagali nevoščljivost, so se inovatorjem odprle nove možnosti"
dejavnosti v Gorenju, je prav gotovo zanimivo, kakšno pot so izbrali. Ze skoraj deset let na ravni delovne organizacije deluje služba za razvoj množične inventivne dejavnosti. Ta služba skuša predvsem motivirati, pa tudi konkretno pomagati avtorjem pri uresničitvi zamišljene inovacije. V ta namen išče mnenja strokovnih služb. Strokovne službe pa poleg tega vsak inovacijski predlog pregledajo in ga dopolnijo, če je to potrebno, nato pa ga vrnejo komisijam za inventivno dejavnost v temeljnih organizacijah. Delavski svet nato, kot zadnji potrdi (ali zavrne) takšen inovacijski predlog ter odobri nadomestilo avtorju.
Izjemno pomembne, so menili naši sogovorniki, so množične oblike dela, kot je bila akcija Predlagaj nekaj koristnega ali pa kot bo nova akcija Prihrani delovno mesto. Od te si veliko


,'i >. u'	u..
0 i'.
Jernej Stvarnik, skrbnik za inventivno dejavnost: ,.Tehnologija, ki jo trenutno imamo v tozdu, omogoča še številne inovacije."
obetajo, saj imajo fizično zelo intenžvne proizvodnje. Ker pa morajo po planu z isto delovno silo v prihodnjem letu narediti precej več, bo to možno le z večjo avtomatizacijo in poenostavitvijo delovnih postopkov.
Posebno področje so tudi razpisi za tehnološke rešitve posameznih problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji. Tu strokovne službe izpostavijo problem zaradi katerega se pojavlja npr. ozko grlo v proizvodnji ter skušajo usmeriti neposredne proizvajalce in razvojne delavce v njegovo razrešitev.
V tozdu Zamrzovalno hladilna tehnika menijo, da je pri njih možnosti za nove inovacije še veliko, saj tehnologija ni tako dodelana kot v tovarnah na zahodu in se da zato na več načinov izboljšati in olajšati delo.
Kaj pa nagrade, ki so namenjene
Fran Brinovec, samostojni skrbnik za inventivno dejavnost: ,.Sedanji pravilnik o nagrajevanju inovatorjev je že zastarel, kmalu bomo sprejeli novega."
inovatorjem? Te so bile in so v marikateri organizaciji združenega dela še vedno jedro sporov, oporekanj in zavisti ter zaradi nerazumevanja posameznikov ali pa tudi večjih skupin vplivajo na število inovacijskih predlogov. Te slabosti so v Gorenju, posebno pa še v tozdu Zamrzovalno hladilna tehnika dokaj uspešno odpravili.
Delavci se zavedajo, da bodo inovacije pripomogle k večji uspešnosti celotnega tozda in jim najpogosteje tudi olajšale delo. Prav nerazumevanje pa je bila največja prepreka, da so bili pravilniki o nagrajevanju inovatorjev nestimulativni in jih niso spodbujali k iskanju novih rešitev. In čeprav sta Jernej Stvarnik in Milan Šikman, ki sta oba prijavila že vrsto zahtevnih inovacij, med pogovorom zatrjevala, da je nagrada pravzaprav manj pomembna in da je uspešna uveljavitev inovacije v proizvodnji tisto kar inovatorja najbolj osrečuje, pa je vendarle res, da je bilo brez ustreznega nagrajevanja takšno prizadevanje med sodelavci v glavnem skromno cenjeno. Z novim pravilnikom se je v Gorenju ta odnos začel naglo spreminjati in zato sedaj že ta pravilnik čaka številne dopolnitve.
Ob nagrajevanju inovatorjev se postavlja še eno vprašanje, kako namreč nagraditi zahtevnejše inovacije, ki jim je vrednost težko izmeriti, oziroma kako nagraditi delavce v razvojnem oddelku, kjer je težko opredeliti, kaj sodi v njegovo delovno dolžnost in kaj je dodatno delo. Tudi tu iščejo v Gorenju nova pota in upajo, da uspehi ne bodo izostali.
Leta so torej naredila svoje in tu('i občini Velenje se uspešno oblikuje sodoben industrijski delavec, nastaja določena tradicija, ki ustvarja nove kvalitete in spoznanja. To pa dokazujejo tudi uspehi na področju inovacijske dejavnosti, kjer se sicer s težavami, a nezadržno približujemo razvitejšemu poprečju.
B. Z., S. V.
Brezhibno vozilo je varno vozilo
00 ZSMS Eso - tozd Strojni obrati
Pregledali so 344 vozil
w
Se letos pogovor za okroglo mizo
SLO in DS
Po poteh štirinajste divizije
Materialna baza in mi vsi
»Nismo pričakovali takega uspeha"
Že v času narodno osvobodilne vojne sta bila odpor in njegovo organiziranje tesno povezana z materialno bazo. Brez nje ne bi bilo hrane, obleke in ostalih nujnih, življenjsko pomembnih sredstev za celotno borbo in odpor na vseh bojiščih. Iz tega smo se naučili mnogo, še več pa so nam prenesli udeleženci NOB, ki so bili bo|j neposredno v zaledju okupatorja in seveda istočasno v zaledju naših borbenih sil.
Omenil bi samo pohod XIV. divizije na Štajersko, ko teren ni bil dobro preskrbljen s hrano in v celoti s preskrbo, rezultati pa so bili pogubni za borce.
Zato sedaj v mirnem času, vzporedno z vsemi dejavniki naše družbe, krepi koncept SLO materialno bazo, seveda rie takšno kot je bila nekoč — med NOB — toda z isto funkcijo namembnosti.
Občinski štab teritorialne obrambe Velenje, kolikor je to v njegovi moči in pristojnosti razvija, gradi in opremlja določene objekte v na-
divizije nam je vodja najuspešnejše ekipe Osman Hasič povedal: ,,Posebej se na pohod nismo pripravljali, veščine in spretnosti, ki smo jih morali pokazati so nam bile znane že od prej. Na teh pohodih sem že večkrat sodeloval, vendar tako dobrega rezultata kot tokrat še nismo dosegli. Pričakovali smo uvrstitev okoli petega mesta, več pa ne. Letošnji pohod je bil precej zahteven in dobro pripravljen. Tudi vreme nam je bilo tokrat naklonjeno, prejšnja leta je v tem času bil že namreč sneg. Zjutraj smo se zbrali v Šoštanju, nato nas je pot vodila na vrh Skor-nega, mimo Šentflorjanske cerkve do Grebenška, od tam do Vodovnika ter nazaj do Šen-tflorjanskega grabna. Ob celotni poti so bile kontrolne točke na katerih smo morali opraviti različne naloge, vse pa je bilo točkovano.
Osvojeno prvo mesto nam je v veselje in ponos, hkrati pa obveza, da tudi v prihodnje sodelujemo na tem tekmovanju, oziroma pohodu."
B. M.
Ši občini, ki bi v določenem času in trenutku prišli do izraza v polni moči, če bi to bilo potrebno.
Tako zbiramo sredstva za iz-» gradnjo in obnovo objektov, ki so in bi bili v določenem trenutku pomembni za SLO in družbeno samozaščito.
Obenem spremljajo vse spremembe v krajevnih skupnostih, na objektih, ki bi bili nujni za nadaljnje življenjske in operativne potrebe.
Tako ocenjujemo, da lahko eno krajevna skupnost, ki je dobro organizirana ter opremljena samo z najnujnejšimi kmetijskimi stroji ter ostalimi materialno tehničnimi sredstvi, organizira dnevno peko .kruha (2500 kg), oblikuje razne delavnice (kolarsko, mehanično, mizarsko, kovaško . . .), z delovnimi stroji koplje in zžsipa jarke, prehranjuje s poljščinami prebivalstvo in opravlja ostale dejavnosti pomembne za splošni ljudski odpor.
Seveda se tu srečujemo tudi z raznimi težavami. Eden takšnih je vzreja konj v naši občini. Analiza je pokazala, da je za naše širše območje najuspešnejši konj vrste ,,Haflinger". Ker pa je njegova nabava vezana na uvoz, potekajo privezi počasi in v manjših količinah, čeprav si občinski oddelek za ljudsko obrambo prizadeva, da bi vse potekalo kar najbolj ažurno in v skladu s potrebami v naši občini.
Poudariti je potrebno, da plodno sodelovanje s komitejem za SLO in DS v KS in z njihovo pomočjo in neredko z življenjsko sugestijo rešujemo vprašanja, ki so pomembna za celotno našo družbo.
Trudili se bomo, da se bo delo, ki smo ga doslej vpeljali in ki je že pokazalo določene dobre rezultate, nadaljevali še uspešneje, konkretno pa naj bi se ti rezultati pokazali v močni in sodobno opremljeni materialni bazi v naši občini.
Letošnjega tradicionalnega pohoda po poteh štirinajste divizije v počastitev dneva republike, ki ga vsako leto organizirajo delavci postaje milice Titovo Velenje, o tem smo v našem časniku že pisali, se je udeležila tudi 4-članska ekipa, rezervnih vojaških starešin občin-
ske konference ZRVS občine Velenje. Omenjena ekipa, ki so jo sestavljali, Osman Hasič, Stanko Barber, Stane Tepej in Janez Ramšak, med šestnajstimi ekipami je bila najbolje uvrščena in prejela prehodni pokal.
Po pohodu po poteh štirinajste
Nadan Gusič I Najbolje uvrščena ekipa rezervnih vojaških starešin s prehodnim pokalom
Jože Vajngerl
Pred iztekom prejšnjega meseca, 27. novembra, je Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja skupaj z delavci postaje milice, pionirji — prometniki in nekaterimi drugimi dejavniki, izvedlo preventivno akcijo, „Brez-hibno vozilo je varno vozilo", ki jo vozniki poznajo že dal) časa, saj sodi v vsakoletni program dela občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Namen akcije, ki je tokrat potekala na vseh treh vpadnicah v Titovo Velenje, je bila, ugotoviti, če so naša vozila tehnično brezhibna za vožnjo v cestnem prometu, zlasti pa s kakšnimi gumami se vozimo in kako delujejo svetlobna telesa.
Skupaj so ustavili 344 vozil. Voznike so na manjše napake samo opozorili. V devetih primerih so ugotovili napake na zavornem mehanizmu, sedem vozil je bilo slabo opremljenih z gumami, kar na 65 vozilih pa so ugotovili napake na svetlobnih telesih.
Na akciji so ikontrolirali tudi uporabo varnostniega pasu. Le 18 voznikov je bilo piripetih, 123 jih je izjavilo, da pas uporabljajo le občasno, 144 voznikov pa je dejalo.
Jože Grazer
da varnostnega pasu doslej še niso uporabljali.
Izvajalci akcije ,,Brezhibno vozilo je varno vozilo", so na kraju ocenili' da je akcija povsem uspela in dosegla svoj namen. Dejali so še, da so pričakovali večje število ne povsem brezhibnih vozil, zlasti tistih, s slabimi gumami, vendar se na vso srečo po naših cestah ne vozijo tako pomanjkljiva vozila kot so pričakovali. Izjavili so še, da bodo s takšnimi in podobnimi akcijami tudi v bodoče nadaljevali.
Po končani akciji smo tudi udeležence zaprosili za krajše izjave.
Alojz Hren, član ZŠAM: ,,Ob tokratni akciji se je pokazalo, da so te še kako potrebne, saj se z njimi lahko zanesljivo prepreči prenekatera nevarnost, ki bi lahko imela hude posledice. Vozniki se mnogokrat še zavedajo ne s kakšnimi vozili se podajajo v javni promet. Odkrito povedano, pričakovali smo več vozil s pomanjkljivimi gumami, ker jih na tržišču primanjkuje, vendar je bila slika povsem drugačna."
Jože Grazer, miličnik: ,,Ustavljali smo vsa vozila, tudi avtobuse,
Alojz Hren
in pregledovali njihovo brezhibnost. Večjih napak na ustavljenih vozilih nismo ugotovili, za manjše pa smo voznike samo opozorili. Najpogostejši pojav pri tovornih vozilih je bil, da na pogonskih kolesih niso imela enakih gum, čeprav je to obvezno. Vsako naše opozorilo so vozniki sprejeli z odobravanjem in polno mero odgovornosti."
Jože Vajngerl, voznik: ,,Avto vozim že precej let in vsak dan sem na cesti, zato se mi zdijo taki in podobni občasni pregledi vozil nujni in potrebni. Sicer pa sem se že navadil, da kadar se odpravim z avtomobilom na daljšo pot, ga prej temeljito pregledam. Ob tokratnem pregledu luči, gum in zavornega mehanizma na mojem vozilu ni bilo bistvenih napak in pomeni, da lahko brez strahu in varno nadaljujem vožnjo."
Zapišimo še, da so v tej akciji vsi vozniki brezhibnih vozil prejeli tudi nalepke: ,,Brezhibno vozilo je varno vozilo, zmanjšajmo hitrost — varčujmo z gorivom" ter nalepko, ki opozarja na uporabo varnostnega pasu.
B. Mugerle
Ko Je voznik vozilo ustavil, so miličniki in avtomehanikl opravili splošen pregled
Kolektiv delovne organizacije Elektrostrojne opreme je mlad kolektiv, saj so v njem zaposleni pretežno mlajši delavci. Zato ni nič čudnega, da osnovna organizacija zveze socialistične mladine tozda Strojni obrati šteje kar 150 članov.
