71
V*U* m ose leto
.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
j
GLAS
AR0DA
The largest SlwfinMHi Daily in United States.
S—3S78
list islovenskih ^delavcev y Ameriki*
■ — -.._. .... i. —_——_ ——,—,—, Matter, September n, IMS, at the Put Office at Ne« Ttrk, N. Y„ ander Act ef
! >
and legal Holiday«. 75,000
•I March S, 187»
NO. ISO. — ŠTEV. 190.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 14, 1931. — PETEK, 14. AVGUSTA 1931
▼oLmn
MACHADO SE JE ZAČEL POGAJATI Z VSTAŠI
VSTAJA SE JE ZAČELA Z BLISKOVITO NAGLICO
ŠIRITI PO VSEM OTOKU
Med vst&ši in vladnimi četami je bilo uveljavljeno štiriindvajset ur trajajoče premirje. — Prejšnji dan so se za vršili vroči boji v Sierra Moreni in Vueltaa. — Vladne čete pod poveljstvom kapitana Arana so zmagale. — Vstaši baje kontrolirajo šest provinc. — Ameriška vlada se še ni od-odločila, če bo posredovala ali ne.
AMERIKANCA IMATA SMOLO NA JAPONSKEM
Ameriška letalca, ki sta nameravala poleteti o-kolu sveta, bosta kaznovana na Japonskem, ker sta fotografirala utrdbe.
' HAVANA, Kuba, 13. avgusta. — Na povelje predsednika Machade je provincijonalna vlada v »Santa Clara suspendirala vse vojaške aktivnosti. Pozneje je bilo rečeno, da se je Machado podal v središče vstaje, da se na licu mesta pogaja z revolucionarnimi voditelji.
Na strani upornikov so zbrani najrazličnejši elementi. Med njimi se nahajajo tudi: bivši predsednik Mario Menocal, polkovnik Carlos Mendieta in polkovnik Miguel Mariano Gomez. Za enkrat se še ni moglo izvedeti, če se bo Machado direktno pogajal ž njimi ali pa potom kakega posredovalca.
Med vladnimi in revolucijonarnimi četami je bilo uveljavljeno štirindvajset ur trajajoče premirje.
HAVANA, Kuba, 1 3. avgusta. — Vladne čete po vsej Kubi se pripravljajo, da zatro revolucijo-narno gibanje, kakoršno se že štirinajst let ni pojavilo na Kubi. Predsednik Gerado Machado je odšel zjutraj iz glavnega mesta, da osebno nadzoruje vse vojaške priprave.
Odpeljal se je s posebnim vlakom v spremstvu svojih vojaških svetovalcev in štiridesetih do zob oboroženih vojakov. Kam je bil namenjen, se ni moglo izvedeti, toda domneva se, da je bil cilj njegovega potovanja Pinar del Rio, kjer so vstaši najbolj aktivni.
V vročih bojih poročajo iz Sierre Morene in Vueltasa, kjer so napravili vstaši veliko škodo na vladni lastnini.
Voditelj vstaje general Mario Menocal je baje z ostalimi vstaškimi voditelji obkoljen v Mantui, vprovinci Pinar del Rio. Vlada pravi, da ima natančne informacije, kje se mudijo vsataški voditelji ter da bodo v najkrajšem času bodisi zajeti, bodisi usmrčeni.
Glavno mesto Kube, Havana, je deloma mirno. Sinoči se je, predsednik Machado vozil celo uro po mestnih ulicah, pa ga ni nihče nadlegoval.
Pri Ceja del Negro, kjer se je pred petintridesetimi leti završila zgodovinska bitka med Anto-niom Maceom in generalom Bernalom, je bilo u-smrčenih trinajst vstašev, šestindvajset pa ujetih.
Zmagale so vladne čete pod poveljstvom kapitana Fernanda Arana. Tekom bojev, ki so se za-vršili zadnje dni, je bilo usmrčenih nad šestdeset vstašev, dvesto jih je pa bilo ujetih.
HAVANA, Kuba, 13. avgusta. — Iz provinc poročajo, da se je revolucija razširila po pretežnem delu polotoka. Vlada sama priznava, da so vstaške čete koncentrirane na devetinštiridesetih mestih v šestih provincah. Največ jih je v okolici Santa Clar in Pinar del Rio. Posamezni oddeleki štejejo od osemdeset do devetdeset mož.
Vroča bitka, ki traja že osem ur, se še vedno nadaljuje pri Cienfuegos. Poročila ne omenjajo izgub.
WASHINGTON, D. C., 13. avgusta. — Poro-čila o vstaji na Kubi so zelo presenetila predsednika Hooverja in uradnike v državnem departmentu.
Uradniki se vprašujejo, če se bo revolucija, ki je naperjena proti predsedniku Machadi, razširila po
TOKIO, Japonska. 13. avgusta. — Ju-ponske oblasti bodo kaznovale ameriška letalca Pangborna in Herndcna, ker sta brez dovoljenja letela preko japonskega ozemlja ter polegtega tudi fotografirala japonske utrdbe.
Posebni prokurator ju je že par-krat zaslišal.
Japonski pormetni minister Koizumi je rekel danes, da sta se letalca precej pregrešila, toda &x sta storila to nevede in brez slabega namena. Jutri jima 'bo naložena kazen, ki pa ne bo pretežka.
Letalca sta pod neprestanim policijskim nadzorstvom. Japonske o-blasti so Jima aeroplan zaplenile.
Letalca izjavljata, da bosta poletela preko Pacifika v Združene države, kakorhitro bo njuna zadeva na Jviponskem uravnana.
GANDHI NAJBRŽ NE ODPOTUJE
Indijski voditelj vztraja pri pogojih za potovanje. —Podkralj je vprašal vlado za svet.
BOMBAY, Indiju, 13. avgusta. — Med vlado in indijskimi nacijona-listi je nastalo prerekanje glede soudeležbe Mahatme Gandhija na konferenci v Londonu.
Gandhi je namre stavil pogoje, ki pa so ostali še neodgovorjeni.
Nenadni sklep indijskega voditelja, da ne bo potoval v London je vzbudil v Sismli veliko razočaranje.
Dosedaj so domnevali, da je neodločnost Gandhija le pretveza, da obdrži rvlado v nejasnem glede svojih ciljev. Podkralj je predložil celo zadevo londonski vladi, in odgovora je treba pričakovati pred petkom.
Medtem pa so se ljudje, ki bi morali spremljati Gandhija v London, deflnitivno odločili, da ga ne bodo spremljali.
Današnji razvoji so prinesli vladi nadaljnl poraz.
Sir Prukšat Takardaš, indijski veletrgovec z boirfbaževino, ne bo odpotoval v protest proti temu, da je podkraj sklenil razveljaviti drve nadaljnl imenovanji delegatov zbornice.
LJUBOSUMNOST JE POVZROČILA TRAGEDIJO
Ljubosumna bolni š k a strežnica je obstrelila zdravnika in usmrtila samo sebe. — Zdravnik je redkobeseden.
Šestindvajsetletna bolniška strežnica Agnes Birdseye je v sredo nevarno obstrelila 34-letnega dr. Mil-tona TomaževSkega.
Ko je policija vdrla v zdravnikovo pisarno, je našla steržnico mrtvo na tleh, d očim se je poleg nje vijak zdravnik tv silnih bolečinah. Krog hi ga je zadela v hrbet. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer je nekaj i časa trdovratno molčal. Sele na dolgotrajno prigovarjanje državnega pravdnika se mu je toliko razvezal jezik, da je rekel:
—	Pozvonilo je. Šel sem k vratom, da bi jih odprl. Tedaj je pa ustrelila name.
Drugega ni hotel povedati. Pozneje je rekel okrajni prav-dnik:
—	Vzrok te tragedije je ljubosumnost. Ona je štiri leta delala pri njem, in kot pravijo sosedje, sta bila -velika prijatelja.
V žepu samomorilke so našli zaročni in poročni prstan.
ROMUNSKI KRALJ SKUŠA POMAGATI BANKAM
BUKAREŠTA, Romunska, 13. avgusta. — Romunskega kralja Ka-rola je zelo presenetila vest, da je bankrotiral velik romunski bančni 'avod "Bank of Berkowitz". Tudi "Ostenbank" s štirinajstimi podružnicami je zaprla svoja vrata.
Karol je pozval k sebi governerja Narodne banke Manoisleca, finančnega ministra Argetoiana in francoskega finančnega izvedenca Au-boina. Po dolgotrajnem in temeljnem posvetovanju so sklenili, naj se ustanovi zveza vseih velikih bank.
ŽENE NI PR1P0R0ČLJV0 TEPSTI
Na Long Island je bil včeraj obsojen a tri mesece ječe sedemindvajsetletni Robert Mullery, ker je pretep«! svojo ženo. Mullery je bil pred kratkim odpuše n iz policijske službe. Nekoč: se je že moral zaraoi istega pregreška zagovarjati pred sodiščem.
Tedaj mu je rekel sodnik, naj pusti ženo v miru in mu zapretil, da ga bo obsodil, če se kaj takega zopet ponovi. Kot je videti, je sodnik izpolnil svojo obljubo.
ARETACIJA IN OBSODBA MORILCEV
Trije moški, ki so usmrtili dva fanta in dve deklici so bili aretirani in obsojeni v dosmrtno ječo.
ANN HARBOR. Mich.. 13. avgusta. Nocoj so bili obsojeni v dosmrtno ječo Nathan Blackstone, Fred Smith in Harry Oliver, ki so pri-zrrali, da so umorili dve deklici in | dva fanta. Trupla so na»o polili z gazolinom in zažgali.
Država -Michigan nima smrtne kazni.
YPSHjANTI, Mich., 13. avgusta. Dvesto uradnikov, med njimi petdeset pomožnih šerifov in dvesto državnih policistov, je imelo danes dosti opravka, da so zadržali razburjeno ljudsko množico, ko se je izvedelo, da sd bili aretirani trije moški, ki so usmrtili dve deklici in dva mlada fanta. Aretirani so bili 30-letni zamorec Nathan Blackstone ter Herbert Smith in Prank Oliver, ki sta dosti mlajša. Ako bi prišli ljudem v pest, bi jih brez dvoma linšali.
ANN HARBOR, Mich., 13. avgusta. — Ko se je izvedelo, da bodo pripeljali sem morilce deklic Vivian Gold in Ann May Harrison ter fantov Thomasa Wheat ley a in Harry-a Lora. se je zbrala pred tukajšnjo Jetuišnico ogromna množica prebivalstva. Policija je morala oddati na množico več slepih strelov, pre dno so se razburjeni ljudje razšli.
Ker je bila za aretacijo morilca razpisana visoka nagrada, sta izrabila dva Blackstonova znanca priliko in ga ovadila.
Blackstone je priznal, da se je podal s svojima dvema mladima tovarišema na roparki pohod.
Ob gozdni poti so opazili avtomobil, katerem so se nahajali omenjeni mladi ljudje. Hoteli so jih le prestrašiti in nato oropati. Pri tem je pa Blackstonov tovariš ponesreči ustrelil petnajstletno Vivian Gold. Nato so sklenili tudi o-stale tri usmrtiti. Trupla so položili v avtomobil, jih polili z gazoli-nom ter zažgali.
