<
>
I-
m
Q
3
u
</)
<
u
O
Več velja tuj osel kot
domači
konj.
Nemški pregovor
naš tednik
Številka 21 Letnik 49
Cena 15,- šil (150,-ŠIT)
30.
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
petek, maja 1997
CITIRANO
Upam, da
bomo našli dvojezično vrtnarico, sicer ne bo
dvojezičnega
vrtca.
Lenart Katz, občinski dobornik EL Suha
Še vedno premalo dvojezičnih vrtnaric
:=	Stran 5
Borovlje. Zadnjo nedeljo, 25. maja, sta s petjem sooblikovala skupno s člani slovenske filharmonije sv. mašo Mešani pevski zbor J2 Sel ter komorni zbor SRD Borovlje pod vodstvom mag. Romana Verdela. Maše, ki je bila v slovenščini peta, sicer pa dvojezična, F6 je udeležilo približno 500 ljudi. Sooblikovanje maše je bil tudi del prispevka slovenskih društev k deželni razstavi „Vse je lov“ v rporovljah. (Več na strani 7)
POLITIKA
Poslanka Maria Pozsonec zahteva od parlamenta pomoč za Naš tednik.
Strani 2/3
REPORTAŽA
Potujoča trgovina je posebnost, brez katere bi na marsikateri vasi ne mogli shajati.
Strani 8/9
ŠPORT
SAK je v Voitsbergu doživel najhujši poraz zadnjih 16 let. Kako je prišlo do tega?
Stran 15
2
Politika
Mag. Janko Kulmesch
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
UNIČENJE SAMOSTOJNIH LIST
Pomena, ki ga imajo Enotne in druge samostojne liste za politično emancipacijo naše narodne skupnosti, ni treba posebej poudarjati. Kako dobro ga razumejo koroški Slovenci in Slovenke, so nazorno dokazale med drugim zadnje volitve, saj so jih podprli v še večji meri, kakor na vseh prejšnjih volitvah.
Nič manj pa se tega tudi zelo dobro ne zavedajo politični dejavniki iz vrst večinskega naroda ter zastopniki občinskih, deželnih in državnih oblasti. Kdor pozna politično stvarnost v dvojezičnih občinah, ve, kako ocenjujejo predstavniki občinskih večinskih strank Enotne oz. samostojne liste. Treba je samo govoriti s profiliranimi občinskopolitičnimi zastopniki SPÖ (npr. bivši globaški župan, bivši kapelski župan in sedanji deželni svetnik dr. Haller, pliberški župan mag. Grilc, rožeški občinski odbornik Richau, itd.), pa bo vedel, kako dejansko razmišljajo, zanje ni dvoma, da so občinski mandatarji EL avtentični in legitimirani zastopniki slovenskih občank in občanov.
Temu ustrezno jih tudi - kljub raznim političnim nesoglasjem - cenijo, to pa predvsem zato, ker so demokratično, neposredno izvoljeni.
V parlamentarni demokraciji je pač tako, da ima največjo pravico govoriti v imenu ljudstva tisti, ki je dobil mandat na osnovi neposrednih volitev. To seveda ne velja samo za občinsko raven. Zato tudi zahtevata NSKS in EL po zajamčenem neposredno izvoljenem manjšinskem mandatu v vseh zakonodajnih telesih in še posebej v deželnem zboru. Kako upravičena je ta zahteva, je navsezadnje tudi potrdil nedavni kongres FUENS v Porečah; podprle so jo vse evrops^ ke narodne skupnosti in s tem dale jasen odgovor tistim, ki trdijo, da urejeno politično zastopstvo narodnih skupnosti baje ni v njihovem interesu.
Dejstvo, da so občinski politiki večinskih strank, ki imajo dnevno opraviti s predstavniki EL oz. samostojnih list, pripravljeni jim pri-
znati njihovo politično legitimacijo, pa je samo ena stran medalje. Na drugi strani se namreč večinske stranke tudi krčevito trudijo, da bi na vse možne načine prišle do slovenskih volilnih glasov. To preprosto že zato, ker se pač vsaka stranka trudi zmagati na volitvah.
Vendar to ni edini razlog. Nič manj merodajno za večinske stranke tudi ni stremljenje, da dobijo narodne skupnosti pod politično kontrolo. Še posebej velja to za avstrijske socialdemokrate. Bivši koroški deželni glavar Wagner je to tudi odkrito priznal in zato dal razdeliti volilna okrožja tako, da EL nikoli ne bi imela možnosti priti v deželni zbor.
Njegovi nasledniki zvesto sledijo tej Wagnerjevi manjšinskopolitični doktrini. V sosvetih vidijo manjšinsko „zastopstvo“, na zvezni ravni skušajo uvesti tudi konferenco predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov (t. i. papir Khola Kostelke); v njej bi namreč imeli zastopniki večinskih strank večino - in to tisti „zastopniki“, ki jih ne izvolijo pripadniki manjšin, temveč dobijo „legitimacijo“ po zgolj stran-karskopolitični liniji. Da o tej liniji odločajo v večinskih strankah vsi drugi, samo ne manjšine, gotovo ni treba posebej razlagati.
Zagotoviti politično kontrolo nad manjšinami je tudi eden bistvenih namenov, ki ga ima spomenica predsednikov in podpredsednikov sosvetov. Vendar to ne velja samo za papir Khola-Kostelke. Avtorji spomenice predlagajo enako rešitev tudi za občine. Posebni občinski sosveti naj bi bili „nadaljnja oblika soudeleževanja narodnih skupnosti v procesu oblikovanja volje v smislu ukrepov ustvarjanja medsebojnega razumevanja“.
Z drugimi besedami: namen spomenice je jasen - uničiti Enotne oz. samostojne liste! Tako želijo onemogočiti delovanje še tistih slovenskih političnih delavcev, ki se v naših občinah vseskozi vztrajno in kot edini prizadevajo za vsestransko enakopravnost.
Namen spomenice je jasen, uničiti Enotne liste oz. samostojne liste!
Maria Pozsonec
Maria Pozsonec je predstavnica madžarske manjšine v slovenskem parlamentu.
Z njo smo se pogovarjali o nedavnem manjšinskem kongresu FUENS, ki je sklenil, da mora država zagotoviti manjšini kolektivne
pravice m s tem tudi zakonodajnih telesih.
Gospa Pozsonec, zaradi očitkov, da predstavnika narodnostnim manjšin v slovenskem parlamentu, to je madžarske in italijanske, premalo naredita oziroma se premalo sodalizirata s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, ste bili kar malce užaljeni.
„Zdi se mi, da se ne distanciram od drugih narodnostnih manjšin, saj če nekdo občuti težave, s katerimi se srečuje neka manjšina, je to prav pripadnik narodnostne manjšine. Toda od enega človeka pričakovati, da bo kaj naredil, ko pa to ne zmore 88 drugih poslancev, je pretirano. Toda ob vsaki priložnosti opozarjam, da je
politično zastopstvo v
najboljša narodnostna zaščita, če je narodnost na suveren in avtonomen način prisotna pri zakonodajni oblasti oziroma tam, kjer se odloča o njeni usodi.“
To se pravi, da ima zajamčen mandat v parlamentu. V Avstriji te pravice slovenske manjšina nima.
„Na žalost nima. Toda jaz opozarjam tako vlado in poslance, da se premalo odločno zavzemajo za to, lahko rečem, naravno pravico. Takrat, ko nas nekateri v Sloveniji napadejo, zakaj imamo zajamčen mandat, odgovarjam, da s tem škodijo svoji manjšini, pa naj si bo v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem. Bolj glasno, ko to
V prepričanju, da je udeležba pripadnikov narodnih skupnosti kot posameznik in kot skupnosti, pri odločanju o njihovih pravicah in njihovem položaju najpomembnejša za stabilnost multikulturnih družb in dobrososedske sosedske odnose med državami,
v spoznanju, da je obseg manjšinske zaščite pokazatelj standarda v multikulturni družbi, v zavesti, da sta doživljanje človekovih pravic in odprava diskriminacije pogoj za posebne pravice pripadnikov narodnih skupnosti,
v zavesti, da je treba polno in dejansko enakopravnost manjšin zagotoviti z zakonodajnimi, upravnimi, administrativnimi in drugimi ukrepi,
v zavesti, da je za pripadnike narodnih skupnosti pri iskanju odločitev udeležba pri iskanju odločitev v obliki lastnega političnega zastopstva v zakonodajnih telesih na lokalni, regionalni, državni in mednarodni ravni bistveni pogoj za uresničitev njihovih človekovih pravic, ob upoštevanju dejstva, da je treba pri ureditvi in uveljavitvi pravice do zastopstva in pravice do udeležbe pri iskanju odločitev upoštevati posebne okoliščine, v katerih živijo manjšine,
ob upoštevanju ustreznih standardov in stališč mednarodnih organizacij in nevladnih ustanov in še posebej FUENS, ob upoštevanju pravice do samoodločbe, kot jo definira mednarodno pravo,
v prepričanju, da je za pripadnike manjšin možnost in pravica do sodelovanja v javnih zadevah brez diskriminacije in na osnovi popolne ter dejanske enakopravnsoti osnovni element svobode in človekovih pravic,
se udeleženci 42. kongresa FUENS priznavajo k naslednjim načelom:
I. Manjšinam je treba omogočiti naslednje pravice:
1. samouprava ali udeležba pri ustanovah, ki so za manjšine največjega pomena za ohranitev njihove etnične in kulturne identitete (šole, kulturne ustanove, muzeji, javna občila, verske skupnosti in podobne organizacije);
-	upravnih in drugih javnih usta-
novah na lokalni, regionalni in državni ravni na področjih izob- i razbe, kulture, javnih občil in I vere;	i
-	samouprava ali udeležba pri < upravnih in drugih javnih usta- ! novah, ki se ukvarjajo z razvo- ; jem projektov za regije, v kate- t
3
Politika
Slovenija mora podpreti Naš tednik!
počnem, ne morem opozarjati. Zal mi je, da tega ne slišijo Slovenci v Avstriji.“
Če vas prav razumem, bi morala slovenska država zajamčen mandat za svoje zamejce zahtevati od Avstrije?
„Ne zahtevati. To je treba urediti s političnimi pogovori. Ko se pogovarjajo z Avstrijci, bi morali vedno znova omenjati slovensko manjšino. Vedno ko se pogovarjam s svojimi sonarodnjaki na Madžarskem, pravim, da nam najbolj pomagajo tako, da skrbijo za manjšine v lastni državi. Lahko rečem, da sem borka za pravice manjšin. Kakšna pripadnica manjšine pa bi bila, če bi skrbela za mojo madžarsko narodnost, za druge pa ne?“
Če primerjamo pravice Slovencev v Avstriji s pravicami obeh manjšin v Sloveniji, opazimo, da imajo Madžari in Italijani kolektivne manjšinske pravice, medtem ko je za koroške Slovence predvideno, da bi bili zaščiteni kot posamezniki oziroma da bi imeli individualne manjšinske pravice.
„To ni prav. Potrebna bi bila kolektivna zaščita, da se prepreči asimilacija, ki je prisotna na Koroškem. Lahko sicer obstaja pozitivna diskriminacija glede na večinski narod - to mirne duše sprejmem, saj narodnosti ne morejo nikoli toliko prispevati k blaginji, kot narodnostna manjšina - toda kaj več pa ne. Nekateri pravijo, da je večinski narod zaradi manjšin ogrožen. Jaz pravim, da zaradi manjšn ni nikoli in nikdar ogrožen. Ogrožena je vedno manjšina, zato je treba zakonsko urediti kolektivne pravice manjšine."
V Avstriji sta dve organizaciji, ki predstavljata slovensko manjšino. Delovanje prve, to je ZSO, napeljuje na zaključek, da bi se zadovoljila z individualno zaščito, vse v imenu nekakšne multikulturnosti, ki je ta čas v Evropi zelo popularna, medtem ko si druga, NSKS, na vso moč prizadeva, da bi bila manjšina kolektivno zaščitena, da bi imela zajamčen mandat in celo pravico do samouprave. Zakaj slovenska država jasno ne pove, katera usmeritev je
zanjo bolj sprejemljiva ali pa je to mogoče politično preveč kočljivo vprašanje?
„Ne. Zato ker je ZSO tudi slovenska organizacija. Če oni vidijo svojo usodo drugače, matična država nanjo nima pravice vplivati."
Problem je v tem, da ne morejo oblikovati skupnega zastopstva, ker tako avstrijska kot slovenska država pravita, naj se manjšina sama domeni med seboj, šele potem se bosta lahko z njo pogovarjali.
„Zdrahe so med vsemi narodnostmi. Mi smo bili dolgo enotni, zdaj pa nismo več. S tem moramo živeti.“
Toda časa ni, saj se manjšina vse bolj asimilira.
„Bodite brez skrbi. Bodo našli skupni jezik in enotno stališče. V to bodo prisiljeni. Po mojem mnenju gre za naravno pot, ne pa od matičnega naroda prisila. Matični narod naj pomaga.“
Toda ne more pomagti, saj tudi slovenska vlada pravi, naj se slovenska manjšina
med seboj sama zmeni, da se ona pač ne bo vmešavala.
„Naj jim pomaga.“
Vsaki organizaciji oziroma opciji posebej?
„Drugače ne gre. Najti je treba kompromis."
Kaj naj konkretno naredi?