To je dobra polovica vseh zaposlenih delavcev v tem tozdu. Mladinska organizacij? ima svoje predsedstvo, ki se redno mesečno sestaja, po potrebi tudi pogosteje, pripravlja dnevne rede sestankov in vodi vse ostale aktivnosti. Na nivoju delovne organizacije pa se mladina povezuje preko koordinacijske konference, ki jo sklicujejo na pobudo posameznih organizacij, oziroma, ko obravnavajo tista vprašanja, ki zadevajo mladino celotne delovne organizacije.
Letos je osnovna organizacija ZSMS tozda Strojni obrati pretežni del stojega dela namenila najrazličnejšim aktivnostim pri katerih je sodelovalo precejšnje število mladih. Udeležili so se pohoda po poteh štirinajste divizije, organizirali plesni tečaj, izvedli očiščevalno akcijo okoli proizvodnih prostorov in drugo. Zelo pester program aktivnosti pa so imeli ob dnevu mladosti — 25. maju. Uspešno so izvedli kviz splošnega znanja ter turnir v malem nogometu med obrati
nizacijami. Aktivno so se mladi vključili tudi v aktivnosti reorganizacije delovne organizacije. Sicer pa je potrebno zapisati, da je veliko pobud in predlogov prišlo prav iz njihovih vrst, mnoge od njih so v tozdu tudi uresničili.
,,Naša želja je k aktivnemu delu pritegniti kar največ mladih, zato v mladinski organizaciji veliko skrb namenjamo tudi pripravam za sklic sestankov naše organizacije. Zlasti so ti sestanki kratki in vsebinsko dobro pripravljeni. Seveda na sestanke vabimo tudi delavce strokovnih služb. Ocenjujem, da večino mladih v naši delovni organizaciji zanima, kakšna bo njihova prihodnost. Zato smo se odločili še pred iztekom leta izvesti pogovor za okroglo mizo na temo: Položaj mladih delavcev v Esu in * kakšna sta nadaljnji razvoj in perspektiva naše delovne organizacije. Na pogovor bomo povabili vodilne in vodstvene delavce Esa, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in druge. Seveda si želimo, da bi se tega pogovora udeležilo čimveč mladih našega kolektiva. V tem letu pa si želimo skupinsko ogledati še velenjski rudnik," nam je med drugim povedal predsednik OO ZSMS tozda Strojni obrati, Branko Amon.
B. Mugerle
Anton Acman
Premalo mladih pevcev
„Vodilni imajo v naše delo veliko zaupanje", pravi Branko Amon
tozda, trije mladinci pa so se udeležili tudi sklepne prireditve ob 25. maju v Beogradu. V mesecu oktobru so se lotili čiščenja okolice in notranjosti nove proizvodne hale za hidravliko, zelo uspešno pa je bilo srečanje z borci Skornega.
Poleg naštetih aktivnosti pa mladi tozda Strojni obrati ne zanemarjajo svojega družbenopolitičnega poslanstva. Redno* se vključujejo v reševanje celotne problematike gospodarjenja skupaj z drugimi družbenopolitičnimi orga-
Mešani pevski zbor Enakost iz Mozirja uspešno deluje že nekaj manj kot dvajset let. Vseh lepih nastopov na najrazličnejših prireditvah in proslavah, samostojnih koncertov in tekmovanj v občini ali izven nje, se ne da našteti. Za vse to je bilo potrebno veliko naporov in odrekanja, veliko marljive vadbe in žrtvovanja prostega časa.
Zbor že od vsega začetka vodi Anton Acman iz Smihela, marljivo, neutrudno, požrtvovalno in s polno mero odrekanj. Pevci ga imajo radi, zaupajo mu in vsi po vrsti trdijo, da zbor brez njega ne bi bil, kar je, ali pa ga sploh ne bi bilo. Za Antona Acmana ni ovir na poti iz šmihela do Mozirja, ne vremenskih, ne kakršnihkoli drugih, če ne gre drugače pa pot pod noge in peš v dolino in nazaj.
,,Pobudo za ustanovitev zbora je dal takratni predsednik prosvetnega društva » v Mozirju in po začetnih težavah smo najprej ustanovili moški pevski zbor. Po nekaj letih vaj in nastopov so zaradi pomanjkanja močnih glasov sklenili, da v svoje vrste pritegnejo še ženske in tako je nastal sedanji mešani zbor. Pevk, ki so se takrat pridružile zboru, danes ni več. Svoje so opravile službe, poroke in
Anton Acman: ,,Za petje in kulturo ni toliko razumevanja, kot za druge dejavnosti."
družinske obveznosti z njimi, nekaj se jih je odselilo, ali pa so prenehale zaradi drugih zadržkov.
Na začetku sem si zamislil, da bi ustvarili reprezentančni zbor, ki bi pesem naše občine predstavljal tudi izven njenih meja. Ta načrt nam je uspel le delno, čeprav so bili začetni uspehi dokaj obetavni. Težave z osipom pevcev so storile svoje in torej nismo v celoti uresničili naših želja, vseeno pa
stalno nastopamo v Mozirju in občini, pa tudi na medobčinskih revijah ter na pevskem taboru v Šentvidu. Vadimo redno vsak teden, saj ni moja in naša skupna želja, da bi se zbirali in vadili le od ene do druge prilike. Tudi zaradi tega imamo težave s pevci. Jasno namreč je, da le redna vadba zagotavlja potrebno kakovost, zato so mnogi pevci odnehali, ker zaradi različnih razlogov niso mogli redno prihajati na vaje.
To je tudi ena naših največjih težav. V podjetjih namreč za petje in kulturno delovanje nikakor ni takšnega razumevanja, kot za ostale dejavnosti, pa naj bo to karkoli. Problem ni samo udeležba na vajah, celo na nastope pevci večkrat ne morejo Težave so poleg večizmenskega dela tudi šolske obveznosti, pa večerne šole, predrag bencin in podobno. Moti me tudi, da med mladimi v samem kraju, zlasti med fanti, ni nobenega zanimanja za zborovsko petje. V Mozirju je veliko prebivalcev, večina pevcev pa je iz okoliških zaselkov Lepe njive, Radegunde, Lok in drugih.
Tudi zato zbor nima tolikšnega števila članov, ki bi zagotavljalo potrebno kakovost. Razumemo pa se vseeno in radi pojemo."
KS Ravne
SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE • SREČANJE 9 SREČAN
Kavčnikova domačija v Zavodnjah
V teh dneh se v Zavodnjah končujejo obnovitvena fela na Kav-čnikovi domačiji. Investitor sanacijskih del je Kulturni center ,,lvan Napotnik" iz Titovega Velenja, sanacija pa je financirana i/, sredstev za varstvo naravne in kulturne dediščine Kulturne skupnosti Velenje . in Kulturne skupnosti Slovenije. Izvajalec strokovno zelo zahtevnih del je Tesarstvo Škotnik iz Raven pri Šoštanju, nadzor nad sanacijskimi posegi pa opravljajo strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo iz Celja in Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik".
Kavčnikova domačija, ki je bila v Našem času že predstavljena, po svoji zasnovi predstavlja najstarejšo in najpomembnejšo ohranjeno kmečko domačijo v naši občini, hkrati pa je od leta 1976 znana tudi širši javnosti. Tega leta je bila namreč domačija predstavljena v poljudni publikaciji o slovenski kmečki hiši skupaj še z enajstimi kmečkimi domačijami v Sloveniji
kot izjemno redko in pomembno pričevanje o stanovanjski kulturi našega kmečkega človeka.
Kljub temu je domačija doslej doživljala kaj žalostno usodo. Leta 1981 je novi lastnik domačije podrl slikovito kaščo ob domačiji (verjetno iz 18. stoletja) in gospodarsko poslopje, ki je bilo konstrukcijsko povezano s stanovanjskim delom hiše: lopo, dimnično kuhinjo in ,,hišo". Ko se je v začetku letošnjega leta zaradi snega zrušila še streha preostalega dela domačije ie že kazalo, da ie domačiia zapisana propadu. Dosedanji sanacijski posegi so propadanje ustavili in domačija je zdaj zaščitena do te mere, da lahko čaka na nadaljnje odločitve. Napravljeno je bilo novo ostrešje, ki je provizorično pokrito s strešno lepenko, obnovljen zid na severni strani poslopja ter lopa, ki jo je rušenje leta 1981 toliko načelo, da jo je bilo treba zrušiti, napraviti temelje in ponovno postaviti. Za naslednje leto tako ostaja le še prekrivanje
strehe s skodlami, nato pa se bo treba odločiti kaj storiti z domačijo v prihodnje.
S stališča strokovnjakov in Zavoda za spomeniško varstvo ob tem vprašanju ni, nobenih dilem. Domačijo bi bilo treba rekonstruirati do prvotnega stanja, torej ponovno postaviti porušeni gospodarski del in kaščo in nato poskrbeti za muzejsko prezentacijo celotnega domačijskega kompleksa. Tako mnenje je strokovno močno utemeljeno in bo treba pri prihodnjih odločanjih resno računati z njim. Zdaj je namreč ohranjen le najstarejši del Kavčnikove domačije — dimnica, ki je nekoč predstavljala edini bivalni in delovni prostor za družino in živali. Ohranjena je tudi lopa, ki so jo di-mnični hiši dogradili kasneje, in nazadnje ,,hiša", ki je najmlajši stavbni del domačije, čeprav ni tako ,,nov", kot smo mislili še pred začetkom sanacije. Čiščenje ometov v ,,hiši" je namreč pokazalo, da ta ni bila dograjena sredi prej-
šnega stoletja, ampak znatno prej, v 18. stoletju. To nam dokazujejo ostanki malih okenc v ,,hiši", ki so se s smučnim mehanizmom zapirala z deščico prav tako, kot se v dimnični celici. Ta nova datacija ,,hiše" postavlja starost dimnice še v starejšo dobo, kako daleč nazaj pa bo še treba ugotoviti.
Manjkata torej dva bistvena sestavna dela domačija, kašča in gospodarski del poslopja, ki pričata o tem, kako se je bivanjska kultura slovenskega kmeta skozi stoletja izboljševala in dopolnjevala. Ravno ta razvojni sled je bil edinstvena dragocenost te domačije v slovenskem prostoru in celo izven njega. Kavčnikova domačija je pred rušilnim posegom v letu 1981 namreč predstavljala kar nekakšen povzetek stavbnega razvoja bivališča slovenskega kmeta od srednjega veka, ko je bila enocelična dimnična hiša običajna, do 19. stoletja. Tedaj so se uveljavile še sedaj ohranjene kmečke hiše s črno kuhinjo, lopo in ,,hišo" v skromnejši, in še s ,.hiško" oz. ,,kamro" v bogatejši varianti. Hkrati je Kavčnikova domačija v svoji prvotni podobi, tudi dragocen in pretresljiv dokument o tem, kako si je mali kmet, sicer z zaostankom za svojimi sosedi, poskušal izboljševati svoje bivanjske razmere, z duhovitimi in ustvarjalnimi kon-strakcijskimi izvedbami pri dograjevanju svoje domačije. Njegovi sosedi so si medtem hiše po novih
Namenu predali nov vodovod
Trinajstič, če bo zdravje
stanovanjskih načelih in normativih postavljali na novo.
V svoji današnji podobi (lopa, dimnica, hiša) je Kavčnikova domačija pravzaprav zgodovinska potvorba, ki združuje le najstarejši in najmlajši del domačije, zato muzejska prezentacija obstoječega stanja nima nobenega smisla. Tako je s stališča strokovnjaka edina smotrna alternativa le popolna rekonstrukcija domačije in njena muzejska prezentacija, ki bo zanimiva tudi zaradi izjemnega in številnega ohranjenega hišnega inventarja.
Strokovnjaki se seveda zavedamo, da bo tak predlog v tej težki gospodarski situaciji naletel na številne ugovore in odpore, ki smo jih ob razpravah o Kavčnikovi domačiji že doživljali. Ob tem moramo poudariti, da se nam ti odpori zdijo razumljivi glede na fi-
nančno situacijo v kateri smo, nikakor pa ni razumljivo, da se taki odpori pojavljajo le proti Kavčnikovi domačiji, ne pa tudi proti drugim objektom (gradovom in cerkvam), ki so izraz elitne in največkrat neslovenske kulturne tradicije. Če se bomo torej v naslednjem srednjeročnem obdobju odločili, da bomo še varovali našo kulturno dediščino, po tem Kavčnikova domačija najbrž ne bo smela manjkati na seznamu objektov, v katere bomo vlagali. Zaključimo z besedami, ki jih je na eni od številnih razprav o usodi Kavčnikove domačije izrekel predstavnik izvajalca: ,,Če pustimo Kavčnikovo domačijo propasti, potem smo pustili propasti preteklost slovenskega malega človeka."
Prof. Jože Hudales
Največja znamenitost Kavčnikove domačije — odprto ognjišče v dimnici
Zinka Kostanjšek
usoda bolj prijetna in iz izleta seje ,,izcimil" pravi posel. Po čudnem naključju je . prevzela nalogo oskrbnice na koči pri Sedmerih in tako potem vsako leto do letošnje jeseni. Zinka je povedala, da ogromno dela in skrbi na tako pomembni planinski postojanki ni ravno pravi motiv za takšno vztrajnost. Niti ne denar, ki si ga prigara vsak delavec v planinski koči. Človek se ,.zastrupi" prijaznimi ljudmi, z ljudmi, kakršnih v dolini ni. Prijetno je biti v planinah, v miru in soncu, kakršnega ni tu spodaj. Vendar si to lahko privošči vsak človek, če se le malo potrudi. Nekakšne samostojnotsti, svobode, odgovornosti in iznajdljivosti pa zlepa ne sreča človek, če ni nekaj mesecev priklenjen med skale, odvisen od vremena in stalno obkrožen od mokrih, žejnih, vendar srečnih ljudi.