KARD. PUCELLI NAMERAVA ODSTOPITi
Spora z Italijo še ni rešen. Kardinal Hayes iz New Yorka je bil imenovan članom kongregacije za orijenalske cerkve.
VATICAN CITY. 13. avgusta. — Poluradno so bile potrjene govorice, da bo odstopil kardinal Pacelli kot papeški državni tajnik.
Kardinal Pacelli je že podal re-signacijo. -a papež ga je naprosil naj najprej uravna sporna vprašanja, ki obstajajo med Vatikanom ter italijansko vlado.
Ta soprna vprašainja povzročajo pa.pežu dosti skrbi, in Pacelli bo najbrž novembra ali decembra odložil urad papeškega državnega tajnika.
Njegov naslednik bo neki prelat, ki nima še sedaj kardinalske časti. Imenovan bo začasno, dokler ne bo izvoljen naslednik Merry del Valla, ki je umrl lansko leto.
Papež Pij Je imenoval kardinala Hayesa iz New Yorka članom kon-gTegatcije za orijentalske cekve.
Kongregacija se peča prav posebno z razmerami v Rusiji in na bližnjem iztoku.
DEBATA GLEDE RAZ0R02ENJA
LAVAL BO ODPOTOVAL V V BERLIN
PARIZ. Francija, 13. avgutsa. — Francoski ministrski predsednik Laval se je odzval vabilu, nemškega kanclerja Brueninga ter bo odpotoval dne 28. avgusta ry Berlin. Tam bo prisostvoval francosko-nemski konferenci.
Italijanski in francoski delegati se posvetujejo o temeljnih principih glede gradbe mornaric.
RIM, Italija 13. avgusta. — Italijanski in francoski izvedenci glede razoroženja so se zopet sestali v prizadevanju, da reSl)o vprašanje še pred pričetkom septemberskega zborovanji Lige narodov.
Mogoče je, bo Italija predložila
svoj memorandum glede razorože-nja, potem ko je Francija predložila svojega.
Italijanska spomenica je bila ta-korekoč še sestavljena ter čakala le odgovora ameriškega državnega tajnika Stimsona, ki je prišel nalašč v Rim, da zagovarja zmanjšanje oboroževanj.
V sedanjih razmerah ne bo mogoče poslati memoranda Ligi narodov v Ženevo.
CARYJEVA ZAPUŠČINA
MINEOLA, L. I.. 13. avgusta. — Zapuščinski sodnik Leone D. Howell je izjavil, da je zapustil pokojni Elbert H. Gary, predsednik ravnatelj-skega sveta United Steel Corporation, nad dvaindvajset milijonov dolarjev.
vsej Kubi, in če 'bodo morale Združene države posredovati, da se ustvari mir.
Na Kubi je nad tisoč petsto milijonov dolarjev ameriškega kapitala; več kot v katerikoli drugi republiki latinske Amerike.
Od leta 1898 do leta 1902 sta general John R. Brooke in general Leonard Wood načelo vala vojaški vladi na Kubi.
Edina intervencija Združenih držav je bila leta 1 906. Administracija je resignirala ter pustila Kubo brez vlade. Predsednik Roosevelt je poslal na otok 7500 mornariških vojakov, da so napravili red, nakar so Združene dražve začasno prevzele vlado.
Nato. so se ameriški mornariški vojaki še dvakrat izkrcali na Kubi in sicer leta 1912 in leta 1917 ter ohranili mir tekom državljanskega konflikta.
KANTON SE POGAJA Z NANKINGOM
Kantončani zahtevajo reorganizacijo armade, da se prepreči nadvlado vojaških voditeljev.
ŠANOHAJ, Kitapjska, 13. avgusta. — Kan tons k a vlada še molči glede mirovnih pogajanj, katere vodi baje v rrankinško vlado.
Zahtevajo reorganizacijo armade pri centralni vladi, da se prepreči kateremukoli voditelju dobiti premoč v sili naroda.
Nadaljne zahteve kantonske vlade so:
— Oproščen je Hu-Han-Mlna, prejšnjega voditelja zakonodajnega oddelka nacionalistične vlade, ki je 2?aprt radi upora proti predsedniku Čang Kaj-Šeku. Nadalje amnestijo vseh voditeljev, ki so postali nepriljubljeni pri vladi.
Glasi se, da bo dobil Lin-Jun-Čion mesto finaičnega komisarja, če bo odstopil.
Kot možnega naslednika Lina o-menjajo Sungo-ja.
Kan tonska vlada je uvedla monopol na tobak, da poveča državne dohodke. Pozvala je vse poljedelce, naj plačajo vnaprej prihodnje letne račune.
LETALCASE VRAČATA
MJARSEILES, Francija, 13. avgu-sa. — Russel IDoardman in John Po-lando, ki sta poletela iz New Yorka v glavno mesto Turčije. Istanbul, sta se danes vkrcala na parni k "Ex-calibur". ki Ju bo odvede! v Združene države.
V ŠTIRIH URAH IZ
NEW YORK V CHICAGO
CHICAGO. 111., 13. avgusta. — Znani letalec Frank Hawks je dospel včeraj sem z Rooseveltovega letališča pri New Yorku. Za pot je potreboval štiri ure in štiri minute.
Prejšnji rekord je znašal štiri ure in sedemnajst minut.
ZDRAVSTVENO STANJE
LLOYD GEORCEA
LONDON, Anglija. 13. avgusta. — Zdravniki so danes izjavili, da se bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George izredno dobro počuti. Zle posledice operacije so popolnoma izginile.
BOLNIŠNICA ZA KATOLIŠKE DUHOVNIKE
RATON. N. M , 13. avgusta. — Na 'nekem tukajšnjem zborovanju so bi i odobreni načrti za zgraditev bolnišnice, ki bo veljala tri milijone dolarjev ter bo predvsem namenjena sa bolne in stare katoliške duhovnike.
Bolnišnica se bo imenorrala "Apo-stel St. Paul Sanatorium".
Naročite se um "Glas Naroda* — največji slovenski dnevnik t Zdra-fenlh drtavah.
S Megle de kje živite,
H v Kanadi ali Združenih ||	Državah
»je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu« šujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
(

Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točna ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljen cl prejmejo torn] i en ar is—n, trsa miit nadaljnlh potov ln stroikov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, U so opremljene s naslovljencev ln tigom sadnjlh poŠt, katero dostavljamo tel jem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so selo potrebne ta poeam senike ▼ sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼	__
čajih tudi na sodni jI v stari domovini
Sakser State Bank
82 CorUandt Street	New Yaric, H. Y,
-Telephone RA relay T—0380 ali 0381 ■
NEW YORK, FRIDAY, AUGIJST 14, 1931
■LOfKHl DAHiT ta U. 9.
Owned and Published by KOTDHO rUBUIHDTG CO!
(A Corporation)
President
L. Benedlk, Tnu.
01 buMnea of the corporation and addresses of above officers: Pi W. Wk Itreet, Boreogh of Manhattan, New York City, W. Y.
GLAS NARODA* (Voice e< the People)
Iz Slovenije.
Dr. Ft. Iiešič — šestdesetletnik.
\
tako spoznali, da jih je on izvršil all je v\3aj pri njih sodeloval.
Na policiji je Ivan Magerle sprva tajil, nato je pa, ko je spoznal, da ni izhoda, vse priznal. Povedal je, da Je v teku enega meseca vlomil na Ponesrečenega Vi<ttia,<ki je ležal v 10 krajitl ^ pokradel za skoraj 40
Day Except Sundays and Holidays
Mo velja Ust m Ameriko
Kanado___$6.00
43.00
Sa četrt leta
..41.50
Za New York i Za pol leta — Za Jnosemstvo Za pol leta ____
celo leto 17.00
k celo leto_37.00
.....................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreemsnt.
"Oil Naroda* Ishaja vaaki dan lrrxemtt nedelj in praznikov.
DopM tarsi podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj te bla-lafoU poUIJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, la m nam tudi prej in J a bivališče naznani, da hitreje najde«
mo naslovnika.
NARODA". 216 W. 18th Street, New Yerk. H.
Telephone: CHelsea 3—3878
Y.
OANOSTERJI PRED SODIŠČEM
3h
30. julija je praznoval 60-letmco neZavesti' 30 na"šli njegovi tovariši, J toscč Din blaga in denarja. Vlomi, ki svojega rojstva dr. Pran Iiešič, red- ga dVignlli m I>I^Peljaii ,v <**>lni£0 i jih je prizal. so sledeči: V noči na ni profesor za slovenski jezik in BratovsXe ***** na Jesenicah, 23. junija je vlomil v zdravniško književnost v Zagrebu, eden naših kJer mu ie nudU prvo ^^ tuka^ sobo železniške centralne ambulan-najjholj plod ovitih in delavnih lite- zdravnik Frančiške Kogoj. ce in odnesel več kirurških instru-l-arnih zgodovinarjev, publicistov in Na njegovo <**"*"><> so ponesrečen- Uentov v vrednosti 6420 Din. V no-ideoiogov našega narodnega osvo- ■ ^^^ v U'pijansko 'bolnico, da (čl na 25. junija je vlomil v trafiko
mu izvlečejo umetno zobovje iz gr- Katarine Denclove na Betnavski in
Dopisi.
Brooklyn, N. Y. Zadnji izlet, katerega je priredilo
Peter Zgaga
V sredo son bil pomotoma zapisal, da se vrši piknik littlefallškega, društvo "Bratska Zveza" iz Brook- Slovenskega Doma v nedeljo, dne
boj en j a.
•Dr. Iiešič se je rodil dne 30. julija 1871 pri Sv. Juriju, ob Sčavnici. Gimnazijo je študiral v Mariboru, univerzo v Gradcu in leta 1901 promo vir al sub au&piciis imperatoris. Poučeval je na I. in II. državni gimnaziji ter na ženskem učiteljišču v Ljubljani, po preobratu pa je bil poklican za rednega profesorja na zagrebško univerzo.
la z operacijo.
Nesreča sodnika dr. Breznika na Gorjancih.
28. julija na vse zgodaj zjutraj se je napotila iz Št. Jerneja na Dolenjskem večja družba na bližnje Gorjance. Med izle tniki je bil tudi tam na počitnicah se mudeči bivši No-vemešian dr. Viktor Brežnik, sedaj
Književno in publicistično delo,1 sodnik v Somboru, velik prijatelj ter
ki ga je dr. Iiešič opravil v svojem življenju, (je ogromno. V neštetih razpravah, člankih in listkih je obravnaval probleme .naše kulturne zgodovine — in skoraj ni dobe v naši preteklosti in ni kota v naši domovini, ki se ga ne bi bil dotaknil
Zid, f> katerim so se obdajali ^aii^sterji in raketir-se je začel majati.
Cikaški Capone, ki ima na vesti nebroj zločinov, pa se mu je do pred kratkim vselej posrečilo izogniti se postavi, bo moral sedeti.
Išta usoda je doletela proslulega newyorskega gang-sterja "Legs" Diainonda. Porota ga je spoznala krivim, in v sredo ga je obsodil sodnik Hopkins na štiri leta ječe.
Medtem, ko se bo pokoril za svoje grehe, ga bodo pa še parkrat pozvali pred sodišče, kajti državne oblasti se morajo ž njim še o marsičem pomeniti. Newyorski državni pravdni k upa, da ga 'bo mogoče spraviti do smrti v ječo.