„Pomagati mora materialno -da njene institucije lahko delajo, da ne bo okrnjen vaš časopis.“
Tudi tega ni naredila.
„Mora podpreti vaš časopis. To bo naredila. Zagotavljam vam.“
Ali sta madžarska in italijanska manjšina v Sloveniji dovolj zaščiteni?
„Da.“
Bi morala tako biti tudi slovenska na Koroškem, torej da ima zajamčen mandat na državni ravni, da je zaščita jasno in zakonsko urejena kot kolektivna zaščita manjšine in podobno?
„Zagotovo."
In za to si boste prizadevali povsod?
„Seveda.“
Jože Biščak
DEKLARACIJA
Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti o udeležbi narodnih skupnosti pri javnem življenju
sprejeta na 2. kongresu v Porečah (Avstrija) od 7. do 11. maja 1997
rih manjšine živijo, in za ohranitev in zaščito zgodovinske dediščine manjšin;
-	samouprava ali udeležba pri lokalnih samoupravnih korporacijah ali pri različnih vrstah avtonomije;
2.	Zastopstvo vsaj po načelu sorazmernosti
-	v upravnih in podobnih drugih javnih ustanovah na lokalni, regionalni in državni ravni;
-	v gospodarskih, trgovskih in podobnih javnih ustanovah, organizacijah in uradih na lokalni, regionalni in državni ravni.
3.	Udeležba pri iskanju odločitev glede mednarodnega in še posebej prekomejnega sodelovanja med državami, regijami in lokalnimi oblastmi.
4.	Udeležba pri iskanju odločitev, med drugim na osnovi lastnega po-
i I litičnega zastopstva v zakonodajnih telesih na lokalni, regionalni in i državni ravni.
5.	Pravica veta glede odločitve, ki zadevajo osnovne človekove pravice in pravice manjšin, in pa glede
odločitev, ki bi lahko škodovale tradicionalnemu naselitvenemu prostoru manjšin.
II. Države, regije, lokalne ali druge oblasti pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti
1.	sprejmejo ustrezne ustavne, zakonodajne, statutarne in druge ukrepe, ki naj zagotovijo primerno zastopstvo manjšin v zakonodajnih in drugih izvoljenih organih, ne oziraje se na njihovo število ali podobne omejevalne kriterije;
2.	izdelajo in uresničijo primerno politiko glede za manjšine pomembnih kulturnih, jezikovnih, socialnih, gospodarskih in drugih zadev,
3.	se odpovejo enostranskim spremembam upravnih ali zgodovin-sko-teritorialnih zraščenih enot proti volji manjšin, ker bi s tem ogrožali njihove možnosti soudeležbe v procesu iskanja odločitev, slabili njihovo identiteto in omejevali njihovo integriteto;
4.	sprejmejo izobraževalne progra-
me za pripadnike večinskega naroda, ki naj so tako koncipirani, da pospešujejo njihovo razumevanje za pravice manjšin in tako zagotovijo manjšinam polno in dejansko enakopravnost v družbi, v kateri živijo;
5.	omogočijo institucionalizirani in stalni dialog z legitimiranimi zastopniki in ustanovami manjšin.
III. Udeleženci in udeleženke kongresa so sklenili naslednje ukrepe:
1.	Predsedstvo in tajništvo FUENS bosta z deklaracijo seznanila čim širši krog ljudi, še posebej v okviru struktur organizacij združenih narodov, Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji manjšin, regionalizma in prekomejnega sodelovanja.
2.	Predsedstvo in člani FUENS bodo deklaracijo razširili v okviru posameznih vladnih in nevladnih ustanov in organizacij v deželah, ki
so jih delegirale, in sprožili razprave in postopke v smislu njenih načel in zahtev.
3.	Predsedstvo FUENS bo po nalogu kongresa vztrajno urgiralo pri generalnem sekretariatu Sveta Evrope, da financira študijo, in pri ministrskem komiteju, da glede teh vprašanj sproži priprave za dodatni protokol k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki naj vključuje tudi osnutek konvencije FUENS.
4.	Predsedstvo FUENS bo vlade evropskih držav, ki še niso podpisale in ratificirale evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih ter okvirne konvencije za zaščito pravic narodnih manjšin, spodbudilo, da to storijo, in da sprejmejo potrebne ukrepe za učinkovito implementacijo obeh instrumentov v skladu s potrebami zadevnih narodnih skupnosti.
5.	Konference vlad in organe Evropske unije pozivajo, da v svojo zakonodajo vključijo manjšinsko zaščito in da v tem smislu predelajo Maastrichtske pogodbe.
6.	Glede držav, ki nameravajo pristopiti k Evropski uniji, zahtevajo, da načela te deklaracije vključijo v svojo zakonodajo, in da lahko pristopijo k EU s pogojem, če jih tudi uresničijo.
Poreče ob Vrbskem jezeru, 10. maja 1997
BLAGOSLOVITEV
Nov križ pri Lahu na Ivniku
Ivnik. V nedeljo, 8. majni-ka, je doživelo prelepo suš-ko gorsko naselje Ivnik pri po domače Lahu lepo zahvalno slavje z blagoslovitvijo novega križa.
Dva verna človeka, F. in H. iz bližnje okolice, sta čutila dolžnost, da za uslišano molitev Bogu iz hvaležnosti postavita vidno znamenje zahvale. Postavila sta tik nad Lahovo domačijo čeden lesen križ z umetniško izrazito izrezljanim na križu visečim Kristusom, ki s svojim obličjem nagovori slehernega človeka. Bosanskemu umetniku se je posrečilo s tem Kristusom in njegovim obličjem opomniti mimo prišlega popotnika, da stoji in se zamisli: „Človek, postoj in povej, če je tvoja bolečina tako velika, kot je moja bolečina!“
To znamenje je postavljeno v lično vzpetino nad La-hkovo hišo in se odlično ujema z naravnim ozadjem.
To Bogu iz hvaležnosti postavljeno znamenje je vidna pridiga, da je Bog blizu vsem, ki ga „iščejo v iskrenosti!“
Križ je blagoslovil domačin suški rojak župnik msgr. Kristo Srienc, dekan v Šmiheli nad Pliberkom. Precej domačinov in nekaj tujcev in znancev iz sosednjih krajev je bilo navzočih. Tri znane pevke, dve iz Globasnice in ena iz Bistrice, so popestrile domače slavje. Pele so še, ko je večer legal na idilične griče in soteske ob državno mejo segajočega Ivnika.
Ivničanom, tem dobrim obrobnim suškim faranom, pa naj Kristus s tega pri Lahu postavljenega znamenja nedeljo za nedeljo kliče, da se v suški farni cerkvi daruje in ponavlja svojo odrešilno Daritev za vse trpeče zemljane.
Iz hvaležnosti postavljeno znamenje pa bodi nam vsem spomin in opomin!
Sušan
Nastavljene! pliberške občinske uprave se zelo trudijo za korektnost in bližino do občanov. Zadnje kontrolno poročilo deželne vlade je neke vrste potrdilo teh prizadevanj.	Foto: Kumer
Občina Pliberk: dobro
spričevalo za upravo
Kontrola koroške deželne vlade je izstavila upravi občine Pliberk zelo pozitivno spričevalo in ji atestira, da se zelo trudi za korektnost.
Iz raznih koroških občin so znana kontrolna poročila deželne vlade, ki so deloma izredno kritična in negativna za občinsko upravo. Takšen primer je na primer občina Žitara vas, kjer je deželna kontrola lani našla vrsto pomanjkljivosti. Prav zaradi tega so na občinah po vsaki kontroli precej živčni, ko čakajo na spričevalo iz Celovca.
Takšno spričevalo je pred kratkim dobila tudi mestna občina Pliberk. Medtem ko so na političnem področju kontrolorji našli le nekaj pomanjkljvosti, je dobila občinska uprava zelo pozitivno spričevalo. To dejstvo posebno veseli šefa uprave, Franza Sourija, ki je znan kot dokaj natančen uradnik. V občinskem uradu v Pliberku je zaposlenih devet stalnih uradnikov, ki so večinoma usposobljeni tudi za dvojezičnost. Ker je Pliberk dvojezična občina, je to dejstvo posebno važno, če pridejo občani na občinski urad. Sourij: „Na uradu se zelo trudimo, da v okviru naših možnosti čim bolj pomagamo našim občanom, vsak pa se lahko posluži pri nas tistega pogovornega in pismenega jezika, katerega želi.“
Posebno pomembno vlogo ima
Vodja obinskega urada Franz Sourij je s poročilom deželne vlade zelo zadovoljen.
šef uprave pri izpeljavi raznih projektov in teh v Pliberku v zadnjem času ni bilo malo. Pri takih projektih gredo milijoni čez mizo vodje urada Franza Sourija in vodje finančnega oddelka Karla Kulme- I scha. Skupno z ostalimi sodelavci i je uprava močen team, na katere- < ga so tudi občinski politiki ponosni in to povedo tudi v javnosti. Povezanost in sodelovanje med upra- ' vo in mandatarji se zrcali na raz- -ličnih področjih. Preteklo soboto so bili npr. vsi uradniki bili na slav- i ju mestnega svetnika Frica Kum- ’ ra. Cilj uprave pa je in ostane, da je servisna služba za občane in občinske politične zastopnike.
Silvo Kumer p
Dva nova gasilska komandanta
Pliberk. Gasilska društva v občini Pliberk so pretekli teden volila svoje komandante, ki bodo naslednji ponedeljek volili tudi novega občinskega komandanta, ker bo šel doslejšnji komandant Miran Treun v „gasilski pokoj“. Odslej imajo gasilska društva sledeče vodstvo: Pliberk: Franz Kolesnik (komandant), Johann Wriesnig
(namestnik); Voorče: Anton Vi-sotschnig, Hermann Enzi; Li-buče: Anton Brezovnik, Rein-hold Pustnik; Dob: Alois Mat-schek, Johann Trampusch; Re-plie: Josef Tomič, Franc Glinik.
Favorita za izvolitev novega Pliberškega občinskega komandanta menda ni, tako da je možno tudi presenečenje.
bi
ot
nc
br
Or
ot
Za občino Suho iščejo dvojezično vrtnarico
Lep uspeh za Enotno listo Suha. Na njeno pobudo se je občinski svet izrekel za dve skupini v otroškem vrtcu, torej tudi za dvojezično.
Bistvena točka na delovni seji (minuli petek) novega občinskega sveta občine Suha, ki jo je prvič vodil župan Gerhard Visotschnig, je bila razprava o uvedbi dodatne skupine otroškega vrtca, kajti za 'eto 1997/1998 se je prijavilo kar 26 otrok, od teh 10 z željo za dvojezično oskrbo. Razen Edeltraud Treschnig (VP) in Herberta Skubla (FGN) so se vsi izrekli za uvedbo druge skupine ter s tem 2a razpis delovnega mesta dvojezične otroške vrtnarice. Ker urad zveznega kanclerja podpira dvojezične skupine s približno 300.00 šilingi na leto, je šla nekaterim odbornikom odločitev seveda lažje °d roke, tako na primer Petru Ro-Pitzu (VP), ki je menil, da „je za dve skupini, ker je to ekonomsko najpametnejša odločitev“.
Vsekakor so sedaj na vrsti dvojezične otroške vrtnarice s potrebnimi izpiti, ki se naj čim prej javijo na suškem občinskem uradu (glej razpis delovnega mesta). Lenart Katz (EL): „Upam, da se bo tokrat javila primerna vrtnarica s potrebnimi izpiti, kajti že minulo leto je bila v načrtu dvojezična skupina, ki pa se zaradi primanjkovanja ustreznih izpitov javljenih vrtnaric dokončno le ni uresničila.“
Živahno je občinski svet razpravljal tudi o morebitnem nakupu
Mandatar Lenart Katz je s svojim konstruktivnim delom dosegel, da so tudi ostale frakcije spremenile svoje odklonilno stališče.
prenosne gasilske brizgalne ter gasilskega avtomobila za gasilsko društvo Žvabek. Večina odbornikov je sicer potrdila potrebo nakupa, toda slišati je bilo nekaj kritičnih glasov, ki so se nanašali predvsem na samovoljno postopanje žvabeškega gasilskega društva. Tako so odgovorni brez sklepa občinskega sveta že naročili prenosno gasilsko brizgalno ter se izgovarjali na neko obljubo podpore prejšnjega župana Siegfrieda Skubla. Kar zadeva nakup novega gasilskega avtomobila,
pa so prav tako ostala nekatera vprašanja odprta, tako da je občinski svet preložil sklep na naslednjo sejo, ker se mora najprej natančneje posvetovati z vsemi gasilskimi društvi v občini.
Občina Suha je bila po 25 letih zopet deležna revizije deželne vlade. Revizijsko poročilo je bilo več ali manj pozitivno, revizorji so ugotovili le nekatere formalne napake, kot na primer pri razpisih.
Franc Sadjak
Obisk škofa
Pliberk. Dva večja cerkvena praznika sta bila na sporedu v fari Pliberk. Predzadnjo nedeljo je bila v Pliberku sveta birma. Že na predvečer je bil škof kapelah na vizitaciji v Pliberku, kjer se je v farovžu Srečal tudi z javnimi predstavniki. Višek škofovega °biska pa je bila drugi dan sveta birma.
Preteklo nedeljo pa je bilo prvo obhajilo, ki so ga °troci skupno s pastoralno asistentko Gabi Am-bruch in župnikom Ivan-°m Olipom izredno lepo oblikovali.