Planinska postojanka na Sedmerih je še pofcebno iilitevna in zanimiva. Gor prihajajo takšni, nedeljski rekreativci na sprehode, resnejši planinci, ki križarijo po transverzalah, sem in tja pa se oglasijo tudi alpinisti in gorniki iz drugih dežel. Mimo jezer je pa že nihče ne mahne, če je le urco hoda daleč. Tako je sezona pestra in kar naenkrat minejo trije meseci, ko je treba pred snegom v dolino. O, pa ne za dolgo, saj je zima tu pri nas prijetna in kratka. Oglasijo se številni znanci iz hribov in skupaj se spomnimo kakšne ,,lisičje". Po spominkih in dragocenih darilih, ki krasijo njeno stanovanje na Kajuhovi 7, človek takoj ve, da je Zinka zapisana delu in planinam za tako dolgo, dokler bodo zmogle hrib in dnevne napore njene noge. Prav sredi zime se moram odločiti, ali se spet vidimo julija pod Triglavom. Mislim, da mi bo zdravje služilo in da bo šlo tudi tokrat, že trinajstič. Do takrat pa še doma kaj postorim, pri sosedih in prijateljih se oglasim in tudi v krajevni skupnosti mi ne manjka dolžnosti. Moram nadoknaditi poletno sezono. Saj me delo kar počaka. Najbrž pa me bodo tudi hribi.
Skoraj se je čaj ohladil, ko sem pospravil beležko. Zinka je navdušena, če se kdo oglasi pri njih v planinski koči. Čeprav mora biti do vseh enaka, pa je le prijetno, če sliši koga po domače in če mu lahko nudi kakšno drobno pomoč.
Jože MIKLAVC
Poleti, ko smo se mudili z večjo skupino planincev v triglavskem pogorju, ko je bila v planinskih postojankah največja gneča za prenočišča, bi skorajda ostali pod milim nebom. Toda, svet je majhen in na Sedmerih je bila menda oskrbnica doma Zinka Kostanjšek in to je bila tudi edino upanje, da prenočimo nekje pod streho. Vreme ni obetalo nič dobrega, zato je bilo treba poskusiti z znanstvom.
Vendar prvi vtisi v Domu na Sedmerih jezerih niso bili spodbudni niti ne pogovor s Soštanj-čanko, ki nas je vedra pozdravila. Koča je bila prepolna. Ob vročem čaju smo se vendarle sporazumeli za izredno rešitev: , .Gostilniški prostor bomo zaprli in spremenili v zasilno bivališče. Bolje tako, kot nikakor." Z nekaj neobičajnega dela in domiselnostjo je bil prostor pripravljen, planinci iz Celja in Šaleške doline pa rešeni negotovosti. Pred spanjem smo poklepetali in obljubili Zinki, da jo najdemo doma v Šoštanju in se ji dostojno zahvalimo. Tako je tudi bilo. Ko se je jeseni že dvanaj-stič zaprla koča na Sedmerih, se je Zinka vrnila domov na Kajuhovo 7/a, kjer sem jo našel nekega dopoldneva.
,,Lejga," me je pozdravila, ,,a, si spet pod milim nebom" in v smehu sva stopila na čaj. Zinka Kostanjšek, 62, let, gostinska delavka, zdaj že upokojena, je vitalna planinka, ki v domačem Šoštanju to sploh ne izgleda.
Povsem slučajno je zašla med oskrbnike, čeprav je na prvi poti v planino (povabil jo je slučajni prijatelj) skoraj obupala. Ko si je naslednjič izbrala lepše vreme, je bila
so našli izvir, ki je bil dovolj močan in seveda, da predračunska vrednost vodovodnega omrežja ni presegla njihove možnosti. Uradno so dela začeli 24. marca lani. Delali so udarniško, akcij pa se je udeleževalo tudi po 75 krajanov. Po opravljenih izkopih so sproti polagali že prej nabavljene cevi v dolžini približno 5 km, aprila pa so tudi že pričeli z izkopom za rezervoar, konec maja letos pa so na vodovod že priključili občane, ki so bili dobre pitne vode najbolj potrebni.
Pri izgradnji vodovoda so opravili krajani 5.620 udarniških ur, izgradnjo rezervoarja pa so zaupali gradbeni dejavnosti REK, ki je zgradil rezervoar velikosti 100 kubičnih metrov v enem mesecu.
Za uresničitev te naloge so v Ravnah porabili 2,65 milijona dinarjev. Od tega je bilo 448 tisoč dinarjev referendumskih sredstev, 900 tisoč dinarjev so dobili od samoupravne interesne komunalne skupnosti, ostalo pa so zbrali z lastnimi prispevki uporabniki sami.
Med priložnostno slovesnostjo ob otvoritvi vodovoda
V krajevni skupnosti Ravne so preteklo soboto slovesno predali namenu vodovod, ki zagotavlja dobro pitno vodo 46. gospodinjstvom.
Ko so se v krajevni skupnosti Ravne odločili, da bodo del Spodnjih Raven zazidali, se je pojavila potreba po zdravi pitni vodi. Prav zato so se ob sprejemanju zadnjega samoprispevka tudi odločili, da bodo del tako zbranega denarja dali za uresničitev te naloge.
H gradnji so v Ravnah pristopili lani. Imeli so veliko težav predno
Stanovanjski del Kavčnikove domačije leta 1975
Domačija po obnovi strehe in severnega zidu
13. decambra 1984 * Titovo Velenje
------
nas cas * stran?
IZ OBČINE MOZIRJE • IZ OBČINE MOZIRJE • IZ OBČINE MO
* PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV •
.___£_' _ _
Nova pošta in paketi
V Titovem Velenju stremimo za sodobnim in lahkim načinom življenja. Gradimo stanovanjske zgradbe, trgovine, poslovne prostore in tudi novo pošto smo zgradili. Vsi Velenjčani in krajani sosednjih krajevnih skupnosti smo se veselili in novo pošto težko pričakovali. Od tega težko pričakovanega smo kaj hitro dobili rezultate, a v večji meri negativne. Naj kot stranka opišem nekaj primerov, ki so me razočarali.
rimo: ,,Nova pošta, boljši pogoji". Ze, že, toda za koga?
Da ne bom samo grajal, toda na tej pošti ni kaj hvaliti, razen par
delavk, ki kljub svojim težavam, naporom, utrujenosti in slabi volji še vedno z nasmehom postrežejo stranko. Toda teh je tako malo, da jih lahko na prste preštejem.
Danilo Sedovšek Mislinja
FOLKLORNI KOTIČEK • FOLKLORNI KO
S Štajerske v Srbijo
OK ZSMS
Brigadirji bodo letos delali doma
Kot povsod so se tudi mladi v Gornji Savinjski dolini letos veliko ubadali s problematiko mladinskega prostovoljnega dela. Tudi po njihovem mnenju je to pomembno področje delovanja mladinske organizacije že dalj časa v krizi, ki še posebej pride do izraza na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah. Poleg organizacije na deloviščih šepa še marsikaj, zato je tudi zanimanja za udeležbo med mladimi vse manj. To se je pokazalo že lani, še bolj očitno pa letos, ko znova niso uspeli sestaviti popolne mladinske delovne brigade Slavka Slandra. Poleg omenjenega padca zanimanja je vzrokov za neudeležbo sicer še več, in tudi
o njih so mladi veliko razpravljali, M pa so se brigadirji tudi letos z delovne akcije v Beli Krajini vrnili nezadovoljni, celo jezni, ali še kaj več.
O vsem tem so ponovno razpravljali konec prejšnjega tedna člani predsedstva občinske konference in v zvezi s tem sprejeli nekaj pomembnih odločitev. Osnovna je ta, da bo mladinska prostovoljna brigada Slavka Slandra letos ostala v domači občini. Mladi so se namreč veliko-pogovarjali tud: o smislu obvezne udeležbe na ak;ijah širšega pomena in se končno odločili, da se vsaj letos ne bodo udeležili nobene republiške ali zvezne
delovne akcije. Menijo torej, da raj brigadirji najprej doma pokažejo kaj znajo in zmorejo.
Tudi načrte za delovno akcijo v domači občini že imajo. Pomembna težnja kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje namreč je med drugim tudi hitrejši razvoj pašništva, zato pa so potrebni urejeni in stalno vzdrževani pašniki. Občinska konferenca ZSMS Mozirje in njen center za mladinsko prostovoljno delo sta se torej odločila za akcijo na enem izmed pašnikov, najverjetneje bo to na Menini planini v mesecu juliju. Organizacijskih prijemov bo tako sicer več, računajo pa tudi na pomoč.
Iz delegatske pisarne - Iz delegatske pisarne - Iz delegatske pisarne - Iz dele
Davki občanov in davčna politika
Delegati skupine delegatov iz občin Velenje in Mozirje, ki delegirajo delegate za sejo zbora združenega dela republiške skupščine in skupine delegatov za zbor občin iz občine Velenje, se bodo sestali prihodnji ponedeljek. Obravnavaji bodo gradiva in sprejemali stališča o predlaganih vprašanjih, ki jih bodo 19. decembra sprejemali zbori skupščine SR Slovenije.
Na dnevnem redu sej zborov
republiške skupščine so trije pomembni predpisi s področja davčnega sistema. Pripravljen imajo predlog za izdajo zakona o sprememoah ir dopolnitvah zakona o davkih občanr • z osnutkom zakona, osnutek dogov ra o temeljih davčne politike in pred og dogovora o usklajevanju davčnega sistema. Poleg navedenega bodo delegati pregledali analizo o uresničevanju svobodne meniave dela v družbenih dejavnostih
Zveza telesnokulturnib organizacij občine Velenje
V prostorih KS Center — levi breg, Foitova 2 v Titovem Velenju bo v sredo, 19. 12., ob 17. uri, 1. redna seja skupščine Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine, izvolitev delovnih teles
2.	Določitev dnevnega reda in potrditev zapisnika 9. redne seje skupščine ZTKO z dne 17. 4. 1984
3.	Realizacija finančnega načrta ZTKO občine Velenje od 1. 1. do 30. 11 in rebelans plana
4.	Planske usmeritve za leto 1985 ZTKO občine Velenje
5.	Kriteriji za ocenjevanje dejavnosti klubov in društev občine Velenje — predlog
6.	Skletr skupščine OIKS Velen;e "> oblikovanju elementov za pripravo Sat.noupr vnega sporazum.-, j temeljih plana OTKS za obdobje 1986—1990 — informacija
7.	Predlogi in vprašanja delegatov
8.	Razno
na Slovenskem in odločali o predlogu zakona o SDK v SR Sloveniji, predlogu za izdajo zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985, osnutku zakona o varnosti cestnega prometa, predlogu družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih samoupravnega urejanja odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ, osnutku zakona o spremembah zakona o prometu blaga in storitev s tujino, osnutku zakona o spremembah zakona o izvajanju investicijskih del v tujini in o opravljanju gospodarske dejavnosti v tujini. Delegati bodo nadaljevali obravnavo osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih in o civilnih invalidih vojne.
Naši delegati želijo pridobiti stališča in pripombe predvsem iz tistih sredin, ki se strokovno ukvarjajo z vprašanji, ki so na dnevnem redu zasedanja .republiške skupščine. Zato so k sodelovanju povabili občinski komite za družbene dejavnosti, občinski svet zveze sindikatov Velenje in Mozirje, občinski upravi za družbene prihodke iz obeh občin, medobčinsko gospodarsko zbornico, podružnico SDK, občinska odbora ZZB NOV Velenje in Mozirje, občinski oddelek za notranje zadeve. jn občinski inšpektorat, AMD Šaleška dolina ter občinsko komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
cij in društev v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki. ,,Da ostaneš skupaj 50 let, ni vedno enostavno. Potrpeti mora eden z drugim. Tudi z lepo besedo se da kaj doseči."
Zlatoporočenca Neža in Anton sta dobrovoljna in prijazna gostitelja. Slavljenec rad pove, da še ni bil nikoli resneje bolan. ,,Če bi bilo treba, bi še sedaj prišel peš na goro Oljko". Tudi Nežka do 70. leta ni videla bolnišnice ,,od znotraj", sedaj pa ji zdravje kar malce nagaja. In kaj počneta? Anton je skrben hišnik in pomaga Nežki gospodinjiti, slavljenka pa si krajša čas z reševanjem križank in rednim prebiranjem časopisov. ,,Dokler bo to toliko kot sedaj, bo še šlo. Le miru in zdravja si želiva na najino jesen življenja," sta povedala ob koncu našega obiska zlatoporočenca Nežka in Anton Ažman iz Smartnega ob Paki.
Večja samozaščita
Da se bomo le morali začeti bolj samozaščitno obnašati, kaže tudi zapisnik Samoupravne delavske kontrole Hišne skupnosti Stanleto-ve 26—32. Tukaj se je v času od 18. novembra pa do 5. decembra zvrstila cela vrsta kraj oziroma odtujevanj.
Začelo se je z vlomom v dve kleti in poskusi vlomov v tri. Storilci takrat niso odnesli ničesar. Dva dni kasneje, 20. novembra, pa so stanovalci opazili da je na Stante-lovi 28 nekdo odnesel dva gasilna aparata z nosilci vred, že 4. decembra so bili stanovalci Stanteto-ve 26 prikrajšani za pločevinast, emajliran umivalnik. Samo dan kasneje pa je hišnik, ko je odklenil stranišče Hišne skupnosti Stante-tove 28 v kletnih prostorih odkril, da je zmanjkal keramični umivalnik mešalna baterija sifon za umivalnik, ogledalo s polico, vodokot-lič in vodovodna napeljava do kot-liča in od kotliča do straniščne školjke.