Diamondovi odvetniki so vložili priziv, in Diamond upa, da. bo mogoče tu ali tam dobiti kaka skrivna vrati-ea, skozi katera se bo izmuznil v zlato svobodo.
To se mu pa najbrž ne bo posrečilo. Kajti, če se mu kaj takega posreči, bi bili vsi zločinci, gangsterji in ra-ketirji potrjeni v veri, tla jim postava in pravica ne moreta do živega.
I V Diamoudovem slučaju pa ni najvažnejši faktor kazen, ki mu je bila pripojena, pač pa dejstvo, da ga je porota po razmeroma kratkem posvetovanju spoznala za krivega.
Newyorski porotniki so bili vse drugačnega kova kot so bili porotniki v Troy, K. V., ki so Diamonda oprostili obtožbe, da je bil soudeležen pri napadu na farmer-ja Groverja Parksa, kateri ni hotel gangsterjem izdati slaboumnež-nekega konkurenčnega munšajnarskega podjetja.
Porotniki v onem procesu so **e -opirali na izjave prič, ki so očividno krivo pričale in pokrivem prisegle.
Isti **dokazi" so pa povsem odpovedali v procesu so Posedli m ikmaiu se je razlegalo proti Diamamlovemu pomočniku, ki je bil obtožen so-1 lailtovsko	Vmes
krivde pri napadu na Parksa.
Diamoudov pomočnik je brl spoznan krivim in obsojen.
To je bil prvi udarec proti zločinski tolpi, ki je prodajalo pivo in žganje na debelo ter izvajala nekako stra-'sre z njim metati, liovlado v Catskitls.
Drugi, dosti hujši nidaree je pa tvorila obsodba Diamonda, ki je bil zatrdilo prepričan, da se mu neinore nič zgoditi.
Glorija, s katero so se obdajali zločinci, je začela
cbzoževalec skrivnostnih vrhov in sotesk Kuke gore.
Pod cerkvico svetega Miklavža so podirali Majzljovi delavci bukve, Izletniki so jih opazovali pri njihovem težkem in nevarnem poslu. Pa je dr. Brežnik tudi sam poskusil.
njegov ustvarjajoči duh. S posebno kako se podira drevje. Podsefcal je ljubeznijo je študirtal kulturo svoje 'precejšnje d oblo, da se je lie še mana jažje štajerske domovine in od-]lo držalo na kar se je uprl vanj in tod je najbrž našel pot do svojega ga tudi resnično podrl. Pri padanju modernega ilirtema — do idej, s ka- , drevesa je grozilo, da mu zgrmi glav terimi (je pomagal rušiti staro mo- (no deblo na glavo, poleg stoječega n-artiijo in po katerih je postal eden nečaka Dodota pa da ubijejo težke, najodičnejših utemeljiteljev novega lomeče se veje. Vsi prisotni so pri-časi in naše svobode.	j čeli klicati, naj se umakneta. Res
sa pravočasno odskoiila, dr. Brežnik
Slaboumno grofica v ljubljanski od-gonski postaji.
Odgcnska postaja na magistratu ima časih zanimive goste.
Tako 'je imela te dni v svojih zaporih tudi 32-lebno grofico L., katere starši so živeli pred leti v Ljubljani in po prevratu izgubili vse svoje premoženje. To je tako vplivalo na starše, da so kmalu po tem udarcu umrli. Mlada grofica je v Gradcu stopila v službo k nekemu zlatarju, kjer je bila uslužbena več let, dokler se niso pojavili na nje!j znaki slaboumnosti. Pred kratkim se je pripeljala v Ljubljano, kjer je upala najti zaslužka. Tega ni našla in tako se je zgodilo, da je končno zašla na magistrat na odgansko postajo, odkoder so jo poslali v spremstvu v Gradec v njeno domovinsko Občino.
Obenem s to slaboumnico so našli na od genski postaji začasno zavetišče še dve blazni ženski in neki
"Moja ali tvoja smrt".
Te dni je prišlo k Prašnikacjevim v Zagorici v vas več fantov. Fantje
pa se je med tem zadel s ostro sekiro v spodnji del levih meč ter je bil v trenutku ves v krvi. Kot britev ostra sekira mu je presekala hlačnico ter obstala dva centimetra pod koko tik kosti. To k sreči ni ranita, pač pa mu je prerezala močno žilo dovodnico, iz katere se je vlila kri. Urno si ga prenesli delavci k
bližnji planinski postojanki 0{j ^j. kiavževi cerkvici. Tam se mudi nekaj letovaicev, ki so z vso požrtvo-volnostjo priskočili na pomoč, nudeč obveze, krepilni čaj itd.
S podvezami so ustavili ranjencu kri vsaj za silo. Po malem je krvavel Skozi v dolino. Tja je bila pet prav križeva. Na nemudno spletenih nesilih so štirje Majzljevi delavci ponesli skoro sto kilogramov težkega ranjenca v dolino 700 m in to nemalo strmo. Dve polni uri je trajala muižna pot. V dolini so ga naložili na voz ter ga odpremili v kandijsko bolnico Usmiljenih bratov, kjer so mu rano takoj izčistili in zašili.
Aretacija
mariborskega
milca.
velevlo-
V Mariboru m v okolici so bili v zadnjih tednih izvršeni nešteti vlo-
si prisvojil cigaret in drugega blaga za 1277 dinarjev.
To je bil začetek. Še bolj pa je bil predrzen v juliju. V noči na 2. julija je s ponarejenimi ključi odprl trgovino Pšunder v Spodnjem Rad-vanju in ednesel več oblek in perila ter 50 Din drobiža. Skupna vrednost preko 3000 Din. V noči na 11. julija se je vtihotapil v mesnico Alozij a Žunka na Rad van j ski cesti. Pokradel je meso, nože itd. ter 100 Din drobiža v skupni i vrednosti 700 Din. V noči na 14. julija si je izbral Dro-fenikovo mesnico na Pohorski cesti, kjer je med drugim odnesel 40 kg prekajenega mesa in slanine. Skupna škodo 1050 Din. Še večji je bil njegov plen v trgovini in gostilni Oč-ko na Teznu. Pokradel je med drugim tudi več kosov zlatnine in sre-•ornine, skupno za 9052 Din. V nooi na 21. julija je odnesel Mariji Ga-brovčevi na Tržaški cesti 2 moški uri, vredno 750 Din. Dne 22. je obiskal čevljarsko delavnico mojstra Lorbeka v Novi vaso. Založil se je s čevlji, urami, noži itd. v vrednosti 3318 Dan. Se prej je vlomil v garderobo SK Železničarja na Pohorski cesti, kjer je ukradel pet parov nogometnih čevljev, 5 belih in 5 črnih hlač, aktovko s popolno nogometno opremo, kovčeg in 3 m dol- kc*tih pa je prišel v Maribor in pre-go zaveso v vrednosti 2500 Din. V nočeval sprva .v Betn-avskem gozdu, noči na 21. julija je obiskal trafiko na to si & uredil sv°ie "^tno biva" in trgovino Miroslava Pirca na Tr-	na POboSju Pohorja. Vlamljal
žaški cesti na Pobrežju, kjer se je ie- kot trdi- vedno sam in sicer s po-založil s cigaretami, nogavicami, ro- narejenimi ključi, ali pa je odlomil kavicami itd. v skupni vrednosti žabnice z železnim drogom. Aretu-3862 Din.	Magerleta, je vzbudila v Mari-
Razentega je gotovo, da je skušal bcru in okolici splošno zadovoljnost, vlomiti tudi v razne druge lokale in kajli v z^jem času ni bil nihče v privatna stanovanja, pa je bil za- več varen svojega imetja, sačen in pregnan, tako na pr. v
Linhartov dvor na Tržaški cesti v ^^ ^dni uradnik in slepar z de-neko vilo v Primorski ulici itd. Na-	diščino prijet,
dalje je tudi verjetno* da ima na vesti še druge vlome kar bo pojasnila v začeU™ ma3a se neki ne~ .nadaljna preiskava. Ko je Magerle znanec klatil po litijski okolici ter je priznal svoje zločine, je povedal tu- Prav na sleparski način ogoljufal di za svoje skrivališče .v gozdu na Ocepkovo iz Špitala in Rogličevo iz pobočju Pohorja nad Radvanjem in Strahovelj. Obe je oškodoval za več-odvedel s seboj na "svoj dom" poli-' Je znfcSke P"d Pretvezo, da jima bo cijske organe.	jpreskrbel neko zapuščino itd. Pred-
stavil se je za sodnega uradnika in
Magerletovo bivališča je bilo v o- ker Je ^^ lepo in prepričevalno go-bliki šotora, urejeno kakih 100 me- | voriti. da sta mu vse kratkomalo trov visoko v bregu v skoraj nepri- | verjele, je izvabil iz njiju lepe vso-stopni goščavi. Tam je prebil dne- tiče.... Orožništvo je uvedlo teme-
lyna pri "Revnemu hudiču", je bil dobro obiskan, in vsi navzoči so bili praiv zadovoljni. Zato je bilo pri zadnji seji sklenjeno, da priredi društvo dne 6. septembra še en piknik v gozdu za "Revnim hudičem".
Na razpolago bo vsem izletnikom dovolj vsakovrstnih okrepčil bodisi dobre pijače kakor tudi klobas in na ražnju pečenih dobrot.
Društvo se priporoča, da se vsi rojaki in rojakinje udeleže, ker zabave bo dovolj za mlade in stare; tudi za otroke bo preskrbljeno in brez vsake vstopnine, vsakemu prosto.
Poročevalec.
Girard, Ohio.
Politična berba za nominacijo našega kandida&a, Mr. Joe Cekuta za councilman a je sijajno izpadla. N-aš kandida-t je porazil oba nasprotnika s precejšnjo večino. Obenem je pa tudi velik triumf za našo naselbino, da ibo prvi Slovenec v zgodovini naše naselbine councilman.
Obenem se prav lepo zahvalim v imenu našega kandidata vsem našim rojakom in drugim, ki ste složno nastopili pri volitvah in pripomogli do zmage.
Pozdrav visem skupaj!
John Dolcic.
petje. Vmes pa so pili j mi. Dasi so policija in okoliški orož- IVe" P°nOC1 pa Je P° Skritlh ^^ h°" Preiskavo, ki ni bila brez uspe-tudi žganje, katerega je gospodar j niki štorih vse kar so megli da bi'dU 'V mest° 111 okohco na SVOje zl°" ha- PriJeli sleparja, ki je neki fantom dal zastonj.	'vlomilca izsledili, je estal ves njihov cinsko del°" Večmo ukKUiene*a bla" Lepšiira Ivan.
giuiti.
V doslednem času bodo prišli drug za drugim na vr hto, in pošteiK> prebivalstvo se bo goboko oddahnilo.