Ob robu
Dobri poklicni izgledi za vrtnarice
Že neštetokrat smo v Našem tedniku opozarjali, da je poklic dvojezične otroške vrtnarice poklic z zelo dobrimi poklicnimi izgledi za bodočnost. Kljub temu se še vedno premalo mladih deklet in tudi fantov odloča za to poklicno-izobraževalno pot čeprav so v drugih poklicih izgledi za nastavitev trenutno dokaj slabi.
Prav zaradi tega bo treba na naših šolah veliko več reklame in informacij o poklicu vrtnarice. To je naloga naših šolnikov in nenazadnje tudi politike. Kajti premalo se je na eni strani zavzemati in boriti za dvojezične vrtnarice, če potem na drugi strani ni možno dobiti ustrezno dvojezično kvalificiranih otroških vrtnaric. V takem primeru bi bila vsa politična prizadevanja zaman, česar se zdaj npr. upravičeno bojijo na Suhi.
Si - Ku
Razpis
delovnega mesta
Občina Suha predvideva ob začetku septembra 1997 nastaviti otroško vrtnarico za dvojezično skupino.
Prošnjo je treba oddati v pismeni obliki do najkasneje 20. junija 1997 (do 13. ure) na občinskem uradu Suha.
Prošnji je treba priložiti dokaz avstrijskega državljanstva, rojstni list, v danem primeru poročni list, življenjepis, dokaz o zaključeni izobrazbi kot otroška vrtnarica, potrjeno zdravniško spričevalo, moški še dodajo potrdilo o zaključeni vojaški službi, dokaz o morebitni doslejšnji zaposlitvi in seveda tudi dokaz o izobrazbi v slovenskem jeziku.
Naslov:	Občina Suha,
Občinski urad 9473 Suha
DOLGOLETNA ŽELJA
Kolesarsko pot bodo razširili
Bekštanj. Občinski svet občine Bekštanj je na svoji zadnji seji med drugim glasoval tudi o razširitvi kolesarske poti vzdolž ceste B 85 (od športnega igrišča v smer Bač). Za osnovno razširitev kolesarske poti je zaenkrat na voljo milijon šilingov, župan Harnisch (SP) pa je celo pripravljen povišati prispevek za 500.000 šilingov, ko bodo znani natančni stroški. Erika Wrolich (EL): „Vesesela sem, da se je ta projekt končno uresničil, kajti razširitev te kolesarske poti je zelo zelo dolga prošnja EL.“
Razširitev
kolesarske poti je zelo zelo dolga prošnja Enotne liste, pravi Erika Wrolich (EL).
V zvezi s kolesarsko potjo je občinski svet razpravljal tudi o nevarnih mestih te močno uporabljane ceste B 85, predvsem na križišču v Pogorjah. Werner Sitter (FP) je predlagal krožni promet, ki bi zelo omilil nevaren odsek ceste, ter za to dobil močno podporo vseh odbornikov.
Občina Bekštanj bo v prihodnosti deležna tudi nepričakovanih denarnih sredstev s strani železnice. Od 1. 1. 1998 je namreč tudi ÖBB obvezna plačati komunalne davke. Velik kolodvor na Brnci bo torej občini Bekštanj na leto zagotovil okoli tri mio. šilingov dodatnih denarnih sredstev.
Posebna skrb občinskega sveta so tudi otroški vrtci. Zidava novega na Brnci sodi celo med tako imenovane „velike projekte“. Poleg tega se bo razširil otroški vrtec v Ločah, kjer se je občinski svet že pred nedavnim izrekel za nakup potrebnega dodatnega zemljišča. Prav tako za sanacijo otroškega vrtca v Ledincah, ki je izredno zanemarjen in deloma celo neprimeren namenu.
Franc Sadjak
Deželna razstava je
postala prava uspešnica
Na svoji prvi delovni seji je boroveljski občinski odbor sklenil letni račun za leto 1996.
Pri rednem računu za leto 1996 ima boroveljska občina višek v višini 1 milijona šilingov. Pri glasovanju o letnem računu so za letni račun glasovali odborniki SP (15), VP (2), Volilna skupnost (2, mag. Peter Waldhauser in Melhior Ver-del), FP (1) ter GFA (1). Proti letnemu računu pa so glasovali FP (5) in VP (1). Odbornik Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser je pri poročilu o letnem računu pogrešal potrebna priporočila kontrolnega odbora k navedenim pomanjkljivostim letnega računa.
V svojem poročilu je župan dr. Helmut Krainer največ časa posvetil deželni razstavi „Vse je lov“. Poročal je o raznih srečanjih s predstavniki javnega življenja, ki so obiskali Borovlje. Pri tem je poudaril, da deželna razstava ni samo znana na Koroškem, temveč tudi preko meja. Omenil je, da je konec tega tedna veliko srečanje godcev na lovski rog (Jagdhornbläser).
Gotovo pa je bil eden izmed viškov v zadnjem mesecu otvoritev kulturnega tedna koroških Slovencev (12. maja), katerega se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Vseka-
kor je razveseljivo, da so prireditve, ki jih organizirajo slovenske ustanove in društva, dobro obiskane. To velja za razstavi v stari Posojilnici (Kultura - delavstvo -narodnost) in Posojilnici-Bank Borovlje (razstava Gustava Januša, Rudija Benetika in Zorke Lois-kandl-Weiss), prireditve v kulturnem domu „Pri Cingelcu na Trati“,
Mag. Peter Waldhauser
(VS) je kritično pripomnil, da kontrolni odbor k pomanjkljivostim pri letnem računu ni da! priporočil.
Občinski odbornik Volilne skupnosti in predsednik SPD Brovlje Melhior Verde! skupno s predsednikom Republike Slovenije Milanom Kučanom ob otvoritvi kulturnega tedna koroških Slovencev 12. maja.
Občina Sele je končno dobila občinsko gradbeno bilanco
Soglasno so selski občinski odborniki na minuli občinski seji skleni-uli gradbeno bilanco, ki je osnova za ORE program.
Kot je bilo sklenjeno na zadnji seji starega občinskega odbora, je Dl Kaufmann izdelal gradbeno bilanco (Bauflächenbilanz), ki je nujno potrebna za program ORE (Orts- und Regionalentwicklung), ki čaka občino Sele predvidoma v prihodnjem letu. Treba je vedeti, da je v Selah morebitni nakup zemljišč za občane in podjetnike povezan z velikimi težavami, ker je sicer na voljo dovolj zemljišč z ustrezno namembo, ki pa jih posestniki ne prodajo.
Po poročilu župana E. Was-snerja (SP) in predsednika odbo-
ra za kmetijstvo podžupana F. Kropivnika (SP) so občinski možje razpravljali o nekdanji deponiji pri Sušniku. To divjo deponijo bodo odstranili. Soglasno (6 SP, 4 EL ter 1 VP) so oddali dela za reciklažo deponije pri Sušniku podjetju Asphaltgesellschaft Rie-gler (dela bodo predvidoma stala 455.000 ATS).
Zanimivo je bilo tudi poročilo predsednika kontrolnega odbora Nantija Olipa (EL), ki je poročal, da je kopija delnega računa za vodovod k Tomiju Oražeju, p.d. Ražarju, ki ga je ta predložil obči-
ni, očitno potvorjena oz. previsoka. Kontrolni odbor je Tomija Oražeja povabil na sejo, da bi tam razjasnil nesoglasja, toda na sejo ga kljub večkratnemu pisnemu vabilu ni bilo. Župan je poročal, da je Tomi Oraže plačal denar (do sedaj je dobil 45.000 ATS podpore za vodovod s strani občine) nazaj občini, namesto da bi na zahtevo občinskega odbora položil originalne račune. Zanimivo je dejstvo, da očitno raje plača celo podporo nazaj, kot da bi formalno izpolnil pogoje (predložitev originalnih računov) za podporo.
Igor Roblek
Kultura
7
Mešani zbor pod vodstvom mag. Romana Verdeta je skupno s slovensko filharmonijo zaigra! oz. zapel nekaj pesmi.
Sele: Koncert v spomin Ivanu Matku
Preteklo soboto, 24. maja, je bil v Selah koncert v spomin rajnemu župniku in kulturnemu delavcu Ivanu Matku.
Dvorana v farnem oz. kulturnem domu je bila nabito polna. Tako je predsednik Pevskega društva (PD) Heribert Kulmesch lahko pozdravil predsednika NSKS Nantija Olip, predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja, župana občine Sele Engelberta Wassner-ja ter podžupana Florija Juga. Prireditelji koncerta so se odločili, da prvo prireditev po smrti dolgoletnega selskega župnika in očeta nove farne cerkve in kulturnega doma Ivana Matka posvetijo njemu. Rajni župnik je dobro vedel, da je za ohranitev slovenske besede in narodnosti potrebno udejstvovanje na kulturnem, političnem, gospodarskem in športnem področju. Spretno je gojil zamisel, da bi se v kulturnem domu čimveč dogajalo. Tako je farni oz. kulturni dom postal kraj srečanja vseh Se-
lanov. Geslo koncerta „Mati, domovina, Bog“ je bilo vodilo, ki je v času službovanja rajnega župnika Ivana Matka bilo zmeraj načelo njegovega delovanja. Na sobotnem koncertu je to vodilo zopet močno zaživelo, upajmo, da bo živelo naprej tudi v prihodnosti.
Z bogatim programom, ki so ga pripravili organizatorji (PD Sele in KKZ) in je bil razdeljen v dva dela, so začeli šolarji ljudske šole Sele-Kot (vodi H. Kulmesch). Med skupinami je povezovala Angela Kulmesch.
Ravno tako so tudi nastopili šolarji iz selske ljudske šole (vodi Jožica Mak). Poleg obeh ljudskih šol sta v prvem delu koncerta nastopila še mladinski in dekliški zbor (vodi župnik Štefan Krampač). Selško publiko pa je še posebej navdušila skupina „Vaščane
pojo“ iz Zgornje Vesce, ki jo vodi prof. Joško Kovačič. Poleg starih in že skoraj pozabljenih ljudskih pesmi so prepevali tudi novejše slovenske popevke.
V drugem delu koncerta so skupno s selskim mešanim zborom (vodi mag. Roman Ver-del) nastopili člani slovenske filharmonije. Prepevali so pesmi iz raznih glasbenih obdobij, tako npr. iz romantike (Nabucco). Posebno navdušeno je publika sprejela novejšo skladbo „Pesem“, ki jo je skomponiral mag. Bruno Pe-trischek, aranžiral pa mag. Roman Verdel. Seveda pa ni manjkala tudi Marijina pesem „Dajte mi zlatih strun“, saj je bil pokojni župnik Matko velik Marijin častilec. Nastop slovenske filharmonije skupno s selskimi pevci je bil gotovo eden izmed viškov
letošnjega kulturnega leta v Selah.
Mešanico med modernimi, narodnimi in in klasičnimi pesmimi je publika zelo dobro sprejela.
Maša v Borovljah
V sklopu deželne razstave, ki trenutno poteka v Borovljah in okolici, sta v nedeljo, 25. maja pri maši pela MePZ Sele in komorni zbor SPD Borovlje, oba pod vodstvom mag. Romana Verdela. Oba zbora pa so instrumentalno spremljali člani slovenske filharmonije in mag. Bruno Petrischek (orgle). Boroveljska mestna cerkev je bila zasedena do zadnjega sedeža. Mestni župnik Jakob Ibou-nig je v začetku maše poudaril, da je cerkev tudi kraj zbliževanja ljudi preko narodnostnih mej.
Na tem mestu je treba povedati, da so selski in boroveljski pevci izvrstno sooblikovali mašo, ki je bila v celoti dvojezična. Slovenska oz. dvojezična maša v Borovljah je bila pomemben dogodek v sklopu prireditev deželne razstave.
Igor Roblek
Selško publiko so navdušili tudi „Vaščani pojo“ pod Mladinski zbor iz Sel pod vodstvom župnika vodstvom prof. Joška Kovačiča iz Zgornje Vesce. Štefana Krampača.
8
Reportaža
Reportaža
9
Mladinci so bili zelo navdušeni nad bobnarjem Paolosom in plesalcem Edijem. Seveda so tudi sami poskusili igrati na bobne in plesati.
Koroški mladinski praznik je bil tokrat v Št. Primožu
V nedeljo, 25. maja, je Katoliška mladina zopet organizirala mladinski dan, ki je tokrat bil v Št. Primožu.
ganizirati obširen in zanimiv program. Poleg velikega poudarka na športu je bilo na programu slikanje s Kristijanom Sadnikarjem, delavnica z Albertom Krajgerjem (fotografiranje brez fotoaparata), plesanje afriških plesov, šotor o koroških slovenskih skavtih ter delavnica, pri kateri so se lahko učili pletenja prijateljskih trakov (Freundschaftsbänder).
Pred pričetkom vseh programskih točk pa so imeli mladinke in mladinci najprej sv._ mašo. Dobro oz. lepo vreme v Št. Primožu je gotovo vplivalo na razmeroma dober obisk letošnjega mladinskega dneva. Občutiti je bilo, da je zavladal duh skupnosti. Na koncu oz. za konec je sledil še nastop skupine „Four people“, ki je navdušila mlado publiko.
Mladinskega dneva so udeležili tudi župniki mag. Ivan Olip (Pliberk), dr. Jože Marketz (Radiše) in Slavko Thaler (Galciija/Železna Kapla).