Neznani storilec (storilci) so tako skupnost stanovalcev prikrajšali za kar precej denarja. Morda bi večja budnost vseh lahko preprečila ali pa vsaj omilila škodo. Vsi se bomo morali začeti bolj samozaščitno obnašati in paziti tudi na družbeno premoženje, ne samo na svoje.
Iščemo najstarejšo fotografijo
Tudi danes objavljamo zanimivo fotografijo v naši stalni rubriki Iščemo najstarejšo fotografijo. V uredništvo jo je prinesel
Janez Letonje iz Paške vasi.
Slika mora biti že zelo stara, saj je drugi večji objekt na levi strani Kajuhova šola v Šoštanju,
za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje 6. oktobra 1885. Svojemu namenu pa so jo predali leta 1887.
Nežka in Anton Ažman
Kar šlo je in še gre"
Najprej predaja in prevzem paketov. Večjo količino paketov pripelješ zadaj, ža pošto. Nato pa greš okrog nje skozi vhodna vrata in na okencu poveš, da čakaš zadaj s paketi. Vračaš se po isti poti spet nazaj, do paketov. Čakaš in čakaš, in če se ti sreča prikaže, dočakaš uslužbenca: Po prevzemu paketov pa moraš spet narediti pot okrog pošte do okenca, kjer poravnaš poštnino. Tako kot je izjavila stranka: ,,Postaneš poštni lauf — pinč", ampak ne samo stranka, temveč tudi uslužbenke.
Drug problem je prepih pri iz-dajnem okencu. Ko prideš po paket na izdajno okence, moraš stopiti ob stran, kajti v nasprotnem primeru lahko iztakneš prehlad. Vsega začudenja vredno pa je bilo to. da mora uslužbenka pri izdaji paketov in priporočenih pisemskih pošiljk, biti oblečena v zimsko bundo, kar sem večkrat videl in skoraj nisem moeel veneti. Govo-
Postrežba in čistoča za rrzgled"
V našem časniku večkrat predstavljamo gostinske lokale, njihovo ponudbo in posebnosti, pa seveda marljive in vljudne gostince. Nič pa ne bo narobe, če enkrat opišemo tudi početje, ki lokala ne kaže v preveč lepi luči. To bo primer, ki sem ga sam doživel nekaj dni pred 29. novembrom v Kolodvorski restavraciji, najlepše potrdil.
Bila je nedelja, ženi je zmanjkalo cigaret, pa sva se odločila kar za najbližji lokal — Kolodvorsko restavracijo. Sedla sva k prosti mizi in želela nročiti tudi pijačo. Minilo- je precej časa, natakarice pa ni bilo od nikoder. Prišla je šele po drugem pozivu, čeprav sta bili za točilno mizo dve. Seveda to ni prvič, da sediš pri mizi in zaman čakaš, saj najraje strežejo kar pri točilni mizi. Ko je natakarica Li-lijana, za njeno ime sem zvedel kasneje, le prišla, sva naročila pijačo. Se na misel pa ji ni prišlo, da bi z mize pospravila steklenice in kozarce ter očistila prt, močno umazan od cigaretnih ogorkov in pepela. Tega ni storila niti potem, koje prinesla naročeno pijačo. Zato sem jo vljudno opozoril, da bi kazalo prej počistiti mizo in nato postreči. Toda to opozorilo jo je očitno zelo prizadelo, saj je osorno odvrnila, da so pred nama tukaj sedeli gostje in popivali. Miza je.seveda še naprej ostala nepospravljena in razumljivo je, da pri takšni mizi pijače nisva popila. Paše to. Res je, daje v tem lokalu vsak dan veliko gostov, vendar to ne opravičuje strežnega osebja, da kdaj pa kdaj ne počisti številnih cigaretnih ogorkov na tleh in ne pospravi miz.
B. Mugerle
Ob praznovanju zlate poroke so se slavljencev ,,spomnile" tudi vse družbenopolitične organizacije in društva v kraju in jima pripravile prisrčen sprejem
Čeprav je Jugoslavija mala država, pa je vendar tako različna po nošah in plesih. Malo pa je tudi držav, ki se lahko ponašajo s tako razgibano folklorno kulturo kot prav naša. Moram reči, da našo, jugoslovansko folkloro poznajo daleč po svetu.
Zakaj smo začeli tako na splošno? Ze v prvem folkornem kotičku smo zapisali, da bomo predstavili plese, ki jih pleše SFS ,,Koleda". Program je obširen, saj poleg plesov iz Slovenije, plešemo plese domala iz vse Jugoslavije.
Tokrat bomo ,.odplesali" v Srbijo in si ogledali njihove plese — srbska kola. Tiste, ki jih pleše naša skupina so zajeti med Drino in Timokom.
Za srbske plese je značilno plesanje v odprtem in zaprtem kolu z močnim premikanjem v levo ali desno. V raznih predelih Srbije imajo drugačen stil plesanja. Za zahodni del je značilno plesanje po celih stopalih, medtem ko v osrednji Srbiji plešejo po prstih, z mnogimi drobnimi koraki in hitrim prepletanjem nog. Posebnost vzhodnega predela pa je ta, da se plesna in glasbena fraza ne ujemata. Tu plešejo tudi v vrstah — le-sah, pri tem pa se držijo za pas. Najbolj znani plesi so: moravac, čačak, in šestorka, ki se še danes plešejo na celotnem področju Srbije, z razliko od drugih (ersko kolo, užička čarlama, ruzmarin, mangupsko, Dunje Ranke, Bela Rada, valjevska podvala, . . .), ki so omejeni samo na določen? področja.
Noša. ki io unorablja naša
skupina je iz Sumadije. Razširjena je že po vsej centralni Srbiji. Posebnost noše so copati, ki so na konicah prstov zaviti navzgor in nazaj.
Tipični inštrumenti s tega področja so piščali, posebno frule. Za plesno spremljavo se ji običajno pridružijo novejši inštrumenti, tako da vodilno vlogo vse bolj prevzema harmonika.
Pred nedavnim, o tem sem že pisal, smo bili v Srbiji in moram reči, da nismo veliko zaostajali za njimi. Se več, niso se mogli načuditi, da toliko obvladamo njihove plese. Se razume, da smo bili polaskani.
Zadnjič sem vam obljubil, da bom kaj več zapisal o dogajanju v naši skupini. 8. decembra smo imeli nastop v Celju. Ta teden bo verjetno skupščina, kjer bomo izbrali nov odbor. Mislimo pa tudi na novoletno praznovanje, ki ga organiziramo vsako leto. Na vsakem praznovanju izvedemo tudi zabavni program, tako da se od srca nasmejemo. Lani, na primer, smo izbirali ,,Mistra folklore 83". Kako je bilo? O tem mogoče več v enem od naslednjih kotičkov.
Vesel vam lahko povem, da dobivam tudi vaša pisma. Tem se bom verjetno posvetil naslednji teden.
Naj vas na koncu še enkrat opogumim in spomnim, da nam lahko pišete: pripombe, predloge, vprašanja ... vse je dobrodošlo. Skratka, pišite nam! Se naš naslov: SFS ,,Koleda", Prešernova 9/a, Titovo Velenje.
Vili Grabner
Plesalci plešejo v vrstah — lesah in se drže za pas
Hrvatski. ,,Čeprav sva našla svoj novi dom v izgnanstvu pri sorodnikih, nama strehe nad glavo niso nudili zastonj. Pa še kako sva garala. Kaj vse sva takrat doživela in videla, je težko povedati. Veliko je bilo o tem napisanega. Toda, če človek tega sam ne doživi, ne more povsem razumeti tistih časov." Povedala sta tudi to, da so Antona imeli okupatorji večkrat ,,na muhi", vendar jim je vedno po srečnem naključju ušel. Ažmanova sta bila med prvimi izseljenci, ki so se vrnili nazaj v Slovenijo. ,,Potovali smo s prvim vlakom za Celje, od tam pa znova s prvim vlakom za Velenje."
Vrnitev med domače v Rečici ob Paki je bila sicer težko pričakovana, vendar sta ostala brez toplega zavetja. Za nekaj časa sta ostala pri Nežinih starših. Treba je bilo začeti znova. ,,Kar šlo je. Skromna sva, celih 50 let skupnega življenja tako živiva in ne smeva se pritoževati. V slogi je moč, pravi pregovor." Anton je bil vse do leta 1959 zaposlen na železnici, Neža pa je skrbela za dom in družino ter se pridno vključevala v delo družbenopolitičnih organiza-
Za Nežko in Antona Ažmana iz Smartnega ob Paki je bilo letošnje praznovanje dneva republike nekoliko drugačno kot prejšnja leta. Nežka in Anton sta med prazniki proslavila pomemben jubilej — 50 let skupnega življenja.
Oba sta takorekoč domačina. Nežka je doma iz Rečice ob Paki, Anton pa iz tri kilometre oddaljene Paške vasi. Slavljenka se je izučila za trgovko in bila nekaj let zaposlena v zadrugi, zlatoporoče-nec pa je železostrugar. ,,Ko sva se vzela, sva začela od vsega začetka. Našla sva si stanovanje, ga počasi opremila. Ja, bilo je precej drugače, kot sedaj."
Vojna vihra Antona in Neže ni obšla. Strahote in grozote sta še kako občutila na lastni koži. Spomini na tiste čase so pri obeh zelo živi. Spominjata se prav vsakega, še tako majhnega dogodka. Antona so Nemci aretirali že 22. junija, leta 1941, ga zaprli v gornjegrajske zapore, nato v celjske, septembra istega leta pa so ju skupaj s hčerko izselili v Slavonski brod. Težko pričakovano svobodo sta zakonca Ažman dočakala v Mičevcih pri Veliki Gorici v
LilHgII*-fT8fi-OaS	OBJAVE, RAZPISI	Titovo Velenje ★ 13. decembra 1984
Trgovska in proizvodna DO
ERA Titovo Velenje Delavski svet DSSS
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
—	VODENJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE DO'
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri
—	da imajo najmanj tri leta izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	da imajo ustrezne moral-nopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter v sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do sodelavcev in v osebni poštenosti
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, najkasneje v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: DO ERA Titovo Velenje, Kersnikova 1, z oznako „za razpisno komisijo DSSS".
NAPISNE PLOŠČICE
—	opozorila
—	oznake
—	navodila
—	sheme
—	čelne ploščice
—	inventurne ploščice Firma table Informat. table Graviranje
ANICA PETKOVŠEK Izdelovanje napisnih ploščic
cesta IV/11
63320 TITOVO VELENJE Telefon: 063/858-049 Se priporočamo!

TOZD MALOPRODAJA TOZD MALOPRODAJA - TOZD MALO
December je mesec nakupov — v naših enaintridesetih prodajalnah smo se temeljito pripravili
—	industrijske in živilske trgovine bodo VSE SOBOTE do konca leta odprte do 19. ure
—	v večini prodajaln smo organizirali AKCIJSKE IN POSEBNE PRODAJE
—	presenečenje bodo predstavljali OBISKI DEDKA MRAZA v naših prodajalnah v času od 24. do 29. decembra.
Odločite se za obisk naših prodajaln, presenečeni boste!
TOZD MALOPRODAJA - TOZD MALOPRODAJA - TOZD MALO
era
REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje	t
REK Velenje DO Elektrostrojna oprema n. sol. o. Preloge, Titovo Velenje	
REK VELENJE DO ESO TOZD Krovsko ključavničarski obrati	
Na osnovi sklepa št. 41, z dne 8. 2. 1984	-
razpisuje LICITACIJO 1 kom avtogeni rezalnik inv. št. 90809 izklicna cena 1 kom vrtalni stroj, inv. št. 46788 izklicna cena 1 kom avtomobil Zastava 435 K, in. št. 85457 izklicna cena 1 kom el. motor, inv. št. 46798 izklicna cena	20.000,00 din 5.000,00 din 40.000,00 din 5.000,00 din
REK VELENJE DO ESO TOZD Elektro obrati	
Na osnovi sklepa št. 142, z dne 5. 10. 1984	
razpisuje LICITACIJO 1 kom moped APN 4 Tomos, inv. št. 89732 izklicna cena	2.000,00 din
REK VELENJE DO ESO TOZD Strojni obrati	
Na osnovi sklepa št. 153, z dne 30. 5. 1984	
razpisuje LICITACIJO 1 kom viličar Litostroj tip V 3,5 t inv. št. 42802 izklicna cena	300.000,00 din
licitacija bo v petek, dne 14. 12. 1334 ob 12.00 uri v prostorih jodilnice DO ESO. Ogled je možen vsak dan na DO ESO TOZD Krovsko ključavničarski obrati, TOZD Elektro obrati in TOZD Strojni obrati, najkasneje pa 2 uri pred licitacijo. Pred licitacijo je potrebno položiti 10 % varščino. S tovariškimi pozdravi.	
Napisne ploščica
—	opozorila
—	oznake
—	navodila
—	sheme
—	čelne ploščice
—	skale
—	inventarne ploščice Firma table Informat. table Graviranje
ANICA PETKOVŠEK
Izdelovanje napisnih
ploščic
cesta IV/II
63320 Titovo Velenje
» Telefon:
063 / 858-049
—-Se priporočamo!
delovna organizacija
montažna gradnja SMREKA
Gornji grad, p. o.
Montažna gradnja ,,SMREKA" Gornji grad p.o.
Na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja z dne 10. 12. 1984 objavljamo prosta dela in naloge:
VODENJE VZDRŽEVANJA
Pogji za sklenitev delovnega razmerja:
—	zahteva se V. stopnja znanj strojne ali kovinsko predelovalne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih
—	dodatno znanje po opisu del in nalog (omogoči delovna organizacija)
—	pogoj za sklenitev delovnega razmerja je uspešno opravljena poskusna doba v trajanju 90 dni.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Rok za zbiranje ponudb je 8 dni po objavi.