Že okoli polnoči so se fantje od- trud zaman. Te dni pa je policijska pravi j ali domov. Pred vežo pa je po- patrulja na Pohorski cesti izsledila jbaral Fovirkov France že nekoliko moškega srednjih let in ga. ker, se j vinjcaiega Peterkovega Luko, če se ji je zdel sumljiv, aretirala, gre z njim metati. Luka se je za Ko so aretiranca privedli na poli-odgovor zakadil vamj z vso silo. Pri cijo, so ugotovili, da imajo v rokah j Aretirani Ivan Magerle je bil do-tem pa je padel. To ga je tako uje- nevarnega zločinca, 30 let starega i slej že 7-krath kaznovan radi tat-zilo, da je vzel nož in z besedami brezposelnega knjigoveškega po- i vin in vlomov. Zadnjič je bil po "moja ali pa tvoja smrt" iraskočil močnika Ivana Magerleta iz Krške- ! dveletnem zaporu izpuščen iz mari-Franceta. Da se ga ubrani, je Fran- ■ ga, ki je bil že svoječasno stalno iz- \ borske moške kaznilnice šele dne 16. ce pobral poleno in lopnil z njim gnan iz Maribora. Pri njem so pa j decembra lani. Ker je bil iz Mari-napadajočega po glavi. Lufca se je našli tudi razne predmete, ki so bili v1 bora izgnan, se je potikal sprva po
V celjske zapore so namreč pri-
ga je imel še pri sebi v šotoru, le nekaj malega je odprodal in pojedel ali popušil. Tega blaga je bilo	sumljivega-človeka, ki je
toliko, da so ga morali pripeljati na policijo z vozom.
vse one rojake sirom zdruzenih
drŽav in kanade, ki se nimajo pri
nas vlog, vabimo. da se pridružijo nas1m mnogoštevilnim vlagateljem
Denar je pri nas varno naložen in ga za-- morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
Vloge obrestujemo po 4%
Sakser State Bank
TOME. R. T.
pri priči zgrudil ter nezavesten obležal. Od nekod je pridrvel še neki fant in udaril še enkrat po nezavestnem Luki, ki se pa ni več ganil. Zavedel se niti drugega, dne, kljub tem-u, da so ga z vsem močim dramili. Bruhal je tudi kri, zato sa ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer se bori s smrtjo, vendar 'je upanje, da bo ostal <pri življenju.
Pri padcu s kolesa se mu je zobovje zarilo v grlo.
29. junija zjutraj se je pripetila zopet huda kolesarska nesreča Vi-diču Andreju iz Rodenj štv. 10 pri Radovljici. Uslužben je bil v tukajšnjih tovarnah Kranjske industri-jalne družbe, vozil pa se je s svojim kolesom redno domov v Rodnje, kjer je imel družino.
Tako se je napotil tudi 2?. julija zjutraj ob 6. uri iz tovarna domov; ta teden je imel namreč nočno službo. Na križišču železnice ki ceste pod klancem v hMiint čuvajnice pod Koroško Belo se <mu je la twmagiih vzrokov med vožnjo prelomilo kolo. Vfcttč j« padel. Močno m je poškodoval na obrasu in rokah. Padel Je ■ obrana t tla. Sunek je bil toUk-jfeti, da mu tje zbilo umetno čeljuvt v grlo.
zadnjem času pri vlomih ukradeni in i Kranjskem in Hrvaškem, po Bin-
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" n» Sta članstvo, pač pa vsi Slovend v vali okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
bil po opisu obeh oškodovank precej podoben onemu, ki je iskal žrtev v litijski okolici. In ko so poklicali še Ocepkovo, je z gotovostjo spoznala v tem možakarja, ki jo je opeharil.
15. avgusta.
Dan je pravi, edinole števiika je napačna. Piknik se torej vrši v nedeljo 16. avgusta. Šestnajsti je namreč v nedeljo, ne pa v soboto.
Stavec pravi, da sem jaz zakrivil napako, jaz pa trdim, da jo je on.
Dobro, pa ni j mu bo dano zadoščenje: jaz sem jo. <Tako je prav!)
Neki učenjak pravi, da komarji lahko lete dvanajst ur daleč.
Morda imajo v svojih perotih take zmožnosti, toda mrhe nočejo od-let£ti niti pol ure vstran.
Neprestano so okolu mene.
Meda se od leta do leta izpre-meni.
Zdaj so začele ženske nositi klobučke, ki so podobni precei ploščna-ti orehovi lupini.
Samo, da so za spoznanje večji, nego je orehova lupina.
In kmalu bodo prišle v modo ženske obleke, ki jih bo treba na hrbtu zapenjati.
Take obleke bodo precej odpravile nezaposlenost med moškimi.
Moški bodo^namreč imeli zjutraj in zvečer dosti dela z zapenjanjem in odpenjanjem.
Rojak jc bil precej nevarno zbolel.
Zdravnik gi je spravil iz najhujše nevarnosti, in naročil njegovi ženi. kaj naj mu da jesti.
—	Samo kaj lahkega — ji je rekel. — Bog ne daj, kake težke stvari.
In žena se je natančno ra»vnala po zdravnikovem navodilu.
Ko jc rojak nekega pooldne ležal na postelji, so mu zabele bloditi čudne misli po glavi.
Spomnil se je. da. ima v kleti še nekaj ga Ion predlanske pijače in je milo prosil ženo, na j mu da kozarec iskrečega se kaliforničana.
—	Ne vem. če bi ti dala vina ali nc, — je odvrnila v skrbeh. — Zdravnik je rekel, da smeš samo lahke stvari. Vino bo pa namera pretežko zate.
—	Ah. kar natoči ga. Nikar se se ne boj, ne bo pretežko. Bom -pa kozarec z obema rokama prijel.
Ženska je hahko še tako majhna.
njen mož je še vedno za glavo nižji. *
Zadnjič sem slišal rojakinjo v Downtownu, ki se je t-akole jezila nad svojo prijateljico:
— Res, da me je povabila na oh-cet, ampak ne grem, za noben denar na svetu ne grem. Ta ženska sploh ne ve, kaj se spodobi. Če nisem bila toliko vredna, da bi me povabila na krst svojega otroka, pa tudi na nje-
Le denarja ni več imel. Toda zavest, | no ohcet ne grem. da bo prejel za to sleparstvo zasluženo kazen, tolaži Ocepkovo.
V vasi Spodnje Je len je se je pojavil pod večer okoli 30 let star moški in vpraševal po raznih strankah. Naposled je zaznal tudi, da prebiva v vasi vdova Sluga Marija. Takoj se je napotil k njej ter se predstavil za sodnega uradnika od okrajne sodnije iz Litije. Prišel je. da jo Obvesi, da je 3. julija v Ameriki umrl njen brat Alojzij Vodeni k in da dobi po njem 440 ameriških dolarjev, ki so zdaj vloženi pri sodišču v Litiji.
Vdova Slugova mu je takoj odgovorila, da je njen brat res bil v Ameriki, da pa je že pred tridesetimi leti v Ameriki umrl. Nato ji je rekel ta lažni uradnik, da je že mogoče, da pa je denar šele zdaj. prišel na litijsko kot zapuščinsko sodišče. Njega da so poslali da izterja od nje, 200 Din za koleke. Ženska mu je res nato takoj izročila za koleke 200 Din, on ji je dal potrdilo samo za 50 Din in ji povedal, da bo že dobila povabilo v nekaj dneh od sodišča; na potrdilu se je podpisal Slavko Američan.
Po izročitvi potrdila jo je urnih krač pobrisal iz Sp. Jelen j proti Dola m.
Kar čivkajo vrabci na strehi, vedo vsi ljudje.
Edinole tisti človek ne ve, na ko-
jega strehi čivkajo.
*
V	Ameriki je skoro vsepovsod velika nezaposlenost. Edinole en stan je vedno zaposlen. To je farmerski stan. Farmerji se ne morejo pritoževati, da nimajo dela.
Le to je vrag, ker za. svoje delo
niso plačani kot se spodob1 *
V	New Yorku smo glede na prohi-bicijo še precej na dobrem, toda po raznih drugih ameriških krajih je vrag.
Drugod so bili suhači dosti bolj uspešni ter so zares osušili, kar so hoteli osušiti.
Tako mi rraprimer poroča dragi rojak:
— Vsega drugega je dovolj v našem kraju, ednole pijače manjka. Pijače, posebno pa žganja, res ni mogoče dobiti. Če si žganja zaželiš. moraš Iti k dobro znanemu zdravniku, da ti da recept. Pa samo za pol pajnta. Toda to je predraga stvar. Zdravnik ti računa dva dolarja, pol paaijta žganja stane dva dolarja. 8 tem pa še ni konec stro-
škov. Naslednjega dne moraš še Dne 30. juL se je pa Slugova zgla- l^ramUro , . M 7r\	56 __ 1__J7 Jrr, zdravnika k sebi klicati, da ti izpere
■želodec, za kar računa pet dolar-
sila brez povabila na sodišču v Litiji in pokazala "potrdilo" ter zahtevala denar. Na sodišču so jI pa povedali, da je šla na Um'sleparju.
jev. Kot vidiš, se res ne izplača.

MEW TOBK, IBQkil, AUGUST 14, 1931
M L. o. A.
MI HAIL ZOSCENKO:
Tujce vedno dobro razločujem od naših sovjetskih državljanov. Ne vem, kako to, toda tujci imajo menda že obraze nekam drugačne. Da se tako izrazim — nekam nepremično drže mule in posiosneje od naših. Vzemite že ta izraz obraza, kako vam gleda tak-le tujec na vse drugo okrog sebe.
Nekateri tujci nosijo celo monokel na očesu. In tako se ozira s tem monoklom na vse strani, kakor bi hotel reči: ne odločim tega stekel -ca in ne trenem z očesom, pa naj se zgodi karkoli.
Bodimo pravični to je v redu. Ti tujci morda drugače sploh ne morejo ravnati. Njihovo življenje je dokaj nemirno. Da niso sami že po naravi tako mirni, bi imeli vse polno sitnosti in težav.
Tako na primer sem čital nedavno, da se je neki tujec zadavil s kostjo. Bilo je tako-le: obiral je pečeno piško in požrl je, česar bi ne smel. To se je pripetila na takem "svečanom" obedu. To se pravi na razkošnem banketu, kakršne prirejajo včasih tudi naša trgovska zastopstva v inozemstvu. Nedavno mi je pravilo o njih znano človeče iz takega našega zastopstva.
Torej ta zadeva s kostjo se je pripetila na takem svečanem" banketu. In okrog tistega tujca je sedelo vse polno milijonarjev. Morda je bil njegov neposredni sosed sam Ford. In sami različni taki ljudje....
Zdaj si pa mislite, kako je tujcu pri srcu če sedi poleg Forda in pogoltne piščančevo kost. Seveda, z našega svobodnega stališča na tem ni prav nič žaljivega. Hm, pogoltnil je kost in kaj za to? Pri nas se uredi taka zadeva docela gladko. V takih primerih imamo pomoč takoj pri rokah: Marijinsko bolnico in smolensko pokopališče...
Tam v tujini, o, tam ti pa napravijo to drugače. Tam je namreč skrbno izbrana družba. Saj veste, na takem "svečanem" banketu — okrog in okrog sami milijonarji, takoj na sosednem stolu sedi Ford.... Gospodje vsi v frakih, dame pa.... In koliko je te elektrike, gotove gori tam na lestencu nalmanj 200 sveč.