Glavni namen mladinskega	jateljskih stikov. Glavnemu orga-
dneva je, da služi medsebojnemu	nizatorju, tajniku Katoliške mladi-
spoznavanju in navezovanju pri- ne Martinu Dovjaku, je uspelo or-
Na letošnjem mladinskem dnevu je bil velik poudarek na športnem udejstvovanju.
POSOJILNICA-BANK
Šoštarjeva Itujoča trgovina že desetletja crbuje spodnjo Podjuno
Ko Ančej tri krt zatrobi
Trgovina, ki pride ni- Ta posebni servis nudi svojim odjemalcem v Podjuni že desetletja^ Smrečnik - Šoštar iz Globasnice.
Zakonca Rozina in Albert Smrečnik sta začela s trgovino.
Vsaj enkrat tedensko pride	je Šoštarjev Albert še ba-
„potujoča trgovina“ Smrečnik -	5 kmeti: za 1 kg kruha je
Soštar v skoraj vse vasi spodnje 11 1
žita. Pozneje se je la. Za 1 kg kruha odšteti 1 kg žita in denarja. Ob koncu
bostar v sKoraj vse vasi spuunjc	--a ^
Podjune. Če na cesti zatropi beli a spremenil ŠPAROV kombi, vaščani že ^ ll0 ,reba od vedo, da je spet prišla potujoča ‘uai nekaj denarja. Ob koncu Šoštarjeva trgovina, ki ima s se- ®ake9a 'eta je Albert Smrečnik boj prav vse, kar danes potrebuje tj metih pobasal žito in ga pro-gospodinja.	ntn_i'nu v Velikovcu in tako
S potujočo trgovino sta pričela el do SV0Je9a denaria-leta 1962 Albert Šmrečnik in nje-■ ar 30 pn Soštarju tedaj že gova žena Rozina, ki se je za gostilno in trgovino, ki jo je prodajalko izučila v trgovini v "°ai|a Albertova žena Rozina, so Globasnici, ki jo je svoj čas imel v hJ301 vedno pogosteje prosili Al-najemu Franc Rutar. Albert "ai/a. naj jim pripelje tudi „fosun-Smrečnik je tedaj vozil kruh za °° 12 trgovine. Tako se je potem globaško pekarno, katere po- cas°m razvila potujoča trgovi-sestnik je bil prof. Hutter. V tistih d' Ker je bilo povpraševanje
vedno večje, je Albert Smrečnik vozil s seboj tudi vedno več stvari, s časom je imel v svojem kombiju celo trgovino. V teku let si je zbral večje število stalnih odjemalcev v sedmih podjunskih občinah, praktično v vseh dvojezičnih vaseh.
Mnogih trgovcev mu je uspeh zavidalo in so ga prijavljali, tako da je smel Šoštar zaradi zakonskih predpisov razvažati robo samo več tistim kupcem, ki so pismeno potrdili, da naročajo redno „šoštarjevo potujočo trgovino". In to so kupci seveda radi storili. Šele v zadnjih letih so to odredbo liberalizirali in s tem
lahko trgovec proda svojo robo kjerkoli želi. Danes vodi Šoštarjevo trgovino hčerka Marica, ki se po potrebi tudi sama usede za volan in se pelje po vaseh. Stalna prodajalka v Soštarjevi potujoči trgovini pa je Anna Hirm, ki jo poznajo kupci pod imenom Ančej. Kako tesno so kupci navezani na Ančej, je šefica Marica Wautsche spoznala, ko je bila Ančej na dopustu. „Ljudje so si bili zelo v skrbeh, kaj je z Anče-ju," tako šefica.
Kot kaže, so se kupci po vaseh v teku časa izredno navadili na potujočo trgovino. Posebno jo cenijo ljudje, ki nimajo prevoza in ki ne morejo v trgovino, kadar želijo. Posebno so to še starejši ljudje, ki dobijo od Šoštarja živila direktno v hišo. Ena teh kupovalk je npr. Antonia Visotschnig v Vo-grčah, ki ta servic posebno ceni. „V potujoči trgovini imajo pravzaprav vse sveže, kar potrebuje gospodinja, in to po cenah kot v trgovini,“ nam je pripovedovala. Ge se bliža ura, ko se navadno pripelje potujoča trgovina, vsi čakajo, kdaj bo avtomobil na cesti potrobil. Tedaj pritečejo na cesto tudi otroci, ki vedo, da jim bo mamica ali babica kupila pri potujočemu trgovcu tudi kaj sladkega. V kombiju imajo v hladilniku
celo sladoled.
Ob ponedeljkih ima potujoča trovina zaprto, ob torkih zjutraj pa se že zgodaj odpelje do svojih kupcev. Vozni red. Trgovina vozi po sledečem voznem redu: torek: Št. Lipš, Zagorje, Podjuna, Mala vas, Stehen, Strpna vas, Bistrica, Breška vas, Podjuna, Večna vas; sreda: Pliberk, Nonča vas, Čirko-vče, Dob, Vogrče, Replje, Rinkole, Blato, Podlibič, Šteben; četrtek: Li-buče, Ponikva, Dolinčiče, Šmelca, Zg. Bistrica, Breška vas; (popoldan) Mala vas, Čepiče, Home, Št. Lipš, Plaznica, Homeliše; petek: Globasnica, Lovanke, Dobrla vas, Podhom, Goselna vas, Kokje, Dobrova, Sinča vas, Velikovec (dom ostarelih), Klopinj, Podkraj; (popoldan) Št. Lipš, Polena, Podjuna; sobota: Mala vas, Šteben, Strpna vas, Dvor, Bistrica, Podgora, Večna vas.
če vmes kakšna stalna stranka nujno potrebuje živila in se te-lefonično javi, se skuša ugoditi tudi tem željam. In to je tista velika prednost te vrste trgovine, ki jo tako zelo cenijo kupci. Pav zaradi tega se Šoštarjevi ne bojijo ponudb veletrgovin, ki nikoli ne bodp mogle nuditi tega osebnega Šoštarjevega servisa.
Silvo Kumer
Če Ančej trikrat potrobi' "a vasi znak, da je spet prišla Šoštarjeva potujoča trgovina.
POTUJOČA TRGOVINA
SMREČNIK - GLOBASNICA
SE PRIPOROČA
Naročila sprejemamo tudi po telefonu: 04230/211
10
Rož - Podjuna - Zilja
TISKOVNI SKLAD
Prelat Michael Krištof, Celovec 100,-; Joško Kušej, Šmihel 40,-; dekan Kristo Srienc, Šmihel 100,-; Franc Perč, Bistrica pri Pliberku 50,-; Amalija Krištof, Bistrica pri Pliberku 50,-; Marta Riedl, Celovec 100,-; Marija Kos, Strpna vas 50,-; Annemarie Krobath, Šmihel v 50,-; Vida Koncilja^ Dvor pri Šmihelu 50,-; Maks Zmavcer, Vogrče 20,-; Veronika Rumič, Vogrče 50,-; Marta Kreutz, Blato pri Pliberku 100,-; Štefan Hudobnik, Nonča vas 100,-; Marija Buchwald, Nonča vas 50,-; Marija Daniel, □buče 50,-; Lukas Boročnik, Podkraj 30,-; Helena Igerc, Podkraj 50,-; Janez Safran, Bilčovs 100,-; Janez Snedec, Ponikva 50,-; mag. Ivan Olip, Pliberk 100,-; Marija Trampusch, Pliberk 50,-; Anton Gabriel, Leše 30,-; Valentin Müller, Rute 20,-; Matevž Wakounig, Ladine 50,-; Gregor Metschina, Zg. Vesca 50,-; Johan Valentinič, Gora pri Bilčovsu 20,-; Peter Mečina, Gora pri_ Bilčovsu 50,-; Mihael Hafner, Št. Janž 100,-; Mihael Gabriel, Št. Janž 50,-; Mihi Pečnik, Št. Janž 50,-; Ana Hribernik, Št. Janž 50,-; Jakob Weiss, Podsinja vas 50,-
Prisrčen Bog lonaj!
OGLAS
Prodam
BMW 318 i, letnik 96 (temnometalikzelena barva, elektronskoklimatska naprava, radio, diferencialna zapora, vreča za smuči, ...)
Cena: 280.000 ATS Tel.: 0463/54605 (Štefan)
V	Lovankah je slavila 60. rojstni dan Marija Schein. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu najdražjih!
V	Zgornjih Rutah na sončnih Radišah je obhajala 84. rojstni dan Elizabeta Miki. Iskreno čestitamo in želimo obilo Božje milosti, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo mož in otroci z družinami.
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ivanki Picej iz Šmihela, Mariji Nerz z Bistrice, Mariji Žagar iz Večne vasi pri Globasnici in Gretki Čepin iz Podgore. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Jutri bo v Celovcu obhajala rojstni dan dr. Andrea Wieser. Slavljenki prisrčno čestitamo ter želimo obilo sreče in uspeha na nadaljnji življenjski potil
Abrahama je srečala Johana Krainz iz Vogrč. Slavljenki ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači, ki slavljenki želijo še najmanj enkrat toliko let.
ČESTITAMO
Naslednje voščilo je namenjeno Mojci Koletnik iz Pliberka, ki je pred nedavnim obhajala rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva!
Visok življenjski jubilej, 80. rojstni dan, je v Podgradu slavila Angela Wutte. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in zadovoljstva!
Minuli torek je obhajala rojstni dan Hani Ogris iz Branče vasi. Čestitamo in vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva!
Na Suhi je minulo soboto obhajal rojstni dan Hanzi Stefelz. Zadovoljstva, zdravih let in uspeha v nadaljnjem življenju mu po tej poti želijo prijatelji, ki ga imajo radi. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
V	Selah sta obhajala osebni praznik Nuža Dovjak, po domače Žnidar, in Angela Roblek, po domače Pušelčeva s Kota. Obema iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta!
Na Kočuhi pri Šmarjeti v Rožu bo obhajala rojstni dan Rosi Wernig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam EL se pridružuje uredništvo ‘Našega tednika, ki kliče slavljenki na mnoga leta!
V	Šentlipšu obhaja 40. pomlad Hanzej Smolnik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti uspeha in zadovoljstva!
Jutri si bosta v Železni Kapli obljubila večno zvestobo Krista O raže in Helmut Malle. Obema za ta posebni skupni dogodek že zdaj iskreno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše, predvsem sreče, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Mariji Mlinar iz Škocijana, Sonji Vrbinc in Uršuli Silan iz Sjej pri Škoci-janu ter Antonu Žužku iz Klo-pinja. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencema prisrčno čestitajo in jima kličejo na mnoga zdrava in
ČESTITKA TEDNA
Hanzi Gräber srečal Abrahama
V krogu svojih sorodnikov, prijateljev, znancev, pevcev in vaščanov je praznoval okrogel življenjski jubilej,
50. rojstni dan, Hanzi Gräber, po domače Ravš iz Spodnjih Borovelj pri Ledincah.
Slavljenca v prvi vrsti poznamo kot zelo prizadevnega, uspešnega in nadvse priljubljenega podjetnika. To nenazadnje potrjujejo številni gostje od blizu in daleč, ki zelo radi in redno prihajajo v njegovo, Ravše-vo, taberno. Prav tako je tam vedno dobrodošlo tudi domače kulturno društvo Jepa-Baško jezero.
Slavljencu ob osebnem jubileju želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja, osebne in družinske sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružuje kulturno društvo Jepa-Baško jezero.
sreče polna leta! Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Naslednje voščilo je namenjeno Feliksu Wieserju st., po domače Šošlu iz Slovenjega Plajberka, ki je slavil 75. rojstni dan. Slavljencu za ta lepi življenjski praznik prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in zadovoljstva polna leta!
Minulo nedeljo je obhajal osebni praznik Stanko Kraut iz Šmihela. Slavljencu iz srca čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, zlasti trdnega zdravja osebnega zadovoljstva in seveda tudi mnogo lovske sreče
V Ločah ob Bašekem jezeru je minuli petek obhajal rojstni dan Tonček Urschitz, žena Hanca pa ga slavi ta teden. Obema prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta!
Amalija Sadovnik iz Celovca je slavila 70. rojstni dan, za kar iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo domači in sorodniki.
25. obletnico poroke sta obhajala Pepca in Herbert Po-segger z Žirovnice. K temu lepemu skupnemu jubileju iz srca čestitamo in želimo še mnogo zdravih in srečnih skupnih let!
Danes obhaja rojstni dan Marko Sommeregger. Podjetniku turistične agencije iskreno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje!
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Kati Piček iz Semislavč, Stanku Vrečarju iz Stranj in Rozi Keuschnik iz Šentpetra. Vsi ostali __ člani društva upokojencev Šentjakob slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Za osebni praznik čestitamo tudi Mariji Telič z Letine pri Šmihelu. Vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti zdravja in osebne sreče!
11
Rož - Podjuna - Zilja
Laznivka V Pliberku. Pretekli petek in nedeljo je „Oder 73“ pod režijo Anite Hudi v farnem domu ponovno predstavil komedijo „Lažnivka“, ki jo je skoraj v isti igralski zasedbi ze enkrat igral. Komedija je vsekakor tudi tokrat odlično uspela ter navdušila številne gledalce. „Oder 73“ nastopa z Lažnivko ponovno to soboto ob 20.30 v farnem domu. Igro „Lažniv-ko“ Pa je treba videti tudi kot nekakšen ponoven začetek odrske dejavnosti v Pliberku in nenazadnje kot prvi korak večjih predstav, ki jih pričakujejo že za leto 1998/99 v novem kulturnem domu v Pliberku.