Kandidati naj ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o
izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov:
Montažna gradnja ,,SMREKA" Gornji grad. Komisija za delovna razmerja.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri.
DELAVSKI SVET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE
razpisuje
dela oziroma naloge
DIREKTORJA TOZD
za dobo 4 let
Kandidati za direktorja tozd morajo poleg pogojev, ki jih določa zakon izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo srednjo šolo ali visoko kvalifikacijo živilske ali gostinske smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj v trgovski stroki.
—	da izpolnjuje kriterije, ki so določeni v 24. členu Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
KOMISIJA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja dela in naloge:
1.	VODENJE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE
Pogoji: trgovski poslovodja in tri leta delovnih izkušenj
2.	STREŽBA JEDI IN PIJAČ
Pogoji: KV natakar in 2 leti delovnih izkušenj. Delo je za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim
dopustom.
Kandidati za individualnega poslovodnega organa in za dela in naloge pod 1. in 2. naj vložijo pismene prijave, ki morajo vsebovati rojstne podatke, podatke o izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah in delovnih izkušnjah na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Tržnica Titovo Velenje. Rok za prijavo za razpisana in objavljena dela oziroma naloge je 15 dni po objavi v časopisu Naš čas.
e
EKK PTUJ TOZD TR2NICA TITOVO VELENJE

glin nazarje
Gorenje - GLIN Lesna Industrija
NAZARJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Komisija za delovna razmerja
V skladu z določili Statuta in Pravilnika o delovnih razmerjih
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	VODJA PRODAJNE SLUŽBE ZA IZVOZ
2.	VODJA PRODAJE IZVOZNIH PROGRAMOV
3.	VODJA INŽENIRING PRODAJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1) — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo — komercialna, tehnična smer in 3 leta delovnih izkušenj ter izpit za de'o v zunanji trgovini pod 2) — da ima srednješolsko izobrazbo — ekonomska, komercialna, tehnična smer in 3 leta delovnih izkušenj
pod 3) — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo — tehnična, ekonomska, komercialna smer in 3 leta delovnih izkušenj.
Rok prijave je 8 dni.
Pisne vloge sprejema splošno-kadrovski. sektor Gorenje — GLIN Nazarje.
KULTURNI CENTER „IVAN NAPOTNIK" VELENJE
ponovno objavlja dela in naloge — reelekcija RAVNATELJA
Kulturnega centra ,,lvan Napotnik" Velenje
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje zahteve:
—	da ima visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
—	da je družbenopolitično aktiven
Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati naj dokazilom o izpolnjevanju pogojev priložijo še
kratek življenjepis.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po imenovanju.
GIP VEGRAD TITOVO VELENJE TOZD MEHANIZACIJA
LICITACIJA
Komisija za odpis in odprodajo osnovnih sredstev razpisuje odprodajo osnovnih sredstev. Licitacija bo v petek, 21. decembra 1984 ob 10. uri v prostorih strojnega obrata tozda Mehanizacija (v bližini stadiona).
1.	Tovorni avto TAM 5000 (nevozen)	75.000 din
2.	Prikolica enoosna	30.000 din
3.	Tehtnica „BETA" (št. 827 — neuporabna)	300 din
4.	Stroj rezalni (št. 3850 — brez elektromotorja)	300 din
5.	Stroj rezalni (št. 2168 - brez elektromotorja)	300 din
6.	Kipter šasija s kesonom za TAM 75	60.000 din
Pogoji za odprodajo: Za vsako osnovno sredstvo je treba plačati tudi prometni davek.
EKO
ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE TOZD VZDRŽEVANJE
Delavski svet TOZD Vzdrževanje razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD
DIREKTORJA TOZD VZDRŽEVANJE
Za direktorja TOZD Vzdrževanje je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Velenje
—	da ima višjo ali srednjo izobrazbo
—	da ima pet let delovnih izkušenj
—	da je družbenopolitično aktiven.
Direktor TOZD se imenuje za dobo 4 let. Rok prijave je 8 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Elektrokovinarska oprema, Kadrovska služba, Celjska cesta 9c, Titovo Velenje, z oznako ,,za razpisno komisijo TOZD Vzdrževanje".
Kandidati bodo odgovor o izbiri prejeli v roku 30 dni od dneva poteka razpisa.
13. decembra 1S64 * Titovo Velenje
asa

00 TU IN TAM
mas
•k stran 9
Era Tok Kmttiistvo
Cene pestijo tudi valce
V naši občini so kmetijske pridelovalne možnosti skromne, pa si vendar prizadevamo, da bi dosegli kar največjo samopreskrbo z živežem. To je seveda tudi ena od strateških nalog, ki smo si jih zadali v naši celotni domovini, kjer pa zaradi parcialnih interesov vendarle ne dosegamo takšnih rezultatov, kot bi jih na dane možnosti in potrebe morali.
S kmetijsko proizvodnjo se v občini Velenje ukvarja le še 4 odstotke prebivalcev. Tako imamo okoli 700 kmečkih gospodarstev ter nekaj manj kot 400 čistih kn# tij. Večina kmetovalcev sodeluje s kmetijsko organizacijo ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj, ki se ob velikem prizadevanju pospeševalne službe trudi, da bi tudi v naši občini kar najbolj izkoristili kmetijski prostor. Tega pa je vsako leto manj, tako zaradi intenzivne gradnje stanovanjskih in industrijskih objektov kot zaradi eksploatacije premoga.
Smelo zastavljeni načrti kmetijske proizvodnje pa so poleg drugih slabosti zelo odvisni tudi od vremena. In to kmetovalcem v občini Velenje letos ni bilo naklonjeno. Najprej jo je zagodla zima, ki se ni in ni hotela posloviti, tako, da je shranjevanje pridelkov v primerjavi z letom poprej kasnilo kar za tri tedne. Precejšnjo škodo pa je nato na posameznih področjih naredila še toča.
Kljub temu je ERA TOK Kmetijstvo od kooperantov odkupila 164 ton pšenice kar je 12 odstotkov več kot so načrtovali, v lastni proizvodnji pa so jo pridelali še 21 ton, to pa jc bilo toliko kot so si zastavili v planu.
Glavna proizvodnja so na našem območju seveda mleko in pitanci. V devetih mesecih je bil pri proizvodnji mleka plan dosežen že 83 odstotno, kar je za 17 odstotkov več kot v enakem obdobju pretek-
lega leta. Spodbudno je, da tržna proizvodnja na usmerjenih kmetijah raste in je od 275 kooperantov letos kar 48 kmetii. ki so oddale od 15.000 do62.000 litrov mleka.
Nekoliko slabši so rezultati pri odkupu mladega pitanega goveda, saj je bil plan v kooperaciji dosežen le 63 odstotno, kar pa je še vedno 4 odstotke več kot v preteklem letu. Od kooperantov je bilo odkupljeno 420 ton mladega pitanega goveda, iz lastne proizvodnje pa so zagotovili še 83 ton. Čeprav je bila tu proizvodnja kar .za petdeset odstotkov večja kot v preteklem letu, pa je celotna proizvodnja v obeh sektorjih (kooperacija in lastna proizvodnja) še vedno le 65 odstotkov letnega plana. Ta primanjkljaj s« povzročila cenovna neskladja, saj visoke cene krmil in koruze kmetovalcem ne zagotavljajo zadovoljive prodaje. Zato pospeševalci kooperante usmerjajo na pitanje živine z doma pridelano osnovno krmo, ki pa ji morajo v končni fazi pitanja zaradi boljše klavnosti dodajati močna krmita oziroma koruzo. To je potrebno tudi ob vhlevljanju mlade govedi. Seveda se zaradi takšnega ekstenzivnega pitanja z doma pridelano krmo podaljšuje rok oddaje govedi.
Posebno vprašanje je tudi izvoz, ki je za naše kmetovalce potreben predvsem zaradi zagotavljanja določenih repromaterialov in rezervnih delov za stroje. ERA TOK Kmetijstvo izvaža predvsem hmelj in živino. Ker je bila proizvodnja hmelja zaradi toče dosežena komaj 84 odstotno v primerjavi s planom, je seveda tudi predvideni izvoz tega pridelka manjši. Pri izvozu živine pa nastajajo težave pjedvsem zaiadi prezasičenosti tujih trgov, kjer zato zahtevajo večjo kakovost, poleg tega pa so zaradi padca cen tudi izvozni učinki skromni.
Deseta obletnica pobratenja
Člani osnovne organizacije ZSMS Zibika in Gaberk so pred dnevi proslavili 10-letnico pobratenja.
Zibika, majhna vinorodna vas na Kozjanskem sodi v občino Šmarje pri Jelšah. Pred desetimi leti je ta kraj prizadel hud potres. Pomoč je prebivalcem nudila cela Slovenija. Gabrski mladinci pa so med drugim z njimi podpisali listino o pobratenju. Organizirali so mladinske delovne akcije, obnavljali vas, . . . Rezultat njihovega truda je bil kmalu poplačan. Zraslo je mnogo novih individualnih stanovanjskih hiš in družbenih ustanov.
Vezi med Gabrčani in Zi bičani so postajale vedno tesnejše, razširile so se tudi na druge družbenopolitične organizacije- in društva. Vsako drugo leto Gabrški mladinci obiskujejo pobrateno Zibiko. Skupaj so smučali, pripravili kakšno udarniško akcijo in iskali novih oblik povezovanja.
Pretekli teden so člani osnovne organizacije ZSMS Gaberke ,,gostovali" v Zibiki. Srečanje je bilo nadvse prisrčno. Gostoljubno in prijazno so jih sprejeli. Ob tej priložnosti so merili moči za šahovnicami, izid je bil seveda neodločen. Nato so se zbrali še na skupnem sestanku, na katerem so pregledali in ocenili njihovo dosedanje sodelovanje. Zibenčani pa so znova izrazili željo po nadaljnem navezovanju stikov. Srečanje je popestril še kulturni program, ob koncu pa so vsi še zaplesali in zapeli. Dobre volje res ni manjkalo.
Naslednje leto bodo mladinci Gabefk gostitelji 11. srečanja. Upamo, da bodo tudi prihodnja srečanja tako prisrčna in prežeta z iskreno željo' po ohranjanju in nadaljevanju teh stikov.
Dora Tertinek
Ker so v letošnjem letu vremenske težave povzročile pomanjkanje voluminozne krme, je ERA TOK Kmetijstvo oskrbela kooperante z nad 500 tonami koruze po regresirani ceni. V prvem polletju je bilo premiranih tudi 158 plemenskih brejih telic, premije za povečan stalež krav pa so Dodelili za 17 krav.
Večanje črede se kaže tudi v tem, da kmetje nadaljujejo z izgradnjo silosnih zmogljivosti, saj je bilo zgrajeno 16 silosov (840 kub. metrov), v gradnji pa jih je še osem. Investicije sedaj omejuje predvsem pomanjkanje materialov in visoke obresne mere. Tako marsikateri dotrajan kmetijski objekt še naprej čaka obnovo. V letošnjih devetih mesecih je bilo zgrajeno 6 hlevov za govejo živino z 126 stojišči, adaptirani so bili 3 hlevi z 42 stojišči ter še nekateri pomožni objekti.
Era TOK Kmetijstvo je v letošnjem letu končala izgradnjo hleva v Ravnah, hidromelioracija v Šentilju pa bo v celoti zaključena šele v začetku prihodnjega leta. Precejšen zalogaj je bila tudi ureditev hmeljske žičnice v Šmartnem ob Paki.
Za konec še zanimiv podatek, ki podira mišljenje, da so kmetje tisti, ki v glavnem dražijo ceno hrane. V letu 1981 so namreč kmetje za liter oddanega mleka prejeli 1,10 kg koruze ali 1,50 kg mineralnega gnojila ali 0,90 kg krmil. V letu 1984 pa dobi kmet za liter oddanega mieka le 0,94 kg koruze ali 1,24 kg mineralnega gnojila ali 0,80 kg krmil.
Za kilogram mladega pitanega goveda pa je leta 1981 kmet dobil 6,83 kg koruze ali 9,45 kg mineralnih gnojil ali 5,60 kg krmil. V letošnjem letu pa dobi 4,98 kg koiuze ali 6,72 mineralnih gnojil ali 4,28 kg krmil.
B. Z.
ORGELSKI KONCERT
V nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri bo v šoštanjski župnijski cerkvi koncertiral orga-nist Hubert Bergant (Bohm, Bach, Guilmant, Premrl, Messiaen).
SVET DELAVSKE UNIVERZE VELENJE
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
—	DIREKTORJA
za 4-letno mandatno obdobje
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	najmanj višja izobrazba pedagoško-andragoške oz. organi-zacijsko-kadrovske smeri
—	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih, vodstvenih ali strokovnih del na področju vzgoje in izobraževanja — prednost bodo imeli kandidati, ki imajo ustrezne izkušnje pri izobraževanju odraslih
—	moralno-politična neoporečnost in družbena aktivnost
Kandidati morajo poleg dokazil o izpolnjevanju posebnih pogojev predložiti tudi program dela in razvoja Delavske univerze Velenje za razpisano mandatno obdobje.
Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Delavska univerza Velenje, Titovo Velenje, Titov trg 2.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
Kotaks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
Temeljna organizacija slušno prizadetih Šoštanj
Ustanovili so ete#isko organizgr;k'
Gluh človek je vse preveč izoliran od polnočutne okolice. Včasi so tega krivi tudi sami slušno prizadeti, ki se premalo trudijo, da bi se vključevali v dejavnosti sliše-čih, pogosto pa jih slišeča okolica zavrača iz preprostega razloga, kar se z njimi težko sporazumeva. Tako na eni, kot na drugi strani bo potrebno več truda in razumevanja, da bo premagana ovira, da se bo sleherni slušno prizadet človek lahko enakopravno vključil v življenje in delo. Vse to bomo skušali v TOSP Šoštanj uresničiti.