In sredi tega razkošja pogoltne človek piščanočevo kost. Takoj začne kašljati, hrkati in stokati. Za prša se prijemlje. Ah, križ oožji! Da bi vstal od mize in stekel na stranišče — to seveda ne gre; to se ne spodobi v tako odlični drtrftoi. Najbrž bi takoj pomislili: — aha. temu se pa res mudi.
P A T E N T L
Prodajte svoj patent ali iznajdbo s tem, da razstavite svoj model na drugi in večji Mednarodni Patentni Razstavi, Chicago. Na tisoče izdelovalcev in kupovalcev patentov si bo ogledalo ncve priprave in patente za prodajo. Zelo nizke cene. Če nimate modela, bosta rizba in opis zadostovala. Pišite po brezplačno knjižico. — B. Hamilton Edison, Managing Director, International Patent Exposition, Merchandise Mart, Chicago.
TUJCI
Tako se je torej ta Francoz, ki je bil (pogoltnil kost tprvi hip silno ustrašil. Začel se je prijemati za grlo in posegati vanj. Potem je strašno prebledel in se opotekal na svojem stolu. Toda kmalu si je o-pomogel in se začel smehljati. — Smehljal se je damam in jim pošiljal z roko poljubčke. Morda je začel božati gosopdarjevega psička, ki se je igral tam doli pod mizo in se slučajno zapletel baš med njegovo noge.
Toda gostitelj je vendarle nekaj opazil kajti obrnil se je na gosta in ga vprašal, seveda v Čisti franco šcini:
—	Oprostite, prosim ali niste morda pojedli kaj, kar ni za jesti? Prosim, povejte nam to, nič se ne sramujte.
Toda Francoz je odgovoril smeje:
—	Comment? Kaj pravite, prosim? Nikar se ne vznemirjajte, vse je v redu....
In takoj se je začel zopet zabavati z damami ter jim pošiljati z roko poljubčke. In lotil se je de-serta, ki so ga bili baš prinesli na mizo. Celo porcijo ga je pospravil.
Skratka, sedel je možato do konca banketa in prav ničesar ni storil, kar bi motilo odlično družbo.
Šele ko so začeli gostje vstajati od mize, se je nekoliko opotekel in se prijel z roko trebuh — najbrž ga je ščipalo po njem. Potem je bilo pa zopet vse v redu.
Sedel je v salonu še dobre tri minute, kakor se spodobi ob takih prilikah potem je pa odšel počasi v predsobo. Pa tudi tu se ni posebno žuril, z gospodinjo je še malo pokraanljal, ročico ji je poljubil, poklonil in priporočil se je, svoje galoše je pobral in jih obul, vse to pa s kostjo v želodcu. In odšel je.
No, na stopnicah, seveda, je pa že pospešil korake. Komaj se je držal na nogah, tako ga je bolelo.
Skočil je v svojo kočijo.
— Poženi, kar se da! — je zakričal na kočij aža — vozi hitro v bolnico in takoj pod operacijski nož.
Ali je ubogi Francoz umiri ali se je izlizal, vam ne povem ker tudi sam ne vem. Prepričan sem pa, da se je izlizal. Ta narod je namreč dokaj odporen.
čutila Čebel
Te dni umrli švicarski psihiater Forel je bil tudi eden najznamenitejših raziskovalcev življenja čebel, os, mravelj, in termitov, torej socialno živečih žuželk. Izvršil je z ogromno potrpežljivostjo na stotine poskusov, da bi ugotovil, kaj vse zmorejo čuti teh živalic. Tako n. pi. dokazal, da razločujejo čebele cvetlice tudi po barvi in obliki ne samo po vonju, kakor je trdil Plateau. Vendar zadostuje že precej neokoren posnetek cvetličnih barv in oblik, da čebele premoti, kar pomeni, da ne vidijo tako dobro kakor ljudje. Zadevni poskus opisuje slavni učenjak sledeče:
— Izdelal sem rdeče, bele, modre in rumene cvetlice iz papirja. V vsako sem kanil kapljo medu. Opazovati sem pričel okoli 9. zjutraj. Čestrt ure so letele premnoge čebele v vseh mogočih smereh mimo teh umetnih cvetlic, ne da bi se najmanj zanimale zanje, čeprav bi moral med vplivati na njih voh, če bi bila Plateaujeva trditev pravilna.
Za celo uro sem se potem odstranil. Ob povratku sem našel rumeno cvetlico prazno, znamenje da jo je ena čebel odkrila. Ostale so bile nec)itaknjene. Z veliko skrbnstjo sem postavil nato rdečo umetno cvetlico v bližino čebele, ki je pravkar plenila neko dalljo. Ponovil sem ta poskus štiri ali petkrat, ne da bi čebela yjopaiila med. tako močno je bila njena pozornost vezana od dalije. Končno ml je uspelo, da sem med spravil v direkten dotik s ee-belnim rilčkam. Takoj se je lotila kaplje medu in se b a vila. samo z umetno cvetlico, zanemarjajoč dalljo popolnoma. Pritrdil sem sedaj na vejo sredi skupine dalij papirno cvetlico, dočim je čebela še ri-
la po njeni časi in sem živalici prebarval hrbet z modro barvo. Ponovil sem poskus z belo umetno cvetlico pri drugi čebeli, ki sem jo pobarval rumeno, in s tretjo cvetlico pri tretji čebeli, ki sem jo zaznamoval belo. Modra čebela se je kmalu vrnila iz svojega bližnjega panja do rdeče umetne cvetlice, ni se pa spustila nanjo, temveč na rumeno umetno cvetlico, ki jo je bila opazila, in pričela v tej srkati med. Potem se je vrnila k rdeči cvetlici. Potem ssm videl, da se je vrnila rumena čebela k neki beli cvetlici in jo pričela pleniti, nakar se je podala še k rdečim in rumenim papirnim cvetlicam, a kakor njena modra tovariši ca je povsem zanemarila prave dalije.
Sedaj se je pojavila bela čebela, pa ni takoj našla svoje papirne cvetke in je začela pleniti po številnih dalij ah, kakor da jo preganja spomin na med. Potem se je vrnila k nepravim cvetlicam, ni jih pa spoznala, iz česar razumem, da ni mogla asociirati spomina na njih zunajost z vonjem in okusom medu. Končno je zleteia k skupini krizantem in je tam odkrila razne deloe rumenega srca umetne cvetlice, ki so bili padli iz te na tla. Spustila se je nanje in pričela srkati med na njih. Pritrdil sem te delce na cvetlico, ki so ji pripadali. Odtlej so se vračale barvane čebele vsak trenutek k papirnim cvetkam in so srkale iz njih, ne da "bi se menile za prave dalije. Pri tem moram omeniti, da so ostale
papirne cvetlice odkrile živalioe same od sebe."


ZAKAJ 12
VROČIN
na
stičnega voditelja Ruffalda, ki je ta zločin dobro organiziral.
Umor so izvršili člani železničar-ske fašistične milice. Vrgli so gene raia z vlaka v času, ko je voeU z največjo brzino na odprti progi.
Westinghouse Adjust-o-matic Likalniku?
T) A VAM baš pravilno vročino za vsako blago, ki ga likate.
Od nizke vročine za naj nežnejše svile — do visoke vročine za najtežje volneno blago — vam je treba samo obrniti pripraven majhen vzmet proti zašel jenim 12 vročinskim stopinjam.
Nič se vam ni treba bati, da bi bil: li-kalnik prevroč ali premrzel za posebno blago, ki ga nameravate likati, kajti temperatura avtomatično ostane pri vročini, ki ste jo izbrali.
Nadaljna prednost, ki vam bo ugajala pri tem lahko tekočem pokromljenem Westinghouse Adjust-o-matic likalniku, je nova garantirana vrvica in spojilo, ki se da dosti lažje odvzeti in vstavit..
Naprodaj v vseh naših prodajalnah in pri naših posebnih zastopnikih
Pokromljen WESTINGHOUSE ADJUST-O-MATIC LIKALNI K
75	ali 75c na roko—$1.00
—	mesečno z prihodnjimi
VJ v gotovini g računi za električni tok.
$1 POPUSTA za vaš stari likalnik
če kupite Adjust-o-matic
Tukaj je prstna kontrola
zgoraj na likalniku. Da trajno vročino ob katerikoli 12 različnih toplotnih stopinjah, katero si izberete.
Tke New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light end Power Compeny New York and Queens Electric Light and Power Compeny The Yonkers Electric Light and Power Company
Consolidated Gas Company System
ZANIMIV ČLANEK
-
Ob obletnici svetovne vojne u-tegne koga zanimati članek, ki ga je napisal 30. julija 1. 1914. dr. Ar-tur Bernstein, takrat urednik berlinskega lista "Die Morgenpost", ki pa takrat ni smel biti objavljen — objavil pa je ta članek 30. julija 1. 1931. "Pragei Tagblatt". V članku beremo med drugim:
— Prvič: trezveze (Nemčija, Avstrija in Italija) ni več. Italija se ne bo bojevala, vsaj ne na naši strani; če bo vstopila v vojno, se bo borila na strani antante.
Drugič: Anglija ne bo stala nevtralna, ampak bo pomagala Franciji; če ne takoj, pa takrat ko bo Francija resno ogrožena. Anglijb tudi ne bo trpela, da bi nemške čete korakale skozi Belgijo, kar je že cd 1. 1907. naprej v naših načrtih, ki niso nobena tajnost več. Če bo Anglija nastopila proti nam (proti Nemcem), bo potegnila za seboj ves anglosaksonski svet, zlasti Ameriko; bržkone pa ves svet.
Tretjič: Japonska Rusije ne bo napadla, ampak bo napadla skoraj gotovo nas, ker še ni pozabila tnl-| rovnih pogajanj v Shimonoseki-u.
Četrtič: Skandinavske države, naši "germanski bratje", nam bodo prodajale vse, kar bodo le mogle, sicer pa nam ne bodo naklonjene.
Petič: Avstrija je v vojaškem o-ziru komaj kos Srbiji in Romuniji. Gospodarsko se utegne presfcradati 3 do 5 let, nam pa ne more dati nič.
Šestič: Revolucija bo izbruhnila v Rusiji šele potem, ko bo Rusija premagana; dokler pa se bo borila z uspehom, na revolucijo ni niti za misliti.
Naši poslaniki poznajo položaj čisto natanko in tudi (kanclcr) Beth-mann-Hollweg ga pozna. Zato si je težko mogoče misliti, da bi hoteli odgovorni činitelji, da poženejo neodgovorni elementi državo v 3— 5 letno vojno; kajti mi prav nič ne vemo. če bomo zmagali v najstrašnejši „vojski, kar jih je svet kdaj doživel. Pa tudi če zmagamo, ne bomo nič pridobili kajti Avstrija ne bo dovolila, da se Nemčija poveča. Denarja za plačevanje vojne odškodnine po vojni ne bo nikjer. Edini zmagovalec bo Anglija, Nemčija pa se bo vojskovala za prazen nič. Posledica vojne bo samo 1 milijon mrličev, dva milijonov invalidov in 50 milijard dolga — drugega nič.
roman martina luthra

CENA DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Aogleško-slovensko Berilc
onoun naim
wwmjjwmm
Martin Luther, veliki nemški verski reformator v srednjem veku, je bil kakor večina, mož njegove vrste menih in kot tak bi se seveda ne bil smel oženiti. Toda v onih časih so mnogi menihi prekršili celibat in zlezli v zakonski jarem. Tako je storil tudi Luther, samo da je bila njegova ženitev po vrhu še zelo romantična. Za ženo si je izbral redovnico Katarino de
Bora, ki je bila pcfbegnila iz samostana. Časi so se od takrat izpre-menili in zdaj nobene redovnice držati v samostanu. Lahko ji prigovarjajo, naj ostane, lahko jo strašijo, da bo imela na vesti smrtni greh, ne morejo pa ravnati z njo kot jetnico.