Foto: Fera
Kosci od blizu in daleč so dokazali, da še dobro obvladajo kmečko opravilo. Žal je moderni čas požrl tudi stare kmečke običaje.
Globasnica - zopet je tekma koscev odlično uspela
ŠT.JANŽ_____________________
Predstava Primorskega dramskega gledališča
Prejšnji petek, 23. maja 1997, je bila v k&k centru v Št. Janžu gledališka predstava Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gobce, „Plešasta pevka, delirij v dvoje“, tako naslov predstave, je predstava, ki da človeku misliti o naši včasih zelo degenerirani družbi. Igralci so „antidramo“ izvrstno uprizorili. Zanimivost igre je vsekakor to, da vse vloge, to se Pravi tudi ženske, igrajo moški. Treba je povedati, da to svojo nalogo zelo dobro izpolnijo. V predstavi gre za dva zakonska para. Zakonski par g. in ga. Smith živita v okolici Londona. Sta tipičen zagonski par in sta že prišla v leta. Pogovori med njima so vsakodnevni in „malo“ dolgočasni.
Pričakujeta obisk zakonskih Partnerjev Martin, ki prideta z zamudo. Zakonca Martin zavestno naiprej igrata, kot bi se ne Poznala. Nato skupaj ugotovita, da se le poznata in imata skupaj nčerko. Z zakoncema Smith nato ®edijo skupno in se pogovarjajo. Nato nastopita služkinja in vodja gasilcev. Nato se pogovarjajo z gasilcem, ki jim pripoveduje srnešnice.
Igralcem za njihovo izvrstno Predstavo iskreno čestitamo!
Zadnjo nedeljo je SRD „Edinost” Šteben prirejalo že tradicionalno tekmo koscev. Tudi letos se je odzvalo lepo število temu povabilu. Na žalost pa je gledalcev vedno več kot koscev. To dejstvo pa je vzrok, da je kljub tekmovanju zelo preprosto in veselo vzdušje. K temu sta prispevala trio „Lipuš” in MoPZ „Franc Leder Lesičjak”.
Kosci pa so tudi letos dokazali svojo kakovost in spretnost.
Kot zadnji se je uvrstil Marjan Fera, ki je s svojim korajžnim nastopom skrbel za razvedrilo. Žal je slaba kvaliteta kose privedli k temu najslabšemu rezultatu.
Rezultati:
moški domači: 1. Fera Franc, 2. Bajec Mihael, 3. G reiner Rajmund; ženske domače: 1. Bajec Frančiška, 2. Kordež Bernadka; moški gostje: 1. Puschitz Wilhelm -Arriach, 2. Ebner Alfons - Arriach, 3. Stopar Josej - Krčanje; ženske gostje: 1. Stopar Sofi -Krčanje
ŠPITALOB DRAVI
Izidorju
Florjančiču v slovo
Njegov dom so bile Dravlje, danes del slovenske prestolnice Ljubljana in cen- + /■ Florjančič ter slovenskih jezikov, pred 2. svetovno vojno pa še kmečka vas. Tam so Florjančičevi imeli tudi veliko kmetijo. Vendar so ga vojna vihra in več ko žalostne razmere v povojni Sloveniji pripeljale na Koroško. Sprva v razna begunska taborišča v ostalih delih Koroške, leta 1952 pa v taborišču v Špitalu ub Dravi, kjer je delal v kuhinji.
Špital ob Dravi je postal tudi njegova druga domovina. Do svoje upokojitve je bil tovarniški delavec, žena Marija mu je rodila devet otrok, katere sta vzgajala v verne in narodno zavedne Slovence. Sin Franci je tudi absolvent Slovenske gimnazije, nato je študiral na graški univerzi mdr. telovadbo, sedaj pa že nekaj let poučuje na šoli, na kateri je pred 25 leti sam opravil svoj zrelostni izpit.
Rajni Izidor Florjančič -umrl je 28. aprila v 76. letu starosti - je bil_ mož izredne dobrotljivosti. Če je kdo želel njegovo pomoč, mu je ni odrekel, pa naj je bila želja še tako zahtevna. Skratka, v krščansko ljubezen ni samo veroval - predvsem jo je tudi dokazoval s konkretnimi dejanji.
Pogreb Izidorja Florjančiča je bil v sredo, 30. aprila, na mestnem pokopališču. Mnogo žalnih gostov, skupno s slovensko salezijansko in špitalsko mestno duhovščino, ga je pospremilo na njegovi zadnji zemeljski poti. V špitalski, Slovencem domači Marijini kapeli je bila slovenska sv. maša zadušnica ob slovenskem žalnem petju.
Sedaj uživa rajni Florjančičev oče pri Vsemogočnem večno plačilo za vse dobrote, ki jih je delil na tem svetu. Vdovi Mariji ter otrokom z družinami izrekamo naše iskreno sožalje.
-Kuj-
T	PETEK, 30. maj 18.10-19.00 Kulturna obzorja
A	
	SOBOTA, 31. maj 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do
	
T	srca
E	NEDELJA, 1. junij 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-
D	gen, Kärnten. Duhovna misel (Mag. K. Einspieler)
E	18.00-18.306x6
N	PONED., 2. junij 18.10-19.00 Kratki stik.
V	TOREK, 3. junij 18.10-19.00
R	Otroška oddaja
A	SREDA, 4. junij 18.10-19.00 Glasbena
D	mavrica Večerna 21.04-22.00
1	ČETRTEK, 5. junij
U	18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
NEDELJA,	B#****—
1. junij '97, 13.30
PONEDELJEK, 2. junij 1997
ORF 2, ob 2.50________
TV SLOVENIJA 1, ob 16.20
Predvidoma s sledečimi prispevki:
•	„Oh, ta šola!“ - sklepna prireditev višje šole za gospodarske poklice Št. Peter
•	„Pri nas na Koroškem“ -otroški zbor Živ-Žav iz Globasnice deluje 5 let
•	Delegacija kitajske radiotelevizije na Koroškem: spoznali so deželo in ljudi
•	Ljubljana v žarišču pozornosti: „Evorpski mesec kulture“
•	Iskanje spoja med stalnim gledališkim izrazom in novim navdihom: „Vsiljenka“ gledališča senc iz Šmihela
•	Več kot 50 knjig letno knjižne produkcije Mohorjeve
RAZSTAVE
Petek, 30. maj
ŠENTJAKOB
Sklepna prireditev učencev in učenk Višje šole za gospodarske poklice Kraj: v dvorani višje šole Čas: ob 20. uri Tema letošnje prireditve je: „Oh, ta šola!“
Prireditelj: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester
CELOVEC
Indijanska glasba s skupino „Pachakuti“
Čas: ob 20. uri Kraj: pri Joklnu
Prireditelj: KSŠŠK
Sobota, 31 .maj
ŠMIHEL
Koncert
Ivan Arnšek, bariton, Andrew William Brown,
kontrabas,
Mattias Gerstner, klavir, Vlado Mlinarič, klavir Čas: ob 20.30 Kraj: farna dvorana Prireditelj: KPD Šmihel
DOBRLA VAS
Vigredni koncert in prvi ples Kraj: Kulturni dom Čas: s pričetkom ob 19.30 Sodelujejo: MoPZ France Marolt z Malečnika, otroški zbor SPD Srce, MePZ SPD Srce, MoPZ Trta Prireditelj: SPD Srce v Dobri i vasi
ŠKOFIČE
„Kaj storil je z mano maj?“
Poje: Stanka Macur Spremlja: Janko Avsenak Povezuje: Toni Schellander Sodobne pesmi ljubezni in življenja Čas: ob 20. uri Kraj: nad Posojilnico Prireditelja: SPD Edinost Škofiče in SPZ
Ponedeljek, 2. junija
LJUBLJANA
Predavanje mag. Bojan-llija Šnabl (asistent avstrijskih socialdemokratskih poslancev v Evropskem parlamentu v Bruslju) „Lobiranje v Evropski zvezi s posebnim poudarkom na delo v Evropskem parlamentu“ Čas: ob 10.30 uri Kraj: v zgradbi parlamenta Republike Slovenije, veliki salon, Šubičeva 4,1. nadstropje
Če se želite udeležiti predavanja, Vas prosimo, da prehodno najavite Vaš obisk na tel. 126 21 33 ali 126 20 52. Vabilo velja samo po poprejšnji potrditvi udeležbe Prireditelja: Avstrijski inštitut za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo - Izpostava v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije
Sobota, 7. junij
OBIRSKO
Koncert in veselica
Moški pevski zbor „Valentin Polanšek“ predstavlja svojo novo CD-goščenko Čas: ob 20.30 Kraj: gostilna Kovač na Obirskem
Sodelujejo: Feldbacher Vokaliste n (Štajerska), kvartet Rož, trio Pavlič
Prireditelj: Moški pevski zbor „Valentin Polanšek“
Nedelja, 8. junij
GLOBASNICA
5-letnica otroškega zbora Živ- Žav ter prezentacija nove CD
Čas: ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli Nastopajo: Mlada Podjuna iz Pliberka, Družina Blažej iz Galicije, Amabilis iz Galicije, otroški zbor Živ-Žav iz Globasnice Povezava: Anka Jernej Prireditelj: Otroški zbor Živ-Žav
Sobota, 14. junij
LJUBELJ
Mednarodna spominska svečanost in polaganje venca pri nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj - sever Čas: ob 9.30 uri Prireditelj: Društvo „Mauthausen Aktiv Karnten/Koroš-ka“ v sodelovanju z notranjim ministrstvom in s Celovško univerzo.
RADIŠE
Koncert
Kraj: v kulturnem domu Čas: ob 20. uri Prireditelj: SPD Radiše Nastopajo: Pevske skupine domačega društva
Mohorjeva založba oskrbi večkrat za svoje poverjenike izlet v kak znameniti kraj. V četrtek, 22. maja je bil tak dan, ko smo se peljali v Slovenijo, kjer so se v enem skrajnem kraju rodili številni možje svetovnega slovesa. V eni sami fari so se rodili v Doslovčah pisatelj neštetih knjig, ustanovitelj znanih iger, duhovnik Franc Sal. Finžgar. V Vrbi velik pesnik France Prešeren in škof Vovk. Obe hiši sta kot muzej na ogled in sta neverjetno ohranjeni kot dokument časa več kot pred sto leti. V Vrbi je tudi lepa podružna cerkev sv. Marka, ki praznuje letos 750 let obstoja. Tam so shranjene relikvije svetega Mohorja in For-
ŠENTJANŽ V ROŽU
Razstava „Krivi lov v Karavankah“ - etnološka in socialno-zgodovinska razstava
Kraj: v k&k centru Prireditelj: k&k in SPZ
CELOVEC
Razstava Tatjane Jenko Kraj: kavarna Karner, Universitätsstraße 23
PODEN
Dokumentacije stare ljudske kulture / projekt univerze v Celovcu Kraj: gostišče Lausegger, pd. pri Ožekarju v Podnu Razstava bo na ogled od 17. maja do 26. oktobra 97
ROŽEK
„Čarobna piščal“ -
Franco Vecchiet
Kraj: Galerija Šikoronja v
Rožeku
Odprto do 22. junija 1997 od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru.
BEGUNJE
Razstava fotografij na temo „Moč gozda je v prednosti“
Kraj: v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem Fotografije predstavljajo domači avtorji: Jože in Tomaž Mihelič, Ivan Veber, Marjan in Martin Šolar, Lojze Budkovič, Marko Gašperin, Robert Klančar, Stane Kunej,
Vida Papler-Lampe Slavnostni govornik bo Primož Ilešič, direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Predstavitev razstave bo podal Jože Mihelič.
V kulturnem programu sodelujejo: Janez Pletikoš z
tunata.To je bil povod, da smo v tej cerkvici praznovali sv. mašo. Tamkajšnji župnik nas je prijazno sprejel in dodal, da se daruje sv. maša za žive in rajne poverjenike mo-horjevih knjig. Spomnil nas je na ustanovitelja Mohorjeve družbe škofa Antona Martina Slomška In na naše delo pri razširjanju dobrih knjig. V priprošnjah smo molili k svetniškemu škofu in prosili gospoda Jezusa Kristusa, da blagoslovi našo poslanstvo in da bi Mohorjeva še naprej vršila prvotno namenjeno delo „skrb za dobro čtivo“. Nadaljnji velikan tega kraja je čebelar, ki je vzgojil znano kranjsko čebelo, katero je pošiljal po vsej Evropi in tudi izven.
recitalom svojih pesmi ter Oktet LIP-Bled.
Razstava bo odprta do 3. junija.
L1BUČE
Poti v umetnosti Slikarstvo - Grafika -Objekti)
1997, od 17.30 do 21. ure Kraj: Galerija Falke Razstavljajo: Rudi Benetik, Werner Berg, Bogdan Borčič, Franz Brandl, Uwe Bressnik, Hermann Falke, Gustav Gnamuš, Eduard Lesjak, Marlies Rapetti, Mario Reis, Petar Waldegg, Günther Uecker, Karl Vouk.
Degustacija vin iz Furlanije, polnjena 1996. Vinogradnik Thomas Kitzmüller iz Brazza-na; prezentacija: Thomas Kitzmüller
Razstava je odprta od 24. maja do 15. junija 1997, od srede do nedelje od 15. do 18. ure, kakor tudi po telefonskem dogovoru.