Prepričani smo, da bodo naša prizadevanja najuspešnejša, če bomo z delom začeli pri mladih, Z OK ZSMS smo se dogovorili, da bomo v naši organizaciji ustanovili OO ZSMS, saj je mladih članov dovolj. Ustanovni sestanek je bil 21. novembra v Šoštanju. Udeležilo se ga je 14 slušno prizadetih mladincev od dvajsetih, kolikor jih je na šaleško-savinjskem področju. Na preprost in njim razumljiv način so se slušno prizadeti mladinci seznanili z organiziranostjo, nalogami in aktivnostmi ZSMS. Zastavili so si pester program in ga sklenili tudi izvesti. Predvsem se bodo vključevali v aktivnosti OK ZSMS Velenje, seveda pa bodo organiziruli tudi lastne deiavnosti.
S ponosom so mladi iz TOSP sprejemali članske izkaznice ZSMS. To je zanje priznanje in vzpodbuda za delci
OO ZSMS smo v TOSP ustanovili z namenom, da bi se tudi slušno prizadeti mladinci orga-
nizirali, pričeli uveljavljati svoje interese preko ZSMS in se enakopravno vključili v našo družbo.
Za predsednico OO ZSMS so mladi izvolili Jožico PUŠNIK IZ
Titovega Velenja, ki je ob izvolitvi povedala naslednje:
,,Stara sem 18 let. Po poklicu sem šivilja, zaposlena v Modnem salonu. Kljub temu, da delam na dve izmeni, mi ostaja dovolj, prostega časa. Rada sem v družbi
vrstnikov, s katerimi se srečujem v TOSP Šoštanj vsako sredo, pogosto pa grem tudi v celjsko društvo. Tudi s slišečimi tovariši se dobro razumem. Malo se potrudijo oni, malo jaz, pa pogovor steče.
Zelo sem ponosna, da so me izvolili za predsednico OO ZSMS. Ne vem s čim sem si zaslužila tolikšno zaupanje. Seveda se bom potrudila, da bom zaupanje tudi opravičila."
V	nedeljo, 2. decembra, smo se številni prebivalci Pesja, Titovega Velenja in Gornje Savinjske doline z žalostjo v srcih za vedno poslovili od dolgoletnega družbeno-politi-čnega delavca in aktivista, borca NOB, rezervnega kapetana, predvsem pa zavednega delavca Jožeta Slatinšeka.
V	prazničnih dneh, ko je naša domovina praznovala svoj rojstni dan, je Jožetovo srce izgubilo svoj boj j trdovratno boleznijo, ki ga je napadla pred letom in pot, ko se je vračal iz doma KS, kjer je kot tajnik sveta krajevne skupnosti Franca Leskoška-Luke opravljal številna delovna opravila, ki jih zahteva ta funkcija. Zadet od možganske kapi, Jože od takrat dalje ni mogel več aktivno spremljati dogajanj v naši krajevni skupnosti, kjer je od leta 1948 dalje opravljal vrsto po-
membnih nalog, iri desetletja in pol je stal v vrstah aktivistov naše krajevne skupnosti, njegovo delo pa seje vpletalo tudi v širše območje naše občine.
Jože je bil predsednik krajevnega odbora, sekretar OO ZK, član občinske delegacije za zbor občin SRS, tajnik sveta KS, rezervni ofi-cier, tajnik OO ZZB NOV, vsega se niti ne da našteti. Nikoli'ni odklenil sodelovanja in pomoči, najbolj pa se je razdajal otrokom in svojemu učiteljskemu poklicu, ki ga je ljubili in opravljal skoraj polnih 40 let. Mnogi Velenjčani se ga spominjamo tudi kot dobrega športnika in nogometaša Rudarja.
Sterilni žalni zbor na njegovi zadnji poti je bil dokaz, da smo mu ljudje hvaležni za njegovo delo in da se ga bomo dolgo spominjali.
Tone Hladin
^SjS terme topolšica
TERME TOPOLŠICA
V HOTELU VESNA SMO VAM V ČASU OD 17.-29. DECEMBRA PRIPRAVILI
PREDN0V0LETN0 PONUDBO:
-	od ponedeljka do četrtka od 17.-21. ure vas bo zabaval ansambel ,.VESNA" ob petkih in sobotah od 20.-24. ure igra ansambel „DELTA 5".
-	DNEVI DOMAČIH KOLIN: - matevž s kislim zeljem in pečenico
—	pečenica s kislim zeljem
—	krvavica s kislo repo
—	svinjska pečenka s kruhovim cmokom
—	prekajena svinjska krača s hrenom
—	svinjska jetrca na žaru
—	svinjska jetrca s pire krompirjem
—	pečenica v zaseki
-	COCKTAIL PARTY s ponudbo vseh vrst mešanih pijač (cocktaili, fizzi, flipi, frappeji,
cobblerji, egg-noggi in bovlo) po ceni od 120,00 - 750,00 din.
-	PREDNOVOLETNA ZABAVA za naše najmlajše ob pestri ponudbi tort, peciva, čajev
in sokov, dne 27. decembra od 16.— 20. ure.
SILVESTROVANJE V HOTELU »VESNA"
31. decembra — igra ansambel „SlK"
—	silvestrska večerja z zabavnim programom
-	zabava tudi ob DISCO glasbi in COCKTAIL PARTYJU
-	cena 2.000,00 din
1. januar 1985
—	igra ansambel ,(SlK"
—	novoletna večerja z zabavnim programom
-	cena 1.000,00 din
Ker imamo omejeno število prostih mest za silvestrov večer, vas vabimo, da si §e danes rezervirate silvestrovanje pri nas.
VABUENII
Titovo Velenje * 13. decembra 1984

ljubljanska banka
Zahtevek
za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih
(ime m priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne kn|ižict,i
prosim, da obresti, obračunane po računu
(Številka deviznega raCunai
prenesete na dinarski račun št.
(Številka hranilne kn|i/ice ali tekočega računaj
(naziv bankam enota banke,
(ime imetnika hranilne kn|.iice ali tekočega računal
Kraj m datum
Potrjujemo prejem zahtevka
Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe
Obveščamo vse varčevalce, da lahko z obrazcem DRO-11 izvršijo TRAJNIK - prenos deviznih obresti obračunanih v dinarjih iz deviznih hranilnih vlog in deviznih računov, na dinarsko hranilno knjižico ali tekoči račun — in to čimprej.
Navedene obrazce prejmete na vseh poslovnih enotah LB TB Velenje. Varčevalce obveščamo:
1.	Devizne obresti bomo vpisovali samo na eksp. na ŠALEŠKI, ostale dinarske obresti po hranilnih knjižicah pa bodo vpisovale vse ekspoziture in agencije.
2.	Obresti lahko vpišete skozi vse leto.
3.	S priloženim obrazcem DRO-11, lahko uveljavite TRAJNIK - prenos obresti.
Velika novoletna razprodaja
s popustom od 20 do 40%
iz programa oblazinjenega pohištva,
vzmetnic ,,JUMBO"
ter izvoznega programa
od 18. do 22. .decembra od 9. do 18. ure
v Rdeči dvorani v Titovem Velenju
Pri nakupu blaga imate brezplačno dostavo na dom do 25 km
IZKORISTITE UGODIMO PRILOŽNOST!
slovenj gradeč
gozdarstvo in lesna industrija
btažaj fenter
r
■A st jmr « Cenjene goste vabimo na
nlvll Veselo silvestrovanje
—5
V hotelu PAKA vam bomo
pripravili silvestrski meni:
aperitiv — borovničevo žganje hladna predjed — skuša v marinadi
juha — silvester juha glavna jed —
pretaknjena pečena gos, telečji medaljoni s šampinjoni, hrustavci, domači mlinci, ocvrta cvetača in sestavljena solata
sladica — flambirane hruške
Cena silvestrskega menija znaša 2.200 dih. Na željo skupine gostov bomo pripravili tu-
v naših lokalih
di jedila po želji gostov (ruski bife). Za zabavo v najdaljši noči leta bo skrbel ansambel ,,JOŽETA KREŽETA S PEVKO", ki bo igral zabavno, klasično in narodno zabavno glasbo.
Posebej organiziramo tudi zabavni program.
Za goste, ki bodo silvestro-vali z nami, pripravljamo prijetno presenečenje. KAJUHOV DOM Šoštanj -
gostišče in prenočišča pa bo za vas pripravil naslednji silvestrski meni:
aperitiv, silvester juho, nade-
vana telečja prša, ocvrti svinjski file, zelenjavo po francosko, pražen krompir, sezonsko solato, orehovo potico in kavo
Cena silvestrskega menija 1.700,00 din.
Za zabavni program bo poskr bel ansambel „BREZNIK" z zabavno in narodnozabavno glasbo.
Za cenjeni obisk se priporočamo, ker smo prepričani, da»boste z našimi storitva- ( mi zadovoljni.
V IMENU NAŠEGA KOLEK TIVA VAM ŽELIMO SREČNO 19861

gorenje
Eleganca, ki jo lahko vidite in slišite, hifiaparati barvni televizijski sprejemniki Korting v konsignacijski prodaji
Posebna novost:
V vsak televizor z daljinskim upravljanjem lahko na željo kupca vgradimo teletekst dekoder.
Podrobnejše informacije dobite v trgovinah avtotehne v Ljubljani, Titova25, Titova 36, in Celovška 175.

A 91» PUBERK, TELEFON 98434235 - 2184
POZDRAVLJENI, SOSEDJEI
Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v
bjozejesotef
POZOR: Sedaj posebno ugodna ponudba - samo do 28. decembra 1984
sinciair-
HIŠNI RAČUNALNIK
izvozna cena 1.190 ASch
nwti(nni{BiB(fini9i
^^	I^M	jUik tfd^	d^Hfc
PRIPOROČA SE Blažej center Pliberk
AVTOMOBILSKE IN TRAKTORSKE GUME: SAVA, Mi-chelin, Semperit
VSE ZA ZIMSKI ŠPOrTI
Moon Boots že za 99 ASch
SMUČARSKI ČEVLJI: Dyna-fit, Dachstein, lanski modeli do G0 % cenejši!
TYROLIA VEZI (od 20 - 70 kg) z zavorami za samo 498 ASch
S tem kuponom dobite v BLAŽEJ CENTRU 2 plinska vžigalnika za samo 100 dinarjev
KONSUM
A 9150 PLIBERK TELEFON 99434238 - 2086
Preselili smo se v novi
bložtti cgntei
CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOT
SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 28. decembra 1984
ALV0RADA
Cafe Do Mocca
1/2 kg A Sch
49,90
FA DEODORANT SPLENDOR RIZ	1 doza 110 9
1 kg 9,90 ASch
19,90 ASch

RAMA 500 g
samo
ASch
17,90
MILKA čokolada
300 g A Sch
18,90
KOLEDAR
ČETRTEK, 13. decembra — LUCIJA
PETEK, 14. decembra — DUŠAN SOBOTA, 15. decembra —KRISTINA
NEDELJA, 16. decembra — ALBINA
PONEDELJEK, 17. decembra — LAZAR .,-n • < TOREK, 18. decembra — RADO-SLAV
SREDA, 19. decembra — URBAN
M ALi OGLAS!
PRODAM Zastavo 101, letnik 1976 po zelo ugodni ceni. Telefon: 855-802 PRODAM dve zimski gumi za Zastavo 101 s platišči. Informacije na telefon: 857-896, popoldne po 16. uri. PRODAM plašč perzijaner črn, nov, št. 42 in zlato za zobe. Informacije na telefon: 856-140.
PRODAM hladilnik Gorenje — vgradni za 13.000 din ter kombinirano omaro mahagonij z mizo za 10.000 din. Telefon: 853-451 dopoldne in 856-784 od 16. do 18. ure.
PRODAM onovo polarno lisico in kučmo. Telefon: 857-077. PROSIM najditelja potnega lista in liberijske pomorske knjižice, oboje na ime Jože Ojstršek ter prometnega dovoljenja avtomobila FY—43—HX, da vse proti nagradi vrne na naslov: Jože Ojstršek, Kardeljev trg 2, Titovo Velenje ali pokliče na telefon: 854-007. NUJNO PRODAM stolp Schneider 2 X 25 W, carinjen za samiti 80.000 din. Ivan Štamol, Dobrteša vas 16 F, Šempeter, telefon: 701-500 interna 217, dopoldne.
PRODAM otroško posteljico, stajico in risalno desko. Telefon: 858-577, popoldan.
UGODNO PRODAM, v celoti ali po delih, kombi IMV 2200, motor 50.000 km po generalni obnovi. Naslov v upravi lista.
UPOKOJENKA z lastnim stanovanjem, stara 60 let, išče solidnega upokojenca starega od 60—70 let. Ponudbe pod šifro ,,Razumevanje". PRODAM R4, neregistriran, v voznem stanju, letnik 1976 za 7 SM Informacije na telefon: 854-040.
PRODAM avto Opel Kadett, letnik 1973 in klavirsko harmoniko 120 basno. Franc Kešpret, Lokovica 89, Šoštanj. PRODAM R4 TLS, letnik september 1978, registriran do septembra 85, cena 12,5 SM. Ivo Petrovič, Topolšica 103. PRODAM zobno zlato ter smučarsko opremo za dve osebi. Telefon: 856-1%. PRODAM manjše posestvo z gospodarskim poslopjem v okolici Titovega Velenja. Ogled je možen vsak dan. Stanko Bračič, Janškovo selo 3, Vinska gora (p: d. pri Zoharju), Titovo Velenje.