V srednjem veku je bilo pa drugače. V samostan je prišlo v starih časih dekle mnogo lažje, nego iz njega. Mnoga dekleta ki so jih poslali starši v zgodnji mladosti v samostanske Sole, kjer so se jih hoteli odkri&ati, so obdržali za samostanskimi zidovi proti njihovi volji. Tako je bilo tudi s Katarino de Bova ln nijenžmi družicami, ki so preživljale s njo mlada leta v samostanu dsteretjanskih redovnic blizu Leipriga. Bilo jih je devet in vse so hrepenele po svobodi in domu. Mlade redovnice so se zbrale v celici Katarine de Bora na protestno zborovanje in sklenile so obrniti se pismeno na Martina Luthra s prošnjo, naj jih reši iz samostana.
Luther je bil takoj pripravljen popom agati Jim. Bil je viteškega značaja in vieč mu je bilo, da so se Obrnile mlade redovnice boš nanj. Neposredno se seveda ni hotel vmeiavati v samostanske zadeve, pač je pa naprosil bogatega meščana Leonarda Koppa iz Targaua, naj na pnmag» In Koppe je pri-šel na imenitno idejo. V samostan
so vozili po potrebi živila pa tudi pivo. Zato ni nikogar presenetilo, ko je Koppe nekega dne potrkal na sa- \ mostanska vrata preoblečen v voznika, ki je pripeljal 9 velikih so- j dov piva, ko je zapeljal voznik na samostansko dvorišče, znano je pa,' da so bili sodi prazni, ko se je voznik vračal. V vsakem sodu je bila namreč skrita ena redovnica. Konj je počasi vlekel težki tovqp in čim je zavil za bližnji vogal, je voznik po vrsti odprl sode in iz njih je pokukalo devet veselih dekliških glavic.
Tri dni so potovale nadebudne redovnice do Wittemberga. Tam so bile na varnem in Luther se je veslil, da je šlo vse tako gladko. Poskrbel je, da so njegovi znanci sprejeli podjetna dekleta na stanovanje in hrano, potem jim je pa začel iskati ženine. K sreči so bile vse mlade in lepe. In tako so se kmalu Vse dobro omožile, čeprav niso imele dote. — Mnogo so se zadovoljile kar s prvim fantom, ki jim je bil predstavljen, samo Katarina de Bora je bila bolj izbirčna. Ona ni bila samo lepa, temveč tudi plemenitega rodu in imela aristokratske manire, 'ki so marsikaterega kava lir j a odbile. Šla je celo tako daleč, da je enemu svojih kava lir j ev kar naravnost povedala, da meri višje in da se hoče omočiti z Luthrom.
Luther takrat menda ni bil nič kaj navdušen za ženitev. V ženski družbi se je sicer čutil kot riba v vodi, toda zakonski jarem mu ni dišal. Vse osvobojene redovnice je imel rad, nobeni pa ni dajal prednost prd drugimi. V družbi Katarine de Bora je bilo pa tudi nJemu nekam tesno. Prišel Je do prepričanja, da gleda mlada plemkinja nanj z viška Zato ga je tem bolj veselilo, ko je zvedel, kako misli o njem. Čim so mu sporočili njeno skrito
željo, da bi se rada poročila z njim, je izpremenil svoje naziranje q zakonskem stanu.
Luther je bil star takrat 42, Katarina pa 26 let .Razlika v starosti pa ni mogla vplivati na zakonsko srečo. Vzela sta se in do smrti sta bila srečna. V Luthrovem življenjepisu je rečeno da je rad delal s svojo ženo, ki je bila zelo učena, in da jo je imel zelo rad, ker je bila iaborna gospodinja.
Čudnega ni nič, da je nemški generalni štab objavo tega članka — prepovedal!
V DELAVNICI TURŠKEGA JEZIKA
FAŠISTIČNI GENERAL GRA-ZIANO JE BIL UBIT
Pariški "A van ti" objavlja senzacionalna odkritja o tajinstveni smrti fašističnega generala Grazzia-na, o katerem se je svoječasno poročalo, da je postal žrtev slučajne nesreče ter da je po na/ključju padel iz vlaka. Toda preiskava je u-gotovila, trdi "Avanti", da so Graz-ziano nasilno vrgli iz vlaka. To se je zgodilo po izrecnem povelju faši-
Zelodčna Tonika, na katero se ona zanese
"Etna, Pa.,—V teh tednih bom 66 let stara. Čeravno sem imela 13 o-trok in sem vedno opravila vsa hišna dela sama, vseeno se počutim dobro, ker sem vživala
TRINERJEV0 GRENKO VINO
in ta izvrstna želodčna tonika je mene Obdržala v najboljšem položaju. Jaz se zanesem nanj in ga vedno priporočam vsakomur, ki trpi v sled zaprtnice, slabega teka, glavobola ali irgube spanca. Vaša Mrs. J. Kusluch." Trinerjevo grenko vino vživa popolno zaupanja od tisoče družin, ker vedo, kako jim to pomaga. Veliko zdravnikov ga priporoča. V vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah. Vrednosten kupon v vsakem zavoju. Ako ga ne morete dobiti v vasi bližini, tedaj pišite na Jos. Triner Co., 1333 Bo. Ashland Ave., Chicago, HI. (Adv.)
V Angori posluje že dve leti posebna komisija, ki sestavlja besednjak turškega jezika. Doslej je prišla nekako do sredine črke B, dočim bo slovnica kmalu izdana, zaenkrat samo za mladino. Komisija se mora boriti za velikimi težkoča-mi. Za podhago ji služi Laroussov francoski slovar, po katerem skuša za vsak francoski izraz najti turško besedo. Ker pa turški jezik sam po sebi ni bogat in ker se iz njega sistematično izločajo arabski in perzijski izrazi, mora komisija iskati skoraj za vsako drugo francosko besedo nov turški izraz. Poleg tega manjkajo turškemu jeziku mnogi termini iz naravoslovja in psihologije, ki tvorita znaten del vsakdanjih pogovorov v moderni dObi. Tudi te izraze je treba šele najti. Komisija si prizadeva ohraniti stara turška debla in rabiti turške besede kolikor se da, vendar se pa vedno bolj kaže, da so te nove besede in njihov pomen znane zaenkrat samo Tcomisiji, dočim se bodo morali Turki šele naučiti svojega jezika.
Kaj pa to pomeni, si lahko mislimo če upoštevamo, da obsega samo črka A 10,000 novih besed. — Mnoge so tako komplicirane in daleč od vsakdanjega življenja, da po mnenju mnogih Turkov nikoli ne bodo prodrle v živo govorico. Komisiji zato očitajo, da se je preveč oddaljila od realnega življenja. Najzanimivejše delo v komisiji imajo oni člani ki iščejo nove izrase. te pošilja komisija v razne krije, da študirajo poedina narečja bi črpajo iz njih gradivo sa pismeni jezik. Kljub vsemu prizadevanju pa najbrže ne be tako lahto spraviti turški jezik umetno na viikio francoščine.
SPOKORNICA
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
24
(Nadaljevanje.)
Knez Herbert se je odpeljal naprej, v grad Nordegg.
—	Prišel sem, da se informiram o zdravju kantese, dragi grof, — Upam, da da je popolnoma zdrava, — je rekel knez.
—	Telesno je moja sestra popolnoma zdrava, — je odvrnil grof Harold ter gledal resno v obraz kneza. — Duševnega ravnotežja pa ni še dobila. Ona obžaluje, da vas ne more pozdraviti.
Knez ga je pogledal z nemirnimi in motreirmi očmi.
—	To mi je zelo žal. Kontesa je bala včeraj zelo razburjena.
—	Orca ima zelo občutljiv značaj! Spomin na smrt njene sestre je vzbudil v njej močne pretresli a je. Jaz sem si pozneje očital, ker sem govoril v njeni navzočnosti o teh stvareh!
—	To je lahko razumljivo. Kontesa je doživela strašne stvari v o-nem času!
—	Jaz sem zapazil, da je vaša visokost skušala pomagati grofici Nordegg. Grofica je hotela izvedeti glede njene hčerke Marije. Jaz pa »m menil, da ne smem grofici zamolčati, kako je končala njem naj-etarejša hčerka. Ker smo se sestali na nevtralnih tleh, sem se hotel po&lužiti te prilike. Pri tem pa sem popolnoma, pozabil, da moiu moja povest raniti mojo sestro.
Roka Harokla se je tresla.
—	Vi lahko povabite v svojo hišo, kogar hočete. Nikdo vam ne more raditega cčitati Ju z razumem zelo dobro, da ste hoteli opraviti grofici veliko uslugo ter domnevam, da ste nam v tem stremljenju preskrbeli dostop na grad. Prosim, da mi to jasno poveste. Moja sestra m jaz se bova morala v bedornosti izogniti gradu Hainau.
Knez se je prestrašen sesea-1.
—	Grof Nordegg. kako ste mogli vrjeti kaj takega?
—	Domeva lezi zelo blizu.
—	Moja sestra bo brez tolažbe, če ji bom rekel, kasen pomen pripisujete mojim prizadevanjem, chi se ustanovi med nami prijateljske vezi.
Nemirno motreč pogled je zadel kneza.
—	Če ste pripisovali mojim besedam kak drugi pomen, vas prosim odpuščanj a.
—	Da. to je povsem napačen pomeai, dragi grof. Ali niste sami občutili, kakšen porak interes me vleče k vam? Moja edina želja bi bila. da bi vas lahko nasitil s frazami! Razventcga ne smete nikdar pozabiti, da ste rešili življenje moji sestri, kajti to veže ljudi še bolj tesno skupaj.
Oil Harold a so se zu blestele.
—	Visokost, vaie besede mi store dobro, oprostite mi moje dvome!
Knez ga je prijel za roko.
—	Jaz bom izkoristil vaš kes. Pustite mi sedaj izreči mojo željo: Bodite moj prijatelj, grof Nordegg. kot bi bi rad jaz. Jaz imam idealno naziranje o prijateljstvu ter ne ponudim vsakemu. Sedaj pa me žene srce. Ali hočete biti moj prijatelj, pravi, zvesti prijatelj?
Oba moža sta dolgo časa zrla drug drugega ter nato sklenila gor-ko prijateljstvo.
—	Sedaj hočemo zapečatiti svojo zvezo ter izbrisati iz svojega občevanja vse. kar ne spada skupaj. Med nama naj izgine visokost in grof. Ali naj bo v bodoče tudi taks?
Grof Harold je pokimal.
—	Naj bo. Izpiti morava čašo na to!
Pozvonil je ter ukazal služabniku, naj prinese vino. Tega sta spila.
Nato pa se je dvignil knez.