KONOVECE
Razstava „Gertrud Weiss-Richter“ - „Wandinstallationen Objekte und Bilder“
Kraj: Konovece/Sorgendorf „Sudhaus“
Razstava je odprta od torka do nedelje, od 15. do 19. ure. Ponedeljek zaprto.
PLIBERK
Odprtje galerije Werner Berg
Cas: v nedeljo 15. junija 1997, ob 10. uri Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure.
Torek: od 14.-17. ure (ob ponedeljkih je zaprto) Razstava je odprta od 15. junija do 15. novembra 1997.
Ogledali smo si edini muzej čebelarstva Slovenije v Radovljici.	L
Po krepki južini v restavraciji Krona v Zgornji " Lipnici smo si v bližnji Kropi ogledali še muzej za izdelavo žebljev. Od petnajstega stoletja so tam na roko izdelovali vseh vrst žebljev. Sedaj je ohranjena le še ena stavba z žerjavico, kjer kovač več tega dela obis-	5
kovalcem muzeja prikaže	i
trdo delo tega časa. Do-	f
movgrede nismo mogli	5
mimo Blejskega jezera in	c
da bi šli še na kavo.	j;
Poverjeniki tega poto- y vanja se zahvaljujemo vodji založbe gospodu	;
Kattnigu za ta lepi izlet s	[\
prikazom zgodovinsko	f
pomembnih muzejev. k Martin Komar g
Mohorjani smo potovali po zgodovinskih krajih velikih slovenskih mož
Razstava Sveto pismo, knjiga življenja__________
od 23. maja do 13. junija 1997 na Zvezni gimnaziji za Slovence Nosilca projekta: Dušnopastirski urad in Katoliška prosveta Prireditelja: ZG/ZRG za Slovence in Dvojezična trgovska akademija
BOROVLJE
Puškarski muzej v Borovljah je odprt do 26. oktobra 1997 vsak dan od 9- do 13. ure in od 14. do 18. ure.
STIČNA
Club Tre popoli in PUAK
vabita na ogled
cistercijanske opatije STIČNA.
Čas: ob 7.30 (odhod iz Celovca), ob 20. uri (vrnitev v Celovec)
Stroški: šil. 200,- (za vožnjo)
Prijave sprejema: PUAK, 10,-Okto-ber-Str. 25/111, 9020 Celovec ali telefon: 0463/54079-22 (Milka Hudobnik) Prireditelja: Club tre popoli in PUAK
Jubilej misijonske akcije 2000
včetrtek. 5. iuniia 1997. ob 19.30. vTINJAH
Molitveni shod za misijonske in druge duhovne poklice.
Pridiguje misijonar Janko Slabe, Madagaskar
vpetek. 6. junija 1997. ob 19.30. v SELAH
Sv. maša v siro-malabarskem obredu s škofom dr. Cyriakom Kunnacheryem iz Indije. Sooblikujejo sv. mašo redovnice iz Indije
vsoboto. 7. 6. 1997. od 14.30 do 17.30. v TINJAH
Misijonski simpozij: „Misijon na Pragu 3. tisočletja“
dr. Franz Helm SVD, generalni tajnik Papeške misijonske družbe Avstrije:
„Sodobni pristop k evangelijskemu naročilu: Pojdite po vsem svetu...“
sestra Josefi Patreider, Celovec
„Cerkev na Koroškem in njene misijonske dimenzije“
9a. Dolores Bauer, ORF Dunaj:
„Azija, Afrika, Južna Amerika - celine prihodnosti krščanstva”
RAZNO
v soboto. 7. junija 1997, ob 19.30. v BILCOVSU
Sv. maša z misijonskim škofom in misijonarji. Po sv. maši blagoslovitev več MIVA- in drugih vozil. Poje zbor afriških bogoslovcev, ki študirajo v Innsbrucku.
v nedeljo. 8. iuniia 1997, v PLIBERKU MISIJONSKI PRAZNIK
ob 9.30: zbiranje škofov, misijonarjev in drugih duhovnikov, ministrantov in skavtinj ter skavtov v župnišču ob 9.45: Sprevod k oltarju na travnik sejmišča ob spremstvu libuške godbe, sprevod z zastavami misijonskih držav in drugimi zastavicami ob 10. uri: Slovesna sv. maša: škof dr. Egon Kapellari vodi somaševanje z misijonskimi škofi, s provinciali iz Azije in Afrike, s slovenskimi misijonarji in zastopniki misijonskih ustanov.
Pojejo združeni podjunski cerkveni zbori in zbor iz Prevalj, študentje iz Afrike, sestre iz Wernberga ter zbor šolskih sester.
ob 11.30: Pozdravne besede gostov iz misijonskih dežel ter iz Slovenije in Avstrije
ob 12. uri: Blagoslovitev MIVA- in drugih avtomobilov ter izročitev posebnega daru MIVI -100 koles za katehiste ob 12.30: Opoldansko okrepčilo, pevski in glasbeni nastopi, srečolov z mnogimi dobitki: srečke lahko kupite v Pliberku
ob 13.30: Misijonska tombola - glavni dobitek: avto Subaru Vivio GU UWD in mnogo drugih privlačnih dobitkov. Srečke bodo prodajali že prej po župnijah
Geslo misijonskega praznika: KRISTUSU SVET - SVET KRISTUSU!
CELOVEC
Slovensko planinsko društvo „Celovec“ vabi na 26. srečanje slovenskih zamejskih planinskih društev
Čas: v nedeljo, 8. junija 1997 pri Erjavčevi koči na Vršiču Ob 8. uri zbrianje, nato kratki pohodi, ob 13. uri slovesnost s kulurnim po-gramom
Schubertova maša v ES-duru op D950
Nastopajoči: člani orkestra Slovenske filharmonije, združeni zbori Slovenskega prosvetnega društva
„Danica“ iz Št. Primoža, Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice in Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu
Solisti: Tunde Szaboki (sopran), Peter Cser (bas), Barbara Jernejčič (alt), Marjan Trček (I. tenor), Hannes Mucher (II. tenor)
Dirigent: Stanko Polzer
Nastopi: Sobota, 14. 6. 1997, ob 20.
uri v farni cerkvi v Ločah
Nedelja, 15. 6.1997, ob 20. uri v farni
cerkvi v Št. Primožu
Sobota, 21.6. 1997, ob 20 uri v farni
cerkvi v Prevaljah
Nedelja, 22. 6.1997, ob 20. uri v farni cerkvi v Šmihelu
Torek, 24. 6. 1997, ob 20. uri v stolnici v Ljubljani
Sobota, 28. 6.1997, ob 20. uri v mestni cerkvi v Borovljah Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS)
vabi na ekskurzijo na „Avstrijski dan travništva in živinoreje“ pri zveznem zavodu za alpsko kmetijstvo/Bundesanstalt für alpenländischeLandwirtschaft Gumpenstein, Štajerska
•	ogled strojev: razstava in prikaz strojev za sodobno travništvo (stroji za spravljanje gnojevke, gnoja in komposta, kosilnice, stiskalnica za bale, silokombajni itd.)
•	ogled poskusov: strokovno vodeni ogledi poskusov pridelovanja žlaht-njenja krmilnih rastlin, konzerviranja krme, predelave gnojila, gradnje hlevov itd.
•	ogled živali: najbolj izgledne krave vseh pomembnih pasem (mleko, meso), ovce, koze
Kdaj: Petek, 13. junija 97 Odhod: Pliberk, 8. uri Možnosti za pristop: Globasnica, Miklavčevo, Galicija, Šmarjeta v Rožu Vrnitev: Pliberk, ob ca. 21. uri zvečer Stroški: S 400,-
Soprireditelj: Strokovni krožek Podjuna
Prijave: Najkasneje do ponedeljka,
9. junija, KIS, Paulitschgasse 9,
9020 Celovec, Tel.: 0463/54864 ali Strojni krožek Podjuna, Franc Wutte, Tel.: 04230/892
jagd...
Sobota, 7. junij, 19.00
Jazz Session s Harryjem Stojko
Kulturni dom SPD Borovlje pri Cin-9elcu na Trati
Sobota, 14. junij, 20.00
Kabaret s Herwigom Seeböckom
Kulturni dom SPD Borovlje pri Cin-Selcu na Trati
Nedelja, 15. junij, 18.00
Ponovitev igre: Divji lovec
Kulturni dom SPD Borovlje pri Cin-gelcu na Trati
OGLASA
Prodam
stanovanje v Piranu
-	55 m2 z balkonom (v 1. nadstropju)
-	pogled na morje
-	50 metrov od morja
-	cena po dogovoru
tel.: 00386 66/74 66 23
(popoldan)
REPTILIEN
©(MJ
W TOMM
od petka, 30. maja do nedelje, 1. junija
Srečanje bodočih laiških misijonark in misijonarjev v Tinjah, Globasnici in Šmihelu
Z veseljem oznanjati evangelij
od sobote, 31. maja, od 14.30 do nedelje, 1. junija, do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik
v sredo, 3. junija, ob 15. uri
I. predavanje: Žene v cerkvi ob 19.30 uri: II. predavanje: Eros in Krščanstvo - vedno aktualna tema
Predavateljica: prof. dr. phil. dr.
H. C. Hanna-Barbara Gerl-Falkowitz
v četrtek, 5. junija, od 9.-11. ure
Dopoldansko izobraževanje: Metode terapij s homeopatijo Predavateljica: dr. Charlotte Rieder
v četrtek, 5. junija, ob 19.30 uri
Molitveni shod za misijonske in druge duhovne poklice Oblikujejo: misijonarke in misionarji
v soboto, 7. junija, od 14.30 do 17.30 ure
Misijonski simpozij Predavatelji: p. dr. Franz Helm, g. Dolores Bauer, sr. Josefi Patreider
v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri
Odprtje razstave Norberta Glant-schniga „Vtisi - izrazi“
v torek, 20. junija, ob 19. uri
Učiti se - sproščeno in uspešno Predavatelj: mag. Vinko Ošlak
v torek, 20. junija, ob 20 uri
Spomin na škofa dr. Stanislava Leniča
Primer komunističnega nasilja proti katoliški Cerkvi v Sloveniji Predavateljica: dr. Tamara Griesser-Pečar
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE 1997:
od sobote, 12. julija do sobote, 19. julija 1997
Izobraževalno potovanje na Irsko Voditeljica: Patricia Gerlich
Kurt Ostbahn & Die Kombo
v soboto, 21. junija 97, ob 20. uri v k & k centru v Šentjanžu Prireditelj: SPD Šentjanž
Vstopnice v predprodaji v vseh slovenskih bankah, pri Kulturnem društvu Šentjanž
IMPRESUM
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 /51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-: Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT.
PODLIGA VZHOD
Bilčovs - Šentandraž	0:2 (0:0)
Ker se igrišče v Bilčovsu obnavlja, je bila tekma v Kot-mari vasi ter privabila kar lepo število navijačev (300). Igralci pa so se jim zahvalili z lepo in napeto igro. Prvih 30 minut so bili Bilčovščani v jasni terenski premoči, toda neučinkoviti pred nasprotnim golom. Po odmoru hladna prha za domačine, kajti gostje so v 48. minuti nadvse presenetljivo povedli z 1:0. Nato so Bilčovščani tvegali vedno več, ter bili tudi nekajkrat nevarni, toda gol je zadela zopet nasprotna ekipa.
BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 4, Lippusch 4, Gartner 3, Andrejčič 3 (35. H. Kruschitz 3, 75. Schriefl 0), Kues 3, Tributsch 3, Quantschnig 4, Durnig 3, G. Schaunig 2, Strugger 2;
Kotmara vas: 300 gled.; sodnik: Stotter (odličen); strelca: Riegler (48.), Unterkircher (85.)
1. RAZRED D
Labot ■ Železna Kapla 0:4 (0:2)
Ekipa trenerja Bošnjaka je bila za razred boljša, kar se je izrazilo tudi v visoki zmagi. Z malo več zbranosti, predvsem po odmoru, pa bi se rezultat lahko glasil še bistveno višje, toda Kapelčani so zopet zapravili številne lepe priložnosti. Najboljši na igrišču je bil legionar Kržan, ki ni zadel le tri zadetke, temveč bil za nasprotne branilce skorajda neustavljiv.
ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 3. E. Schorli 4, Gru-belnig 3 (60. Nerz 3), Užnik 5, Baloh 4, Köck 4, Lessnigg 3 (46. Praschnig 3), Germadnik 3, Deisinger 3 (65. F. Osi-
na 3), Kržan 5, Lippusch 4;
Labot: !50 gled.: sodnik: Deibuk (zelo dober); strelci: Kržan (20., 61., 72./11-m.), E. Schorli (35.)
Šmihel - St. Stefan	2:4 (1:3)
Šmihelčani so očividno v majhni nogometni krizi, predvsem njih nastopi na domačem igrišču so vse drugo kakor močni. Tako tudi proti St. Stefanu, ki je bil celo tekmo v terenski premoči ter popolnoma zasluženo odnesel vse tri točke iz Šmihela.