PRODAM motor Tomos Automatik. Telefon: 858-751, popoldan. PRODAM trosdežno garnituro. Naslov v uredništvu.
PRODAM Golf JV L letnik 1981 z vgrajeno plinsko napravo. Bojan Mejovšek, Šaleška 18 a, Titovo Velenje. UGODNO prodam zvočni projektor Evmig mark S 807 D in kamero Lomo 215. Informacije vsak popoldan na telefon: 857-046 ali dopoldan 855-231 int. 418, Jurgec.
PRODAM fotoaparata Canon T 50 nov z garancijo in Canon AE-1. Telefon: 854-251, dopoldan in 853-823 popoldan.
PRODAM prašiča 160 kg, domače hranjen. Fani Plauštajner, Dobriša vas 33, Petrovče.
UGODNO PRODAM skoraj nov jogi vložek 80 X 180 cm. Rotovnik, tel.: 853-382, dopoldne.
PRODAM žensko usnjeno jakno št. 38/40. Telefon: 858-472, popoldan. SPREJMEM takoj kakršnokoli delo na domu v popoldanskem času. Naslov v uredništvu.
V REDNO DELOVNO RAZMERJE vzamem KV delavca za nedoločen čas, za čiščenje in vzdrževanje talnih oblog. Jože Čeplak, šaleška 2a, Titovo Velenje, tel.: 855-664.
PRODAM Renault 12 po delih. Telefon: 857-214 v popoldanskem času. PRODAM kozolec primeren tudi za skladišče ali garaže in cisterno za kurilno olje — 2000 litrov. Telefon: 831-933. PRODAM hišo, enonadstropno, na zelo prometni točki, primerno za po-slovni-obrtni lokal v centru Šoštanja, takoj vseljivo. Informacije po tel.: (063) 33-541 med 14. in 15 ter 20. in 21 .uro ali pod šifro: ..Poslovni lokal".
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 13. decembra, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Zupančič.
PETEK, 14. decembra, dnevni dr. Zičkar, nočni dr. Cesar.
SOBOTA, 15. decembra, glavni dr. Hrastnik, notranji dr. Grgič.
NEDELJA, 16. decembra, glavni dr. Hrastnik, notranji dr. Grgič.
PONEDELJEK, 17. decembra, dnevni dr. Janežič, nočni dr. Grošelj.
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 13. decembra, dr. Menih. PETEK, 14. decembra, dr. Stupar. SOBOTA, 15. decembra, dr. Stupar. NEDELJA, 16. decembra, dr. Stupar.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 15. do 16. decembra dr. Zvonka Petek, Koroška 29, Titovo Velenje.
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 14. decembra do 21. decembra, Franc Blatnik, dipl. veter., Prešernova 22 E, Titovo Velenje, tel.: 853-668.
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 13. 12. ob 18. in 20. uri ter oetek. 14. 12. ob 18. in 20. uri ČRNI PESEK — Švica — Španija, erotski. V gl. vi.: Dorothe Wilder.
Sobota, 15. 12. ob 18. in 20. uri ter nedelja, 16. 12. ob 18. in20. uri
MRTVI IN SHRANJENI — ameriški, fantastični. V gl. vi.: Jammes Farentino.
Nedelja, 16. 12. ob 16. uri otroška matineja VELIKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLE-
KA — risanka.
Ponedeljek, 17. 12. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 18. 12. ob 18. in
20. uri NATALIE — grški, erotski. V gl. vi.: Marcella Petri.
Sreda, 19. 12. ob 10., 18. in 20. uri ter četrtek, 20. 12. ob 18. in 20. uri DVOJNA EXPOZICIJA — ameriški, triler-kriminalka. V gl. vi.: Michael Callan.
Petek, 21. 12. ob 10. uri GAN-DHI — angleški, zgodovinska drama. V gl. vi.: Ben Kinglsey.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame, sestre
Olge Ledinek
Iz Plešivca 7, Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli
sožalja, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja Petru Silovšeku, KS Plešivec, sosedom, Manji in Mihu Smonkar, govorniku Bertlu Skarlovniku za lepe poslovilne besede, postaji milice in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož Jože, sin Srečko, hčerka Zlatka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V neizmerni bolečini ob smrti naše nepozabne mame
Marije Ane Šinkovec
roj. Hudovernik
se najtoplleje zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni poslednji poti, darovali cvetje in nam izrekli soižalje. Prisrčna hvala zdravnikom Zdravstvenega centra v Titovem Velenju in še posebej zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, ki ji je lajšalo zadnje ure življenja.
Iskrena hvala govornici za ganljive poslovilne besede, pevcem in duhovniku.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete
Marije Jan
roj. 7. 6.1904
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma in pevcem iz Vinske gore, godbi Zarja Šoštanj ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem sosedom za požrtvovalno pomoč. Iskrena zahvala velja tudi dr. Grošlju ter patronažni službi iz Titovega Velenja za dolgoletno zdravniško
oskrbo.
Žalujoči: sinova Jože in (van z družinama ter ostalo sorodstvo
O, saj ni smrti, ni smrti, samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem prostranem gozdu!
Kosovel
ZAHVALA V slovo sodelavcu in učitelju
Jožetu Slatinšku
delavci in učenci osnovne šole Anton Aškerc Titovo Velenje
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljubljene žene, mame in stare mame
Zore Hudovernik
roj. Zaje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu in godbi Tovarne usnja Šoštanj, govornikoma, pevcem, KS Stara vas in Hišnemu svetu Koroška 29—31 za darovano cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra in Bolnišnice Topolšica ter dr. Stuparju za ves trud v času zdravljenja.
V titovem Velenju, dne 27. novembra 1984
Žalujoči: mož Edo in sin Andrej z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, svaka in strica
Rudija Dokla
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Fijavžu in dr. Grošlju za zdravljenje. Posebna zahvala velja ZVVI Termoelektrarni Šoštanj, govornikoma za tople poslovilne besede, društvu upokojencev, DO Paka — TOZD Gostinstvo, pevcem ter godbi. Hvala duhovniku za govor in opravljen obred. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marica, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v tako lepem številu pospremili našo nadvse dobro mamo, sestro, babico in prababico
Jožefo Plešnik
Iz Andraža
na njeni zadnji poti
Predvsem se zahvaljujemo dr. Lazarju za obiske na domu. Prisrčna hvala sestri oziroma hčerki Micki, ki je z vso požrtvovalnostjo negovala mamo v hudi bolezni. Iskrena hvala duhovnikom Vesenjaku, Pribožiču in Kovaču za pogrebni obred ter govorniku. Nazadnje tudi naša topla zahvala vsem sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Žalujoči: sin Ciril z družino, hčerke Mici, Ivanka, Jožica, Milka in Fanika z družinami, brat, sestri,
vnuki in pravnuki.
Pionirski foto 84
Aljoša Videtič — arhitektura današnjega časa
Fotografska ustvarjalnost je vse bolj priljubljena tudi med mladimi. Na šolah ponekod večjo drugod manjšo pozornost namenjajo tudi fotokrožko.m. Prav te oblike omogočajo učencem, da spoznavajo ta medij preko katerega lahko svobodno izražajo svoj odnos do okolja, ki jih obdaja, in dogodkov, ki jih spremljajo. In prav zato si takšne oblike dela, ki spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost zaslužijo še več družbene pozornosti in organizirane skrbi. Letos so lahko mladi svojo ustvarjalnost na tem področju prikazali tudi na 25. republiški razstavi pionirske fotografije na Jesenicah, ki so jo odprli v počastitev praznika republike in 60-obletnice organiziranega fotoamaterskega delovanja v tem mestu. Na razstavo je iz foto krožkov in klubov prispelo kar 706 fo-
tografij 157 avtorjev, razstavljena pa je bila 301 fotografija. Med njimi pa smo lahko videli tudi fotografije pionirjev velenjske občine. Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda je poslala štiri fotografije dveh avtorjev, Bratov Mravljakov šest fotografij treh avtorjev, Veljka Vlahoviča 11 fotografij treh avtorjev, najbolj izstopala pa je osnovna šola Antona Aškerca s katere je 13 pionirjev poslalo kar 89 fotografij, od tega je komisija odbrala 9 fotografij s te šole, z osnovne šole Veljka Vlahoviča 3, preostali pa se bodo še bolj potrudili prihodnje leto. Med velenjskimi pionirji so nagrade prejeli: zlato plaketo Janeza Puharja Aljoša Videtič (Oš Antona Aškerca) za kolekcijo fotografij arhitektura današnjega časa, Peter Drame (z iste šole) pa je prejel diplomo.
Portret mojstra in prijatelja Vlastja Simončiča
Foto kino kluba Zrno iz Titovega Velenja in Mavrica iz Radomelj vabita ljubitelje fotografije na kulturni večer z naslovom Portret mojstra in prijatelja Vlastja Simončiča in na razstavo njegovih umetniških
fotografij. Ob tej priložnosti bodo člani kluba Mavrica izvedli tudi recital njegove poezije.
Kulturni večer bo danes (v četrtek) ob 18. uri v domu kulture v Titovem Velenju.
Prireditve
V	petek, 14. decembra, ob 19.00, bo v knjižnici Kulturnega centra ,,lvan Napotnik" Velenje kulturni večer na katerem se bodo predstavili mladi umetniki Srednje družboslovne šole iz Titovega Velenja.
Se vedno je nekaj mest za obisk Prednovoletnega koncerta v Cankarjevem domu v Ljubljani, dne 28. decembra 1984. Odhod ob 16.00 iz parkirišča pred Rdečo dvorano. Na sporedu je kantata Carmina Burana skladatelja Carla Orffa in v izvedbi Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ter akademskega pevskega zbora Ivan Goran Kovačič iz Zagreba. Dirigent bo Vladimir Kranjčevit. Cena aranžmana je 800 din. Prijave sprejemajo do zasedbe avtobusa.
V	razstavnem prostoru Kulturnega centra je odprta razstava slik akademske slikarke Alenke Gerlovič iz Ljubljane.
Ostrikovi dnevi — darilo za novo leto
a)	V petek, 21. decembra 1984, ob 19.00 bodo v razstavnih prostorih Kulturnega centra odprli razstavo otroških risb, ilustracij in knjig o Ostržku ob 100-letnici knjige Ostržek. V kulturnem programu sodeluje osnovna šola Anton Aškerc. Vstopnine nil
b)	V torek, 25. decembra, ob 15.00 in ob 17.00, bosta v dvorani doma kulture v Titovem Velenju lutkovni predstavi Lutkovnega gledališča Maribor. Vstopnine ni!
c)	V sredo, 26. decembra, ob 16.00 in ob 17.00, bodo v knjižnici v Titovem Velenju ure pravljic ob novoletni jelki. Vstopnine nil
d)	V četrtek, 27. decembra, ob 15.00 in 17.00, bosta v domu kulture v Titovem Velenju filmski predstavi ameriške barvne risanke: Pripovedujem ti zgodbo NJOFRA. Vstopnine nil
Franjo Malgaj: Topolšica 3:2
(15:6. 11:15. 15:10. 13:15, 15:12)
V nervozni in slabi igri so gostje izgubili predvsem po zaslugi še slabšega sodnika. Za OK Topolšica so igrali:
Opžič, Zabkar, Meršak, J. Globočnik, L. Globočnik, Smon, Aravs, Palmber ger, Lihtineker, Menih.
Kulturni center Ivan Napotnik
Razstava
Alenke
Gerlovič
V	petek, 7. decembra smo v galeriji Kulturnega centra ,,Ivan Napotnik" odprli razstavo akademske slikarke ALENKE GERLOVIČ iz Ljubljane. Slikarka sodi v starejšo generacijo in je aktivno sodelovala v grafičnem ateljeju centralne tehnike KPS. Po vojni je opravljala pedagoško delo vse do upokojitve leta 1968.
V	njenih delih srečujemo samo pokrajine, kih posreduje z izredno tenkočutnostio in posluhom za naravo. S svojimi deli ne posnema narave, ampak jo posreduje z iskanjem njenih sestavin v prečiščeni in močno reducirani obliki. Geometrijske forme v vseh oblikah so osnovni elementi, ki tvorijo slike ustvarjene največkrat v zlatem redu. Njeni zapisi niso direktni prenosi misli in vidnih občutij, temveč vsota obeh z velikim subjektivnim občutjem. Njena dela so zasnovana v ciklih, ki posredujejo neko pokrajino, ki je izrazito strukturalistična. Mnoga dela imajo tudi nevsakdanja imena, ki potrjujejo njena občutja o videnju motiva ob katerem se ji zgodi asociacija celo na glasbo (Preludij, Etuda . . .). Njen celotni opus se deli na tri osnovne izhodiščne stopnje: krajine sestavljene iz geometrijskih likov, vertikal in horizontal ter krogi in elipse v katere se iztekajo vse silnice. Barvno so dela zelo rafinirana. Tehnika slikanja temelji na sintetičnih barvah in sicer akrilnih in polivilacetatnih. Podlaga je lesonitna plošča. O svojih delih pravi slikarka: ,,Slikam na pamet. Neki motiv ali (navadno) neki tip pokrajine se preoblikuje v meni brez moje volje."
Razstava bo odprta do 20. decembra 1984, vsak dan od 10.00 do 18.00, razen četrtkih in sobotah od 10.00 dop 13.00.