—	Sedaj moram iti, Harold. Nesporazum med nanra je na srečo odpravljen. V bodoče bova lahko boij prosto govorila. Sedaj bom šel po »estro, ki se je hoteli informirati o zdravju grofice. Bila je zelo prestrašena vskd tvojega retvtega nastopa. Raditega si ni upala danes v Nordegg.
Čelo grofa Harolda se je pordečilo.
—	Jaz sem nespreten medved. Prosim vas odpuščanja!
Knez se je odpeljal v hišo vdove.
Tudi on se je prestrašil, ko je zagledal grofico ter se sklonil, da ji poljubi roko.
Ko sta sedelo knez in njegova sestra v kočiji, ji je poročal knez pogovor z grofom Haroldom.
Njeno srce je nemirno utripalo, 'ko je slišala, kakšno mnenje je Imel grof Harold o njej.
Ko pa je pripovedoval, kako sta sklenila prijateljsko zvezo so be-itele njene oči.
Kar je rekli grofica o grofu Nordeggu. je ganilo njeno srce.
Iznova je dobila dokaze, da sta si oba v resnici prijatelja.
Princesinja Rovena se je stresla.
-- Biti ljubljena od njega, — je šepetala iz duše, — kašna ska sreča!
Pri tem je zapazila na tleh majhnega tička, ki se je naporno pomikal naprej. Sklonila se je k tresoči živalici. Peruti so bile strte.
Z mehkimi rokami se je zavzela za ptička.
Spustila se je navzdol na 'breg, kjer je takrat sedela ter ga položila v svoje naročje.
Potegnila je robec ter ga raztrgala v majhne kose.
Pri tem pa ni imela ni kake blutnje, da jo je pri tem zasledovalo dvoje moških oči.
V bičevju je ležal čoln, in v čolnu je sedel knez Herbert, ki je že preje dosegel isto mesto.
On je še večkrat vesiil semkaj, gnan od nedoločenega upanja, da bo našel Juto tukaj.
In sedaj je konečno prišla.
Ni ostal še nadalje v skrivališču.
(Dalje prihodnjič.)
POGLAVJE 0 ŽENSKI FRIZURI
neznan-4
Par dni je prešlo. Juta se ni mogla odločiti za to, da bi se z bratom peljal v Hainau. Postala je zopet mirna. Nekega jutra je jaha>a sama po gozdu.
Tedaj je zapazila na verandi sedečo na stolu, črnooblečeno, belo-Jaso žensko. Pogledala je natančnejše ter se prestrašila, ko je spoznala grofico.
Ko Je pred par dnevi srečala grofico v Hainau-u, je bila siva le po čelu.
Nato se je natančno spomnila. Sedaj pa je stala pred grofico sivolaso, -čeprav je bila komaj starejša kot sredi štiridesetih let.
Dočim je še neverno in prestrašesna gledahi *ja je grofica dvignila pogled. Tedaj pa se je zgodilo nekaj čudnega.
Hitro se Je vzravnala na svoj stolu, pritisnila roki na srce Ur gledali z mučnimi, željnimi očmi na m>ado jahalko.
Mlado srce Jute je čutilo v tem trenutku iskreno sožalje z nesreč-JDicO.
Pobesila je glavo v tih posdrav.
Nato pa je videla, kako se je grofica naslonila na ograjo in kako ao Ji planile velike solze Iz oči.
Za trenutek je di.vje dvignila roki, a takoj nato jih Je zopet povesila.
Čudno razburjena od tega prizora, je Juta jahala naprej. Zamišljeno je arla predse.
Kaj se J« moglo pripetiti med njenim očetom, grofom Joahimom ln njegovo leno?
Zakaj ao bili tako sovražni?
Ona se ni mogla iznebiU te misli ob pogjedu na žensko s sivimi
Pri tem Je pazila tako malo na pot, da Je naenkrat prišla na kraj, k jar je srečala kneza, ko ga je prvikrat videla.
Ko je dosegla mesto, odkoder Je bilo videti od daleč grad Hainau, Je ootuvlla svojega konja ter zrla zamišljeno preko.
Nato Je skočila s konja ter ga privezala na drevo.
Ako smemo zaupati starim zgodovinarjem, da so dobro preštudirali ženske frizure, lahko smatramo današnjo frizuro "na fanta" kot najstarejšo lasno modo. Baje so našli v neki jami prazgodovinsko risbo, o kateri sodijo, da mora biti 20 do 30,000 let stara in ki predstavlja žensko bitje s kratko ostriženimi lasmi. Toda ni treba, da gledamo tako daleč nazaj: tudi egiptovske slike in kipi, ki so "samo" 3 do 4000 let stari, kažejo poleg mogočnih moških griv nežne paževske glavice. Sicer so tudi Egipčanke nosile, kakor možje, lasulje na gladko obriti glavi, pri čemer so polagale veliko važ-nosa na lep nakit, ki je krasil lasulje.
Frizure Grkinj so nam večinoma ured očmi kot nizko na vratu zavit vozel ter valovita pereča. Toda v Grčiji so nosile ženske v 5. in 6. veku pr. Kr. tudi druge, zelo komplicirane frizure in šele pozneje je zagospodovala klasična, z dijademem ali trakovi prepletena frizura. Med tem se je tudi pokazala kratko o-strižena glava. Eden izmed najlepših reliefov vseh dob, ki predstavlja boginji Demetro in Koro, kaže dve različni frizuri: medtem ko ima Kora običajno klasično frizuro, kaže kratko ostrižena Demetrina glava brezhibno obliko zadnjega dela glave.
Največ spremembe v pričeski izkazuje rimska dOba. Vr^e mogoče frizure so se nosile tedaj istočasno ali pa druga za drugo: iz tisoč kodrčkov sestavljena "Tutisova glava", brezhibna ondulacija, tanke, kratke kite, ki so pokrivale cel zadnji del glave in so končale s kratko kito a la Mozart, itd. Da so ostali kipi cesaric vedno moderni, so jih opremili s posebno nauravo, s katero se je zamogla spremeniti frizura po vladajoči modi. Še celo najpripro-stejša med cesaricami, Livia, Cezarjeva žena, je upodobljena s šestimi različnimi frizurami.
V srednjem veku so nosila dekleta navadno razpletene lase z obročkom ali z venčkom cvetlic na glavi, žene pa kopreno.
Od 14. .veka dalje se je pojavilo nebroj pokrival z ženske, ki so skrivale vse lase; oblike teh pokrival so se posnemale iz različnih predmetov: sladkorni čoki, kolesa, blazine, rogovi, peroti, lonci vse to se zdi, da je služilo za model tedanjim ženskim pokrivalom. Šele 16. stoletja je prineslo nizke oblike, mreže, oarete itd. Renesansa je končno pregnala neokusna pokrivala in na umetninah velikih mojstrov so ovekovečene krasne, enostavne frizure z globokimi prečami, stranskimi kodri, obročki na ičelu, koprenastimi kapicami, bisernimi mrežami itd. Malo je znano, da je medtem zopet zavladala za kratko dobo frizura "na fanta". V 14. stoletju so nosile, se glasi poročilo, otmene deklice in žene v Pirentci kratko pristrižene lase "po deškem običaju". 16. vek je odpravil globoki decollete ter je tedaj obleka zlezla čisto pod brado, logično je, da je morala tudi frizura lezti navzgor. Iz male volane Ob vratu v začetku stoletja so nastali pravi mlinski kamni, na katerih je počivala glava kakor na krožniku, ali ehzabetinski ukočeni ovratnik, ki je stal cb tilniku pokonci in nad-kriljeval glarvo.
Kakor hitro se je okrog 1630 znižal ovratnik, ki je ležal mehko na bohotnih gubah svilenih Oblek a la Van Dycfc, so šli lasje isto pot: viseli so .v mehkih ovojih ob licih. Šele okrog 1680 je zakraljevala v Ver-satllesu takozvana "fontagne", visoka zgradba iz last, čipk in trakov, ki spominja na pahljačo. Tej je sledila, seveda, zopet nizka, nalahko unduliraoa frizura zgodnjega roko-
koja. V nasprotju s krili ogromnega obsega, so bile glavice smešno majhne. Do kakšnih izrodkov so pozneje narastle te nežne oblike, je mano. Blazine, podložene z žico in ribjo kostjo, so tvorile podlago lastnim stolpom, ki so bili kronani z masami svile, trakov in nojevih peres. Marija Antoineta je iznašla frizuro ("a al montagne", kjer so bili izbli-kovani griči, doline, vrtni nasadi, da. celo gorski potoki iz srebrnega (traku. Inserat neke pariške modist ke iz leta 1780 razglaša, da se dobi pri njej nakit za glavo v obliki vojne trofeje, s pravori, bobni itd. Druga ponuja kot nakit vojno ladjo s topovi in vsem, kar spada k njim". Ko je kraljica ob porodu izgubila lase, si je omislila lasuljo iz kodrov, ki je bila le prepletena s trakom in napudrana. To frizuro so imenovali; Bnrska vojska "e r enfant" ter so jo mnogo nosi-	d™*™«*
li. za časa revolucije brez pudra in visečo v nemarnih štrenah po hrbtu, v znak svobode.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužujmo se vsi brem Izjema te stare in stanovitne domače banke.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
\na Karenina CloiatoJ)
zanimivi roman (2 zrezka). .$5.50 Imerika, povsod da^n, iona
najbolje ..................... .CB
%gltator (Kersnik) broi. ...... J«
VndreJ Hofer................... Ji
Beneška vrdeievalka .......... Jfi
Belgrajskl biser ................ .55
Bell mecesen ................... ,4t
Bele noči, mali junak .......... .66
Balkansko.Turška vojtikm ...... .80
Balkanska vojska, s slikami .... .25
Boj «n unarm, dot*.............. .20
Blagajna Velikega voJ\jde.......66
Belfegor .............................................80
Boy, roman .................... .65
•	»4 0
>•••••«•••••00
Boiičnl darovi.................. jj
, Božja pot na 8Mn .............2t»
Božja pot na Šmarni gori ________ .20
15. avgusta:
Paris, Havre
Columbus. Cherbourg. Bremen Homeric, Cherbourg
StatenUam, Buul<>Kiie Bur Mer, Rotterdam
19.	avgusta:
L>eutschJand, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg
20.	avgusta:
.Dresden, Bremen
21.	avgusta:
i?aturnia, Trst
Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Belgenlaml, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne eur Mer, Rotterdam
22.	avgusta: France, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
24.	avgusta:
Reliance, Cherbourg, Hamburg
25.	avgusta:
Kuropa, Cherbourg. Bremen
26.	avgusta:
lie de France, Havre New York, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg tieorge Washington, Cherbourg, Hamburg
27.	avgusta:
Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen
28.	avgusta:
Olympic, Cherbourg notterduni, Boulogne sur Mer, Rotterdam
31. avgusta:
Republic, Cherbourg, Hamburg
Cesarica Jozefina in madame Re-camieT sta zopet začeli poanemuti Grkinje; tudi "Titova glava" in frizura "na fanta" sta se zopet pojavili. Romantika je začela zajemati iz srednjega veka in je vpeljala krone iz kit. Med tem so se pojavili zopet izrodki: leta 1830 ogromne petij e iz las, prebodene s puščicami I in venčane s klasjem. Velike bieder-maerske *avbe in ogromni klobuki z i nojevimi peresi so zahtevali ob licih ;in a sencih ogromno množino ko-drčikov, karšne bi ne mogla pričarati niti najradodnarnejše narava. Čisto gladka frizura z visečimi kodri ob licu je zmagovala tudi za časa krinoline.