ŠMIHEL: Suschnig 3, Janet 1, A. Gros 2, H. Motschilnik 2, Tratar 1 (75. Lutniit 0), Žohar 3, Ivartnik 1 (75. Rodler 0), Burchkhard 2, W. Motschilnik 3, Ch. Gros 3, Hribernik 2;
Šmihel: 70 gled.: sodnik: J. Ebner (dober), strelca: Ch. Gros (28.), Janet (72);
Sele - Šentlenart	2:2 (2:0)
Selani so silovito pričeli ter takoj povedli z 1:0 (M. Oraže). Pritisk se je nadaljeval tudi po vodstvu, in rezultat je bil kaj kmalu drugi zadetek (F. Dovjak). Nato so se gostje ujeli ter še pred polčasom nekajkrat nevarno ogrožali vrata E. Oražeta. Po odmoru pa je med drugim tudi slabi sodnik dodal svoje, da je gostom le še uspelo izenačiti.
SELE: E. Oraže 3, A. Mak 3,1. Kelih 3, D. Mak 3, M. Mak 3, Jordan 3, Kert 3, M. Dovjak 3 (60. F. Oraže 3), F. Dovjak 3, R. Roblek 3, M. Oraže 3;
Sele: 100 gled.; sodnik: Teppan (slab); strelca: M. Oraže (1.), F. Dovjak (22.); rdeči karton: Kert (73.)
2. RAZRED F
Šentpeter ■ Globasnica 2:9 (0:4)
Globašani so se zopet predstavili z najboljše strani ter zasluženo slavili visoko zmago. Domačini so se uspešno branili le pn/ih 15 minut, nato pa niso bili več kos pritisku gostov. Z malo več zbranosti Globašanov, predvsem proti koncu tekme, bi se zmaga ekipe Wölbla lahko glasila še višje.
GLOBASNICA: Smrečnik 5, Mišic 4 (46. Wölbl 5), Kordesch 4, Zanki 4 (30. G. Sadjak 4), Tominc 5 (64. Szabo 0), Hren 5, Hribar 5, Buchwald 4, Silan 4, Blažej 5, Pasterk 5;
Šentpeter: 150 gled.; sodnik: Polzer (dober); strelci: Hribar (15.), Pasterk (23., 41), G. Sadjak (36.), Blažej (53., 65., 78., 82.), Szabo (74.)
Rikarja vas - Dobrla vas 2:5 (1:3)
Bil je to najboljši nastop Dobrolčanov v vigrednem delu prvenstva, medtem ko je bil nastop Rikarjanov kakor že vso vigred zelo slab.
RIKARJA VAS: Kaiser 2, Truschner 2, Mikula 2, Oraže 2, Sapetschnig 2 (60. Gomernik 2), Tazoll 2, Pandel 2, Blajs 2, Mohar 2, Figoutz 2, Strasser 2
DOBRLA VAS: M. Lesjak 5, Pernek 4, Jörg 4, Kas-trun 4, Roger 5, Petek 5, Opietnik 4, Math 5, Zunder 4, Dollinger 5, Ch. Lesjak 5;
Rikarja vas: 50 gled.; sodnik: Obwurzer (dober); strelci: Math (1.), Petek (23.), Ch. Lesjak (41.), Roger (55.), Opietnik (71.) oz. Strasser (20.), Figoutz (81.)
Mauterndorf ■ Žvabek 0:3 (0:0)
V prvem polčasu je bil nastop Žvabečanov le povprečen, tako da je bil vratar Jakob kar nekajkrat v središču dogajanja, toda zadetka ni dopustil. Po odmoru pa so se Žva-bečani le stopnjevali ter deloma srečno zadeli tri zadetke. Vsekakor so se s to zmago povzpeli že na 2. mesto.
Šport
2. RAZRED F/GLOBASNICA
A. Blažej zadel 100. gol svoje ekipe v tej sezoni
Blažejev prvi gol na tekmi proti Šentpetru je hkrati pomenil 100. gol ekipe v času letošnjega prvenstva.
Ekipa sezone v letošnjem prvenstvu koroške nogometne zveze je nedvomno Globasnica. V 23 krogih so Globašani zadeli kar 104-krat, to je povprečno 4,5 gola na tekmo. Od teh je dobro tretjino zadel napadalec Adi Blažej, ki s 40 zadetki jasno vodi na lestvici strelcev vseh ekip. Toda prvenstvo še ni končano, kajti na sporedu so še trije krogi - in Globašani lačni zadetkov. Če bo ob koncu zadostovalo za nov rekord zadetih golov v krogu vseh dosedaj za-
beleženih koroških prvenstev, pa je nejasno, saj koroška nogometna zveza v tej smeri ne vodi statistike. Vsekakor nam je odgovorni na uradu KFV zagotovil, da se ne spominja ekipe, ki bi na prvenstvu zadela več zadetkov. Tudi koroški rekord zadetih golov posameznega igralca ni vedel natančno povedati, vsekakor pa je Blažej s 40 zadetki čisto na vrhu. In še tretji rekord si Globašani želijo zagotoviti - namreč ostati celo sezono neporaženi.
40 zadetkov je v letošnjem prvenstvu že zadel napadalec Globašanov Adi Blažej, v minulem krogu tudi 100. go! ekipe.
Prihodnji krog:
PODLIGA VZHOD
ASK - Bilčovs (v nedeljo ob 10.30)x - Partl je zopet zdrav ter bo začel v napadu. Drugih sprememb trener Strugger po vsej verjetnosti ne bo izvedel, čeprav bi rad že poskušal nove stvari za prihodnjo sezono. „Žal je kader zelo majhen,“ pravi Strugger.
1. RAZRED D
Železna Kapla - Frantschach (v
soboto ob 17.15) - Na tej tekmi gre za 2. mesto na tabeli. Trener Kapelčanov Bošnjak upa, da bodo njegovi igralci boljše izkoriščali priložnosti kot na preteklih tekmah, ko so jih zapovrstjo zapravljali.
Šentpavel - Šmihel (v soboto ob 17. uri) - Šmihelčani bodo nastopili v popolni postavi, kljub temu so njih pričakovanja proti prvaku le skromna.
St. Stefan - Sele - Selani imajo le še teoretične možnosti za obstoj.
2. RAZRED F
Globasnica - Rikarja vas - Rikar-jani so skromni in bi bili zadovoljni že s tesnim porazom. Trener Globašanov Wölbl pa bo na tej tekmi že poskušal nove variante za novo sezono.
Dobrla vas - Galicija (v soboto ob 17.30) - Dobrolčani so v formi, zato pričakujejo najmanj točko.
Nogometni klub
Železna Kapla vabi
od četrtka, 29. maja, do nedelje, 1. junija, na tradicionalni športni teden. Program mdr. vsebuje:
-	turnir v spomin Hansa Jerlicha
-	nagradno kegljanje
-	prvenstvene tekme
-	nogometne tekme žensk
-	sv. maša na travniku
-	disco z „DJ Carsten", idr.
PODLIGA VZHOD
1. Šentandraž	23	15	7	1	41:15	52
2. Vetrinj	23	12	5	6	45:20	41
3. Mostič	23	11	6	6	43:35	39
4. Welzenegg	23	10	6	7	25:22	36
5. ASK	23	^0	5	8	43:33	35
6. Liebenfels	23	10	5	8	32:28	35
7. Pokrče	23	9	4	10	24:26	31
8. Bilčovs	23	8	6	9	34:37	30
9. Metlova	23	9	2	12	19:31	29
10. DSG Borovlje	23	7	6	10	25:30	27
11. Podkrnos	23	8	2	13	21:31	26
12. Blatograd	23	7	5	11	20:30	26
13. ATUS Borovlje	23	5	8	10	27:32	23
14. Klopinj	23	4	5	14	21:50	17
■ Prihodnji krog (31.maj/1, junij 97): Mostič - Blatog-rad, DSG Borovlje - Liebenfels, Šentandraž - Welzenegg, ASK - Bilčovs, Metlova - Pokrče, Podkrnos - Klopinj, Vetr-inj - ATUS Borovlje;
1.	RAZRED D				
1. Šentpavel	24	16 4	4	44:18	52
2. Železna Kapla	24	13 4	7	54:25	43
3. Frantschach	24	12 7	5	37:15	43
4. Ruda	24	1010	4	33:19	40
5. Grebinj	24	11 5	8	35:25	38
6. Žitara vas	23	9 5	9	32:30	32
7. Šmihel	24	9 4	11	40:43	31
8. Šentlenart	24	8 7	9	30:36	31
9. Labot	24	8 4	12	38:42	28
10. Eitweg	24	7 7	10	30:45	28
11. Vovbre	24	8 4	12	30:49	28
12. St. Stefan	24	6 7	11	28:37	25
13. Maria Rojach	23	7 4	12	31:48	25
14. Sele	24	5 4	15	25:55	19
■ Prihodnji krog (31. maj/1, junij 97): Grebinj - Ruda, St. Stefan - Sele, Vovbre - Maria Rojach, Železna Kapla -Frantschach, Šentpavel - Šmihel, Šentlenart - Žitara vas, Eitweg - Labot;
2. RAZRED F
1. Globasnica	23	21	2	0	104:15	65
2. Žvabek	23	15	2	6	45:27	47
3. Reichenfels	23	14	3	6	50:26	45
4. Galicija	23	13	3	7	51:38	42
5. Sinča vas	23	11	3	9	40:30	36
6. Šentpeter	23	8	7	8	39:47	31
7. Dobrla vas	23	9	4	10	23:32	31
8. Preitenegg	23	9	3	11	18:26	30
9. Tinje	23	8	4	11	27:42	28
10. Važenberk	23	8	4	11	28:45	28
11. Djekše	23	7	4	12	29:38	25
12. Rikarja vas	23	5	6	12	27:47	21
13. Grabštanj	23	3	5	15	30:63	14
14. Mauterndorf	23	2	6	15	22:57	12
■ Prihodnji krog (31. maj/1, junij 97): Žvabek - Važen-berk, Djekše - Preitenegg, Dobrla vas - Galicija, Globasnica - Rikarja vas, Grabštanj - Sinča vas, Tinje - Mauterndorf, Reichenfels - Šentpeter.
NOGOMET V SLOVENIJI
Maribor se bliža naslovu
Dva kroga pred koncem prvenstva je v 1. slovenski nogometni ligi že skorajda vse odločeno. V II. ligo bo izpadel Koper, Beltinčani pa bodo 7. in 12. junija igrali kvalifikacijo proti drugouvrščenemu iz II. lige. V boju za naslov prvaka kaže, da bodo Mariborčani uspeli, saj nimajo le že pet točk prednosti, temveč tudi „lažje“ nasprotnike v zadnjih dveh krogih. Nasprotno Primorje, ki mora na primer v zadnjem krogu na tujem nastopiti v Novi Gorici, kjer so točke za goste povsem redke.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
t. Maribor	34	20 8 6	66:31	68
2. Primorje	34	18 9 7	62:24	63
3. HIT Gorica	34	1611 7	50:33	59
4. Publikum	34	1211 11	53:54	47
5. Mura	34	916 9	36:41	43
6. Korotan	34	11 914	30:38	42
7. Rudar	34	1011 13	41:48	41
8. Olimpija	34	91213	45:49	39
9. Beltinci	34	71017	35:63	31
10. Koper	34	6 7 21	24:61	25
■	Rezultati 34. kroga: Rudar ■ Primoije, HIT Gorica - Koper 2:1, Mura - Publikum 2:2, Olimpija • Beltinci 2:2, Maribor ■ Korotan 2:1;
■	35. krog je bil že v sredo, 28. maja., zato rezultate nismo mogli upoštevali.
S
d
P
P
n
(1
ic
n
B
n
S
P
P'
ci
F,
s<
i
a
$
?
[
f
I
r
v
r
v
a
d
I
7:1 - višji poraz je SAK doživel pred 16 leti
... natančno 22. marca 1981 v podligi vzhod - 0:7 proti ATUS Borovljam.
Mnogo visokih porazov SAK v svoji 27-letni zgodovini sicer ni doživel, toda če, potem so bili popolnoma nepričakovani. Tako je na Primer pred 16 leti, natančno 22. jfiarca 1981, na domačem igrišču ddkrat je SAK kratko malo igral na 'grišču policije) doživel doslej svoj [jajvišji poraz - 0:7 proti ATUS Borovljam. Visok poraz je bil ^pričakovan zaradi tega, ker je sAK sodil takrat med boljše ekipe v Podligi ter na tihem celo upal na Povzdig. V ekipi so bili takrat igral-0', kot na primer Velik, Polanšek, Fera, Luschnig, Woschitz in tudi sedanji tajnik SAK Jurij Perč.
SAK — ATUS Ferlach 0:7' (0:3)	j
Ahlin; Perc, Polanšek, Velik. Wo-schilz. Fera. Luschnig, Babsek. Drnousek Zablatnig. Kreuz (65. P. Sablatnig). — cRLACH: Naschenweng; Schummi, Fan-201. Fister. Sagmeister, Brugger, Schwel-Ber. Dbrtiinger, Wutzl, Kregler. Hauer (42t Schawarz). — TORE: Schweiger (18.. 22 5). Brugger (16.), Dörllinger (69. 75.) Vcgler (63 ). — Polizeiplatz. 200. Stock haus.	^
P>c Rosentaler, von Anfang an überlegen, führten schon nach 2Ž Minuten mit 3:0, damit war dit 'lartic bereits entschieden. Die spo-•radischcn Gegenstöße des SAK warcn zwar stets gefährlich, brach-len aber nichts ein. Positiv dci “ngebrochene Kampfgeist des SAK verlach war technisch und taktiset Weil besser und auch konditioncl auf der Höhe. Velik (SAK) verfiel i: °cr 58. Minute dem Ausschluß.