Pokal Titovega Velenja karateistom Emone
V Rdeči dvorani v Titovem Velenju je bil v soboto že 10. turnir v karateju za pokal Titovega Velenja, ki je hkrati veljal za republiško prvenstvo članskih ekip. Jubilejnega tekmovanja, s katerim je domači karate klub proslavil tudi 15-letnico delovanja, se je udeležilo sedem ekip in to karateisti Emone, Olim-pije, Borisa Kidriča Maribor, Raven, Postojne, Ruš in Titovega Velenja.
Najboljše borbe so prikazali karateisti obeh ljubljanskih klubov — v finalnem srečanju je ekipa Emone premagala Olimpijo in iz rok predsednika domačega karate kluba Petra Dovšaka prejela lep pokal v
trajno last. Tretje mesto so osvojili domači karateisti, ki so srečanje z Ravenčani dobili brez borbe. Najbolj pa so razočarali karateisti iz Maribora, ki tokrat niso imeli svojega dne.
Za najboljšega tekmovalca so izbrali domačega karateista Pej kunoviča, sicer pa je več 100 gledalcev videlo veliko nekontroliranih udarcev in zaradi tega tudi nekaj poškodb in seveda več diskvalifikacij. Zapisati je treba, da se tudi sodniki, saj v prvem kolu, niso najbolje znašli in sodili z napakami. Pokrovitelja turnirja sta bila Zveza telesnokulturnih organizacij Velenje in Gorenje.
Velenjski karateisti so osvojili tretje mesto
Velenjske veteranke tretje v državi
Tudi med letošnjimi prazniki ob dnevu republike je bil v Umagu tradicionalni turnir rokometnih veteranov in veterank. Tokrat je bil že jubilejni — petnajsti, na njem pa je nastopilo kar 56 ekip iz raznih krajev države. To srečanje rokometašev in rokometašic, ki so nekdaj navduševali gledalce na igriščih, je prerastlo v izjemno manifestacijo bratstva in enotnosti, zbliževanja ljudi, mest in klubov.
boljšimi veteranskimi ekipami v državi. To pa ni bil edini uspeh na letošnjem jubilejnem turnirju. Velenjsko igralko Dobrilo Golič so proglasili za najboljšo igralko turnirja, velenjska ekipa pa je bila z 41 zadetki najbolj učinkovita.
Kapitanka velenjske ekipe Marjana-Hojan je svoja doživetja ter doživetja igralk strnila v naslednjih besedah; ,,Čeprav štiri dni bivanja na tem tradicionalnem turnirju v Umagu kar
S& Wi 11«?£ * mm r. h H
Veteranke Velenja
Hravo sliko je s pisanjem ta turnir težko predstaviti. Ta se lahko dobi le s sodelovanjem na njem, Kot poudarjajo udeleženci.
Velenjske rokometašice so letos ponovile predlanski uspeh, saj so osvojile tretje mesto med petnajstimi naj-
KINO
V1DKO K 16
Sobota, 15. decembra ob 19.00 v kadilnici KD
SREČEN BOZlC, Mr. LAW-RENCE. Režija: Nagisa Oshima. Igrajo: DAVID BOWIE, Tom Conti, Ryuichi Sakamoto idr. Proizvodnja: Japonska 1983.
Film lahko prepoznamo kot vojno dramo, najprebojnejšo v točki, ki predstavlja nadaljevanje rdeče niti iz Oshimovih prejšnjih filmov (Carstvo čutil, Carstvo strasti . . .) — to je strast.
KINO 16
Torek, 18. decembra ob 19.00 v kadilnici KD.
Premiera novega avtorskega filma Toma Conkaša KLETKA (po filmu pogovor z avtorjem) in trije animirani filmi iz fonda zagrebške filmoteke:
—	IN CONTINUO
—	MUZIKALNA SVINJA
—	SATIEMANIA
ODPRT BIFE! VABLJENI!
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 13. 12. ob 20. uri HLADEN KOT LED — nemški akcijski. V gl. vi.: Detlev Balko. Nedelja, 16. 12. ob 10. uri otro-
ška matineja VELIKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA — risanka.
Ponedeljek, 17. 12. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE RAG-TIME, ameriški, psihološka drama. V gl. vi.: James Cagney.
Vsebina: Ekramzacija znanega bestsellerja nas vrne na začetek stoletja, ko so bile rasne nestrpnosti še zelo močne, ko se je ie pričelo čutiti socialne razlike, ko se je moč kapitala začeta lomiti, človeška morala pa propadati. Forman sicer ni delal družbene freske, ampak se je osredotočil na intimno dramo več posameznikov, ki postanejo žrtve ljubosumja sr"ialnih razlik aH rasne mržnje. Njegov občutek dobe je nezgrešljiv, v stilu se je odloči! za dramatično komedijo. Proti koncu pa se vendarle dotika tudi tako resnih problemov kot sta nasilje in vojna. Začetna dobra volja in razposajenost ragtimea sta le še Zgodovina, pred nami je čas strelov, pušk in gorja . . .
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 15. 12. ob 16. uri otroška matineja VELIKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA — risanka.
Sobota, 15. 12. ob 19.30 GENERACIJA 1984 — ameriški, psi-
hološka drama. V gl. vi.: Perry King.
Nedelja, 16. 12. ob 17.30 in 19.30 ČRNI PESEK — Švica — Španija, erotski. V gl. vi.: Dorothe Wilder.
Ponedeljek; 17. 12. ob 19.30 MRTVI IN SHRANJENI — ameriški, fantastični. V gl. vi.: Jammes Farentino.
Sreda, 19. 12. ob 19.30 NA-THALIE — grški, erotski. V gl. vL: Marcella Petri.
KINO DOLIČ
Petek, 14. 12. ob 19. uri GENERACIJA 1984 — ameriški, psihološka drama. V gl. vi.: Perry King.

KINO BRASLOVČE
Petek, 14. 12. ob 16. uri otroška matineja VELIKO POTOVANJE LOLEKA IN BOLEKA — risanka.
Nedelja, 16. 12. ob 18. uri GENERACIJA 1984 — ameriški, psihološka drama. V gl. vi.: Perry King.
precej stane, se tega siečanja veteranov in veterank Jugoslavije vsako leto rade udeležujemo. Tu gre resnično za posebno manifestacijo bratstva in enotnosti, hkrati pa s tem na svojstven način proslavimo rojstvo naše domovine.
Srečujemo se stari znanci, sklepamo nova poznanstva in upamo, da bomo prihodnje leto kljub visokim stroškom na dan republike znova v Umagu. V glavnem denar zberemo same, nekaj pa nam vsako leto prispeva tudi TZKO Velenje, za kar smo jim seveda zelo hvaležne."
K temu zapisu o letošnjem srečanju rokometnih veterank in veteranov naše države naj dodamo, da so se ga udeležili še rokometaši Šoštanja, ki niso bili tako uspešni kot veteranke.
Košarka
Elektra: Iskra Delta Ježica 96:66
To je bila še ena visoka zmaga kadetov Elektre, ki so po daljšem času nastopili kompletni. Domačini so ves čas vodili z 10 do 20 točkami prednosti. Tekmo je sklenila petorka Rotovnik, Brešar, Ocepek, Pečovnik in Kitak, katere poprečna višina je 196 cm. Prav ti igralci pa so prednost še povečali na 30 točk.
Za Elektro 50 nastopili: Blagotinšek, Sevšek 9, Lipnik 11, Pečovnik 12, Kitak 7, Dumbuya 27, Janič 2, Kremer, Ocepek, Rotovnik 18 in Brešar 10.
Elektra: Garant 85:67
V tekmi z direktnim nasprotnikom za vrh lestvice so se domačini izkazali in visoko zmagali. Vsi igralci Elektre so zaigrali zavzeto v obrambi in pametno v napadu, rezultat tega pa je zaslužena visoka zmaga. Najboljša pri Elektri sta bila Cajner in Tomic. Proti Garantu so nastopili: Dulabič, Trobiš 28, Pašič, Mac-kovšek 5, Kugonič 7, Hliš, Cajner 21, Leskovšek 12, Meh in Tomic 12.
Občina Velenie
Samoupravna stanovanjska skupnost
V Četrtek, 20. decembra, bo ob 16. uri v sejni sobi občinskega sindikalnega svela, soba št. 51, IV. nadstropje, 9. seja zborov in skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti obline Velenje.
Dnevni red:
1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev ter poročili obeh komisij.
2-Poročilo o izvajanju sklepov 8. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje ter potrditev zapisnika
3.	Stanarine in najemnine v lelu 1985
4.	Predlog pobiranja stanarine in ostalih prispevkov v zvezi z uporabo družbenih stanovanj ob izplačilu osebnih dohodkov
5.	Sureiem osnutka olana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za leto 1985
6.	Poročilo o poteku stanovanjske gradnje
7.	Sprejem predloga pravilnika o knjigovodstvu
8.	Predlogi imenovanj
9.	Vprašanja delegatov in pobude.
Občinsko prvenstvo v malem nogometu
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira gbčinsko prvenstvo v malem nogometu, ki bo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Prijavijo se lahko ekipe iz DO, KS, srednjih šol in svobodno oblikovane skupine občanov. Liga bo deljena na I. in II. V I. ligo bodo razvrščene ekipe iz zgornjega dela tabele A in B skupine zimske lige 1984, ostale in novo prijavljene Da v II. ligo.
Igrali bodo ob nedeljah, predviden začetek 1. lige pa bo 13. januarja 1985,
II. pa 20. januarja 1985.
*
Ekipe bodo igrale vsako nedeljo po dve tekmi. Vse ekipe, ki imajo svoje igralce že evidentirane (registrirane), morajo prinesti kartone in jih potrditi za novo sezono (leto 1985), na novo prijavljene ekipe pa bodo evidentirali na novo (obvezna slika). Registracije ter igralci, ki bi radi prešli iz ene v drugo ekipo, lahko to store, vendar pa se morajo evidentirati za novo ekipo, najkasneje do 11. januarja na ZTKO občine Velenje. Poznejših sprememb ne bomo upoštevali. Ekipa lahko prijavi največ 15 igralcev.
Participacija za I. in II. ligo je 5000 dinarjev in jo je potrebno poravnati na žiro račun: ZTKO občine Velenje, številka 52800-678-56117 (za mali nogomet), najkasneje do 25. decembra. Ekipa, ki participacije ne bo poravnala do tega datuma, čeprav je prijavljena, ne bo upoštevana.
Sestanek vseh vodij ekip je bil v ponedeljek, 10. decembra, v prostorih ZTKO občine Velenje. Naknadne prijave ekip sprejemamo še do 18. decembra v prostorih ZTKO občine Velenje, Foitova 2.
Organizator prosi vse ekipe, predvsem pa njihove vodje, da pristopijo resno in se drže dogovorjenih rokov.
Ljubno: Paloma Branik 3:1
Odbojkarice Ljubnega so tudi po 7. kolu tekmovanja v slovenski ligi nepo-ražene in jim v preostalih dveh kolih naslov jesenskih prvakinj ne more uiti. V nedeljo so namreč v derbiju proti vsem pričakovanjem zlahka ugnale doslej dru-gouvrščeno ekipo Palome Branika (ml). Srečanje ni trajalo niti 60 minut. Prvi niz So sicer dobile gostje, nato pa so se razigrale domačinke in ob podpori gledalcev povsem nadigrale Mariborčanke.
Rezultat je bil torej 3:1 (—8,5,10,1) za Ljubno, igrale pa so Skok, M. Jeraj, J. Jeraj, L. Mori, M.-Mori, B. Zalesnik, M. Zalesnik, Podmeninšek, Orlovič in Cerar.
Rokomet
Kar dve tekmi
Rokometašice Velenja bodo v tem tednu odigrale kar dve prvenstveni srečanji. V* zaostalem prvenstvenem srečanju se bodo danes (Četrtek) ob 17. uri sestale z igralkami Mineta iz Zrenjanina. V soboto, 15. decembra, pa prav tako v Rdeči dvorani v zadnjem jesenskem kolu z igralkapii Novega mesta. Ta tekma se bo začela ob 19. uri. Uprava rokometnega kluba in igralke vas vabijo, da si tekmo ogledate v čimvečjem številu in jim z bodrenjem pomagate do novih prvenstvenih točk.
Golte
Slabi izgledi za evropski poka!
21. in 22. decembra, torej prihodnji petek in soboto, bi morali biti na Gol-teh dve tekmovanji v veleslalomu in slalomu za evropski pokal. Pri smučarskem klubu so že pred časom ustanovili poseben organizacijski odbor in se seveda pravočasno lotili dela, da bi to zanimivo smučarsko tekmovanje kar najbolje izvedli oziroma ponovili lansko odlično organizacijo. Za nastop smučarjev je vse pripravljeno, žal ni najvažnejšega tu — snega. Kljub temu, da na Golteh sedaj ni snega, organizatorji tekmovanja še niso odpovedali, ker lahko to storijo še štiri dni pred njegovim začetkom. Torej, če bo v naslednjih dneh.snee. bomo nrihodnii teden videli na Golteh zanimivo smučarsko tekmovanje. Po besedah predsednika smučarskega kluba Velenje Martina Budna, so namreč organizatorji tudi v štirih dneh sposobni brez težav pripraviti proge. Ce pa snega le ne bo, bodo skušali dobiti kakšen drugi datum.
Obvestilo
Cenjene kupce obveščamo, da ima NAMA — tozd Veleblagovnica Titovo Velenje na Šaleški 21 in NAMA - po-
slovna enota Preskrba na Koroški v Titovem Velenju PODALJŠANI DELOVNI ČAS v mesecu decembru, in sicer;
— ob delavnikih od 7. do 20. ure
nama
— ob sobotah od 7. do 19. ure
ZA OBISK SE PRIPOROČA NAMA!