Potem se je prikazal "šinjon*\ gleboko v tilniku, ki bi po vsej pravici moral zahtevati odkrit vrat. Toda frizure zadnjega stoletja so se redkokdaj odlikovale z logiko. Debele klobase iz las, ki so se bohotile po | leta 1900 pod ogromnimi klobuki "Gainsborough", bi morale prav za I prav zahtevati krilo z obroči, pa smo nosile skrajno ozka krita. Pozneje, ko so se napravili poskusi, da bi se uveljavila obleka v "stilu", so bile J frizure spet manj obsežne in narav-nejse.
Zmagoslavni pohod, ki ga je naposled nastopila frizura "na famta" okrog Vsega sveta, se končno ujema z vsem ostalim: odpadla je vlečka. odpadel je modre, izginile so rokavice, morale so odpasti tudi kite. In ko so se ti atributi ženstva od predvčerajšnjim zopet pojavili, se je tudi frizura "na fanta" v toliko ublažila, da je zadobila bolj "žensko linijo". Za kako dolgo? Prorokovanje ni hvaležen posel. Zadovoljimo se z dejstvom, da je obra; zapet enkrat sklenjen in da smo za enkrat spet pri frizuri z kameni te dobe.
Cankar:
Greinlk Lmard, brol...	.76
Mimo itvljenja ......	JM>
Romantične duSe......60
Cvetke ........................	.25
Cesar Joiftf 11» ooooooooooooooo«^	(SI
Cveti na Borograjska ........................J69
Čebelica ................................................iS
Črtice Is življenja na kmetih .
Drobiž, In razne povesti spisal Milanski ......
-30
JO JO
Darovana, zgodovinska povest
Dekle Eliza .....................41
Dalmatinske povesti.............S3
Dolga roka .................... il
Do Ohrida ln Bitolja ...........7«
Doli s orožjem ................ JI
Don Ki šot la La Manbe...........41
Dve sliki, — Njiva, Starta —
(MeSko) ..................
Devica Orleanska Duhovni boj ....
..... Jf ----- JO
NOVA KAVČUKOVA RASTLINA.
Kakor poroča brzojavna agencija sovjetske Rusije, so odkrili v Ka-zakstanu spet novo kavčukovo rastlino, ki se ji pravi tau-sagis ter vsebuje 15—35 odstotkov kavčuka. Iz osem metrov dolge korenine je mogoče izvleči 16—18 odstotkov kavčuka.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
uP
Dedek Je pravil: Marinka In ftkra-teljtkl .................46
Elizabeta ...................... J5
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk..............35
Filozofska zgodba .............. Ji
Fra Diavolo .................... J«
Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.2d
Gospodarica sveta..................40
Godčevskl katekizem............ Jtt
Gostilne v stari LJubUanl.......6«
firfls Mitologija .............. L—
Gusarji ........................ .78
Gusar v oblakih ............................ .80
Hadži Murat (Tolstoj) ...................40
Hči papeža, vez. ............................l.—
(lektorjev meč.................. JO
Hedvika _________________________________________40
(Tudi fasl. Blage dude, veseloigra .75
Gel *na (Kmetova) . .*...........41
Hudo Brezdno (II. ■*.) ........ JU
Humoreske, Groteske ln Satire,
vezano ..................... Ji
broširano .................. .6S
Izlet g. Brontka................1.20
Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....«>
Iz tajnosti pri rode.............. J«
Iz modernega sveta, trdo vez. 1.6« Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ...................—...............1.50
Igračke broširano ............. J8
Igralec .........................75
Jagnje ........................ JO
Janko In Metka (sa otroke) .... .3« Jernai Zmagovat, Mfd plazovi.. J«
Jutri (Strug) trd. v..............7t
broi. ........................
•Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 1O zvezkov,
lopo vezanih......,...........16—
6. zvezek: Dr. Zeber — Tog—m
brodi rano ...............6.. .71
Juan Mi serija (Povesti la ipnaskega
življenja .................... .6«
Kako sem se Jaz likal
(Aleiovec) L
Levstikovi zbrani sipsl ......... Ji
1. Pesmi — Ode ln elegije — Son rije — Romance, balade ln legende — ToimaJ (Levstik) ...70
5. zv. Slika Le* stika In njegove kritike ln polemike.............76
Trdo vezano..........1.—
Ljubljanske slike, H lini lastnik. Trgovec, Kspčtjskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor, Gostilni-čar, Klepetulje, Natakarca, l>u-novnlk. Itd. ................ .66 1
l^ov na ženo (romani .......... .80
Lucifer ..............................................1.—
Marjetica ...................... it
Materina žrtev ............................ .50
MoJe življenje...................75
Mall Lord .................... M
Miljonar brez denarja...........75
Maron, krščanski deček lz Libanona ..................... .26
Mladih zanikemežov lastni živo-
topis .........................................76
Mlinarjev Janez ................ .66
Musolino .......................40
Mrtvi Gosta« .................. JS
Mali klatež ....................76
Mesija ......................... M
Malenkosti (Ivan Alhrecbt) .... .25 Mladim arrem. Zbirka povesti za
slovenska mladino .............28
Misterija, roman ................1.—
Možje ................................................1.25
Na različnih potih .............40
Notarjv nos, humoreska	...65
Narod, ki izmira ...............46 j
Nafta vas. II. del. 0 povesti .... JH
Vrnra Erotika, trdo vez..........76
Naša leta, trda vez .........................70 '
broš................................50
2.	septembra:
Paris. Havre
Albert Ha 11 in, Cherbourg. Hamburg Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg
3.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen
4.	septembra:
Roma. Napeli, Genova Homeric. Cherbourg
5.	septembra:
St. Louis, Cherbourg, Hamburag Lapland. Cherbourg, Antwerpen Leviathan, Cherbourg Volendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
6.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
7.	septembra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg
8.	septembra: France, Havre
9.	septembra:
Vulcania, Trst
Hamburg. Cherbourg. Hamburg Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg
10.	septembra:
General von Steuben, Boulogne Sur Mer. Kremen
Columbus, Cherbourg, Bremen
11.	septembra:
lie de France, Havre Majestic. Cherbourg I'ermland, Cherbourg, Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
12.	septembra:
i^uropa, Cherbourg, Bremen
14.	septembra:
Sierra Cordoba, Bremen
15.	septembra:
Clevelajid, Cherbourg, Hamburg
16.	septembra:
DeulHchland, Cherbourg, Hamburg Her« nearia. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg
17.	septembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
18.	septembra:
Olympic. Cherbourg
Helgeiiiand, Cherbourg. Antwerpen
Augustus, Napoti, Genova
19.	septembra:
Paris. Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21.	septembra:
ItuliajH e, Cherl ourg. Hamburg
22.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
23.	septembra:
New York. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg
24.	septembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
25.	septembra:
Satiirnia. Trst Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
26.	septembra:
Kraii'-e, Havre Leviathan, Cherbourg
28. septembra:	v
Kuroi>a, Cherbourg. Bremen	L
30. septembra:
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg Aquitana, Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg
Na Indijskih otokih ............ .56
Nafti ljudje .....................46
Nekaj lz ruske zgodovir?.......65
Ma krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnlb pohodov blvfte-
ga slovenskega polka ........
Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka
Onkraj pragozda ...............
Odkritje Amerike, trdo vezano ..
mehko vozana......
Praprečanove zgodbe .................
Pasti In zanki ................
Pater Kajetan ..................
Pingvinskl otok ................
Povest o sedmih obeftenlh ......
Pravica kladiva ..............
Pabirkl Iz Roža (Albrecbt) ....
1.5*
.28 M .60 J»0 35 .25 L— .66 .56 .66 JM
Pariški zlatar ...................55
Prihajat, povest .............. .66
Požigalec ____-................. JS5
Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire)
trdo vezano.................. 1.—
Po strani klobuk .........................50
/lat zvoca .....................46
Pri stricu ...................... .66
Prst boijl .................... M
Patria, povest la Irska JunaXke do-
dobe ........................ M
Po gorah in dsllnah.............66
Pol Utra Vipavca ...............60
Poslednji Mehikanec .......... JI
Pravljice H
Kako sem se jas likal
(Aleiovec) II. zv. ..

Kako sens ao Jaz likal
(Aleiovec) ILL zveaek........ J«
Korejska brata, povest la misijo.
nov v Koreji .............. JI
Krvna osveta .................. JU
Kmečki pun t (Šenoa) ...........60
Kuhinja pri kraljici gosji aetid M
Kaj ae je Markam aanjalo...... J5
KasaU ........................ M
ratra "p kj .. Križev pet patra Kupljenlka .76 rava O. IN. Ib,] m ^ Izmislil dr. Oks.......45
Predtriant, Preiern In drugI svetniki v gramofonu .............25
Prigod be čebelice Maje, trda vea...L—
Ptice selivke, trda vez.......... 75
Pred nevihto .................. M
Popotniki .......................66
Poznava Boga .................. J|
Pirfal .......................... je
Povodenj ...................... j6
Przikl jodek *..«.............. J5
Prisega Hnronskega glavarja . ..J6 Pravljice ln pripovedke (KoSutnlk) L zvezek .....................40
IVClCk sssssssssssssssses
PrvM med Indijanci ............ J«
Preganjanje Indijanskih mlsjonar-Jev .......................... J6
Razkrinkani Hansburiani ...... .ftn
Roman treh src ............................1.20
Roman zadnjega cesarja Hahs-buržana.....................................1J&6
6 DNI PBEKO OCEANA
Najkrajfta In najbolj ugodna pot 11
potovanje na ogromnih oarnlklht PARIS 16. augusta; 2. septem.
(1 A. M.); (10 P. M.) FRANCE 22. augusta; 8. sept.
(Noon) (5 P. M.) lie de France 26. aug.; 11. sept.
(4.30 P. M.) (7 P. M.)
Najkrajka pot po ftelesulct. Vsakdo Je ▼ posebni kabini s vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana In slavna francoska kuhinja. fxred/io nizke cene.
Vpraftsjt* kateregakoli pooblaščenega agenta
FRENCH LINE
IS STATE STREET NEW YORK, N. Y.
Robinzon .............................................50
Robinzon Crusoe ..............................60
Revolucija na Portugalskem u„ Ji Rdeča In bela vrtnica, opvest .. Ji
Rdeča megla ____.....———— .70
Rdeta kokarda ..................1.15
Slovenski ialjlvee ...............4i
Slovenski Robinzon, trd. res. .....75
Skrivnost najdenkc .................... .35
Skozi ilrno Indije ............. J6
Sanjska knJU*, mala .......... Ji
Sanjska knjiga, največja............ so
Sanjska knjiga, Arabska __________lJi
Sueški Invalid ................. J®
Solnee in seoee ................. Ji
Spomini Jugosloi
voljca 1914.lt..... .........ljs
Sredozlmd, trd. vea.
brol ..........
Strahote vojne ....

Knjig« pošiljamo poHwing proti*
"GLAS NARODA**
»16 W. 18. BV.
New York