Kleine Zeitung, 23. marec 1981
2-krat visoko poražen je bil SAK tudi v II. zvezni ligi, obakrat na tujem in obakrat je vodil ekipo trener dr. Ivan Ramšak. Sredi avgusta 1995 je zašla ekipa „hudo pod kolesa“ na Predarlskem proti Lu-stenauu (5:0), dva meseca navrh pa je Wattens s 6:1 nagnal SAK z igrišča.
Drugi najvišji poraz pa smo bili deležni minulo soboto, ko je bila
ekipa selektorja Pušnika „tepena“ kar s 7:1. Tudi tokrat nihče ni pričakoval visokega poraza.
Vsekakor pa so visoki porazi pri SAK izjeme, bistveno večkrat je SAK slavil visoke zmage. Kako pa sploh pride do nepričakovanih visokih porazov? Asistenčni trener SAK Jože Fera: „Pogosto je tako, da eni ekipi na posebni tekmi uspe vse, drugi pa nič!“	F. S.
SAK tokrat nič ni uspelo
Domačini so zabeležili silovit štart in po osmih minutah vodili že z 2:0. Nato je SAK sicer uspelo igro nekoliko pomiriti ter skrčiti rezultat na 2:1, toda malo pred odmorom ponovno hladna prva, kajti domačini so zopet zadeli 2-krat. S tem je bila tekma predčasno odločena.
Voitsberg ■ SAK 7:1 (4:1)
SAK: Preschern 3^5, Sadjak 3, Zanki 2, A. Sad-jak 3, Sienčnik 2, Šmid 2 (73. Kesselbacher 0), Škerjanec 3, Wuntschek 2, M. Sadjak 2 (53. Eberhard 2), Grujič 3, Omerovič 2 (57. Nachbar 2) Voitsberg: 200 gled.; sodnik: Stöbich (malenkosten): strelci: Tantscher (5., 53.), Lang (8., 56.), Schreiner (43., 90./11-m.), Strafner (39.) oz. Grujič (25.): rdeči karton: Wuntschek (53.)
Nesrečen poraz Pliberčanov
Štajerci so sicer že v 14. minuti povedli z 1:0, toda Pliberčanom je kaj kmalu uspelo izenačiti (Höller/21.). Po odmoru je bila ekipa trenerja Polanza nekajkrat blizu zmagovitemu golu, toda odlične priložnosti so zapravili. Prav to pa se je v 85. minuti krepko maščevalo.
Leibnitz - Pliberk 2:1 (1:1)
PLIBERK: MatschekS, LutnikS, Pleschgatternig
3,	F. Wriessnig 3, Krewalder 3, Slamanig 3, Möller
4,	Škof 4, Piuk 3 (75. D. Wriessnig 0), Miklau 4, Lisic 3 (85. Posteinig 0)
Leibnitz: 100 gled.; sodnik: Buch (slab); strelci: Hack (14., 85.) oz. Holler (21.)
REGIONALNA LIGA
1.	Wels
2.	WAC
3.	Leibnitz
4.	VSV
5.	Gratkorn
6.	Voitsberg
7.	Austria
8.	Pöllau
9.	SAK
10.	St. Florian
11.	Rohrbach
12.	Pliberk
13.	Esternberg
14.	Trg/Feldk.
22	15	6 1	40:13	51
22	13	4 5	48:18	43
22	11	7 4	27:21	40
22	11	6 5	31:21	39
22	10	6 6	29:24	36
22	10	4 8	36:21	34
9	5 8	27:23	32
8	6 8	35:33	30
9	3 10	23:33	30
6	5 11	13:26	23
5	6 11	23:34	21
5	4 13	24:43	19
4	513	24:39	17
2	5 15	13:44	11
Rezultate včerajšnjega, 23., kroga nismo upoštevali.
■	Rezultati 22. kroga:
Esternberg - Pöllau 2:5, Gratkorn - Rohrbach 3:0, WAG - Wels 1:1, Austria - VSV 0:2, Voitsberg - SAK 7:1, Leibnitz - Pliberk 2:1, Trg/Feldk. - St. Florian 0:1;
■	Pari zadnjih treh krogov:
24.	krog: WAC - VSV, Leibnitz - SAK, Trg/ Feldk. - Voitsberg, Wels - Rohrn-bach/, Esternberg - St. Florian, Austria -Pöllau, Gratkorn - Pliberk;
25.	krog: Voitsberg - Leibnitz, Rohrbach - VSV, Pliberk - Austria, Trg/Feldk. -WAC, SAK - Esternberg, St. Florian -Gratkorn, Pöllau - Wels;
26.	krog: Gratkorn - SAK, Leibnitz - Trg/ Feldk., WAC - Rohrbach, Wels - Pliberk, Esternberg - Voistberg, VSV - Pöllau, Austria - St. Florian.
SAK
Naraščaj
SAK II
V nedeljo odločilna tekma
Včeraj je nastopila ekipa trenerja Kreutza proti Trgu, v nedeljo pa jih čaka za naslov prvaka odločilna tekma proti Pliberku (ob 18. uri v Pliberku). Kreutz: „Ekipe za to tekmo ne bo potrebno posebej motivirati, kajti vsak ve, za kaj gre. Skorajda prepričan sem, da jo bomo dobili in postali prvak v tem razredu.“ Ker je tekma tako bistvenega pomena, upajo mladi nogometaši na podporo navijačev, kar si gotovo tudi zaslužijo. V primeru naslova prvaka pa bo ekipa v prihodnji sezoni tekmovala v 1. razredu, kar bi bil gotovo velik izziv za vse mlade igralce, za nekatere celo šansa za višje naloge. Tekma proti Pliberku sicer ni zadnja v tej sezoni, kajti v načrtu je še nastop proti WAC II. Ker pa je ekipa iz Wolfsberga trpela velike personalne težave, jo je vodstvo jeseni kratko malo odjavilo od prvenstva. Zaradi tega se „na papirju" vse tekme proti tej ekipi končajo s 3:0. Tega rezultata bo SAK II torej deležen na zadnji tekmi.
SAK U 18
Rekordna zmaga ekipe Woschitza
Z izredno visoko zmago (23:1 )je pričela prvenstvo ekipa SAK U 18 (trener Janko Woschitz), ki jo sestavljajo igralci ekipe SAK II in mladinci centrov Pliberk in Celovec.
SAK U 18- KAC	23:1(7:0)
SAK: Regvar, M. Nachbar, K. Woschitz (56. Writz), Rizva-novič, Blažej, I. Woschitz, Kesselbacher, Lampichler, Wie-ser, V. Waldhauser, Možina:
Strelci: Možina 8, Rizvanovič 8, Kesselbacher 4, Nachbar 2, I. Woschilz
Trener SAK II Miha Kreutz je prepričan, da bo njegova ekipa ob koncu prvenstva čisto na vrhu lestvice.
CENTER PLIBERK
Že drugič 20 golov
Že drugič zapovrstjo je ekipa SAK U 12 I /trener Bernard Olip) slavila visoko zmago. Pred.14 dnevi je premagala Železno Kaplo z 20:1, z istim rezultatom pa je ekipa ugnala tudi Zitraj-čane.
Šentpeter U 16 - SAK 2:3
(Tisnikar 2, Krajger); Labot U 14: SAK 2:9 (Paril 3, Verdel 2, Šuler 2, Kordesch, Grobelnik): SAK U 12 - Žitara vas 20:1(Partl 7, Kreulz 5, Riedl 2, Olip 2, Aleksič, Pandi, Klösch, Klade); SAK U 10 -Pliberk 10:0 (K. Dlopst 3, Grilc 3, D. Dlopst 2, Dobrovnik 2); turnir U 8 v Vidri vasi: 1. SAK I, 2. Globasnica, 3. Pliberk, 4. Rikarja vas, 5. SAK IV, 6. Metlova.
■ Prihodnji krog - petek, 30. 5.: Šmihel U 10 -SAK (17), sobota, 31. 5.: turnir U 8 v Rikarji vasi (15), Vovbre U 12 - SAK (14.15): nedelja, 1. 6.: SAK U 14 - Pliberk (16.30), SAK U 16 - Pliberk (18).
Alfons Krajger z
Metiove je dai za SAK U16 zmagoviti gol proti Šent-petru.
CENTER CELOVEC
SAK U 16 - Kostanje 4:4 (Kral 2, K. Woschilz, Po-lanschek); SAK U 12 - SAK 3:1 (Napetschnig 2, Waldhauser); Gospa Sveta U 10 - SAK 9:6; turnir U 8 v Annabichlu: 1. Austria, 2. ASV, 3. Welzenegg, 4. SAK.
■ Prihodnji krog - petek, 30. 5.: SAK U 10 -Welzenegg (17), sobota, 31. 5.: turnir U 8 v Wel-zeneggu (10), Austria U 16 - SAK (16).
CENTER ŠENTPPRIMOŽ
SAK U 10 - Železna Kapla 5:3 (Wicher 2, Klösch, Starmuž). Turnir U 8 so morali v Klopinju zaradi dežja prekiniti.
M Prihodnji krog - petek, 30. 5.: Žitara vas U 10 - SAK (17); nedelja, 1.6.: turnir U 8 v Tinjah (13).
Kontakte iščejo
Upokojenska društva iz Slovenije iščejo stike do društev na Koroškem in se bi rada z njimi povezala, mogoče tudi pobratila. Če ima kakšno Koroško društvo znanimanje se naj javi pri Našem tedniku, kjer bomo med upokojeniški-mi društvi posredovali.
OSEBE & DOGODKI
Šmihelski čebelarji praznovali. Zadnjo soboto se je zbrala množica čebelarjev iz Slovenije in Koroške, da čestita jubilantu, Smi-helskemu slovenskemu čebelarskemu društvu, za 75.obletnico obstoja. Vsi navzoči so si ob dopoldanskih urah ogledali deželno razst-vavo v Borovljah, popoldne pa so napolnili vse prostore restavracije Juenna. Ob kulturnem sporedu, ki ga je oblikoval oktet Suha, so pobratena čebelarska društva obnovila zaobljube. Siva eminenca šmi-helskih čebelarjev, Jožefa Pečnik, je poskrbela za vsebinsko bogato in tudi sproščeno povezavo jubilejne prireditve. Ob neštetih čestitkah raznih čebelarskih društev in zvez so slavljencu čestitali tudi prof. Lojze Peterle, župana občin Pliberk in Bistrica ter župan in podžupan občine Globasnica. Ravno tako sta se slavnosti udeležila namestnik koroške čebelarske zveze Mirko Srienc in predsednik Enotne liste Andrej Wakounig.
V slavnostnem govoru pa j e predsednik Hanzej Bricman poudaril pomen delovanja šmihelske-ga čebelarskega društva. Po kulturnem sporedu je sledilo še družabno srečanje ob petju in plesu.
Pomem Slovenskega čebelarskega društva Šmihel je dokazala tudi prisotnost odličnih častnih, gostov med drugim tudi predsednika Čebelarske zveze Slovenije prof. Lojzeta Peterleta in predsednika Enotne liste Andreja Wakounig.
Slavje čebelarjev je bilo v gostišču Juenna v Čepičah. Poleg čebelarjev je prišlo tudi veliko politične prominence, med drugim vsi trije župani občin Pliberk, Bistrica in Globasnica.
GLAS IZ LJUDSTVA
FRLOZEV LUKA
Tisti, ki se imajo za napredne, tudi v manjšinski politiki, odklanjajo kolektivne pravice, torej pravice za celotno skupnost, in se sklicujejo na individualne pravice, torej pravice za posameznika & co. Taki so evropski standardi. To je tako, kakor bi človek zavaroval žabo ali volka ali risa kot pripadnika ogrožene vrste, potrebnega življenjskega prostora pa ne ali bi ga celo vzel in uničil.
Za las so zgrešili finale
Celovec. Šolarsko moštvo Slovenske gimnazije se je letos zelo dobro odrezalo na koroškem prvenstvu šol (Schülerliga). V četrfinalu so premagali glavno šolo iz Št. Andraža v Labodski dolini, v polfinalu pa je čakala gimnazija Lerchenfeldstr. Ker so bili naši gimnazijci telesno šibkejši in mlajši od sovrstnikov, so bili gostje od vsega začetka favoriti. Kljub temu je bil izid zelo tesen. V prvi tekmi so gimnazijci podlegli 1:3. Zaradi tega je bila pretekli ponedeljek potrebna zmaga v višini 2:0.
Skoraj do konca srečanja je Slovenska gimanzija vodila po golu Reneja Partla 1:0 in s pomočjo svojih navijačev skušala dati drugi gol. Na žalost je prišlo drugače. Iz prostega strela je Lerchenfeld izenačil in s tem pokopal sanje naših gimnazijcev o velikem deželnem finalu.
Slovenska gimnazija pa bo zdaj igrala za 3. in 4. mesto, tekma v stadionu.
Cilj koroškega prvaka pa so si gimnazijci prihranili za naslednje leto. S. K.
Slovenska gimnazija: (z leve): trener prof. Florjančič, Trifunovič (SAK), Oraže (SAK), Wöt-bi (Globasnica), Oraže (Sele), Klade (SAK), Olip (SAK); spredaj: Romano (SAK), Part! (SAK), Kelih (Sele), Pand! (SAK), Stropnik (SAK), Waldhauser (SAK), Kreutz (SAK).