v samopostrežni trgovini na Dolgem polju (in še marsi- |(je) prodajajo na- gnito sadje in ze- lenjavo. Če že na- |e posredniške tr- govske organizaci- je odkupujejo gni- lobo, ne bi bilo slabo, ko bi najprej same poskusile, če je užitna, saj so lahko prepričane, 3a bi v primeru pozitivnih ugotovi- tev šla bolj v slast tudi širokim mno- žicam potrošnikov! Celje, dne Ifi. septembra 1970 — Številka 37 — I-eto XXIV — Cena 60 par Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec v SAVINJSKI DOLINI NA SVOJSTVEN NAČIN ČUTIJO NAPREDEK NEKDAJ HUDO ZAOSTALIH KRAJEV. RADI ALI NERADI, DRUGO LETO BO OBIRAL ŠE NEDAVNO ZASMEHOVANI STROJ # še pred iietirni, zlavSti pa pred desetimi leti leti se je okoli sredine avgriista in v začetku septembra kar trlo žensk, otrok in tudi mož z ko.šarami. Na- vadno je ob takih dneh zmanjkalo kruha . .. # Letos smo jih komaj opazili- Prvič niso pri- hrumeli z vlaki. Tudi avtobusni promet je gost, a kar je slavno, ni jih več toliko in drugo leto jih bo še manj. Koga? Uganili ste. Obiravcev- # Stroški strojnega obiranja so se letos skoraj izenačili z stroški za ročno obiranje. Točni in po- gumni delavci. To je na kratko vse! J KRAŠOVEC FRANČEK FRAKEU — In kaj mislite o državnem prvenstvu v Cel.ju?' — Mej duš, mislim, da je hilo dobro vse do prenočišč! ambasador dobrih soseskih odnosov štirje nastopi v dveh dneh in številna srečanja s pre- prostimi ljudmi, Italijani in našimi rojaki, razgovori s člani rimskega senata, med drugim tudi s podpredsedni- kom, dr. Pierom Caleffijem, nešteti stiski rok in aplavdi- ranje slovenski in partizan- ski p>esmi... to je v nekaj besedah bilanca izredne afir- macije celjskega komornega moškega zbora na gostovanju 12. in 13. septembra v Gra- dišču, Ronkah in Doberdo- bu. Celjski pevci so tokrat vr- nili obisk pevskemu zboru »G. Verdi« iz Ronk, hkrati pa so sodelovali v Gradišču na zboru bivših političnih de- portIrancev v nemških kon- centracijskih taboriščih in več kot uspe.šno nastopili na proslavi ob odkritju spome- nika partizanski brigadi, v kateri so bili Italijani in Slo- venci in ki je pred 27. leti začela oborožen boj proti nemškim nacistom. Poleg te- ga so imeli samostojen kon- cert v Ronkah ter enak na- stop v Doberdobu. In .spet moramo zapisati: komorni moški zbor se tokrat ni pred- stavil kamo kot posredova- lec lepe pesmi, marveč prav tako, če ne še v večji meri kot poslanec prijateljskih ve zi med dvema državama, dve ma narodoma. Slovenska in partizanska pesem sta tokrat doživeli izredno priznanje! ^ M B02IC TRČENJE S TOVORNJAKOM RUDI STROHMAIER, 45, \% Celja je vozil z osebiiiim avtomobilom iz Slovenjega gradca proti Velenju in v Paki verjetno zairadi neprevidnosti zaj)eljal preveč na sredino ceste, kjer je trčil s tovornjakom BOLTEŽARJA ŽERJAVA, 45, iz Pi- rešice. Strohmaiera so zaradi lažjih poškodb od- peljali v bolnišnico. Škode je za 7(XX) dinarjev. OSEM POŠKODOVANIH v Dolu pri Gornjem gradu se je zgodila huda prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani oeste. IVAN ZAGRADNIK iz Ljubljane je vozii avtobus s 15 potniki proti Bočni, ko mu je v Dolu pripeljal nasproti po levi strani ceste z oseb- nim avtomobilom DANIJEL BENDA, 31, iz Trnovca. Zagradišnik je zapeljal skrajno desno, vendar kljub temu zadel osebni avtomobil. Avtobus se je pre- vrnil v tri metre globoko strugo Drete, kjer je obstal na strehi. PAVEL PAPEŽ, 61, iz Dobletine je dobil hude poškodbe, sedem potnikov pa je bdlo laže ranjenih, škode je za 100.000 dinarjev. RDEČA IN ZELENA LUČ Vozjniik osebnega avtomobila ANTON ŠKOBER- NE, 26, iz Šentjurja je vozil po Vodnikovi ulici skozi semaforsko križišče, ko je gorela zeilena luč. Nenadoma je prečkal cesto SLAVKO HORVAT, 17, iz Celja. Voznik ga je zbil na pločnik, kjer je obležal nezavesten. Dobil je težje poškodbe. MOTORIST IN PEŠEC Voznik motornega kolesa Adolf Petelinšek, 28, iz Celja, je med vožnjo iz Zabokovce proti 2alcu na sredini ceste zadel pešca MARTINA DRAVECA, 28, iz Šešč. Padel je tudi sam m se težje poškodo- val, medtem ko je ostal pešec brez pošikodb. KOLESAR SE JE POŠKODOVAL Amrz MLINARIC, 59, z Dolge gore pri Ptmikvl, je vozil s kolesom iz Celja proti Laškemu in zavil z desne na levo, ne da bi se prepričal o prosti cesti. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom ■ JAKOB KRAMPL, 29, iz Celja, in zadel kolesarja., Ta si je zlomil levo nogo. i PO SREDI CESTE Mopedisit BRANKO GRACNER iz Gorice pri; Dobju se je peljaJ proti Kalobju. V Podlešju se je i zaletel v pešca ŠTEFANA LE\''STIKA, 23, iz Pod-1 k^a, ki je hodil po sredini ceste in igral lia har- ■ moniko. Pri padcu »3 se laže poškodovali pešec, mopedist in njegov sopotnik GUCEac. ZAVIL JE Pri bencinski črpalki v Ljubiji je ANTE l^EVZ, 74, z Ljubnega, prehiteval z osebnim avtomobilom voznico mini mopeda FANIKO KODER, z Lepe njive. Moi>edistika je nenadoma zavila na levo in tako zaprla pot av-tomobilu. Pri trčenju je dobila lažje poškodbe sopotnica na mopedu ANICA VREŠ, stara 10 let. BREZ IZPITA SILVESTER RIHAR, 25, iz Solčave, je vozil brez vozniškega dovoljenja proti domu. Zaradi ne- izkušenosti in neprimerne hitrosti je na ovinku 2!apeljal s ceste in se prevrnil z osebnim avtomo- bilom v štiri metre globoko strugo potoka. Lažje- poškodbe sta dobila voznik in lastnik avto^nobila KRISTJAN GERMEIJ, 25, iz Solčave, škode je za 5.000 dinarjev. TRČENJE PRI PREHITEVANJU Voznik tovornega avtomobila ALOJZ TERGLAV, 28, iz Prebolda, je peljal iz Zagorja proti domu in prehiteval stoječi tovornjak avstrijske registracije. Nasproti je pripeljal osebni avtomobil in Terglav je moral zaviti v desno. Trčil je v prikolico av- strijskega a^-^mobila tako silovito, da je kabino zmečkalo. V bolnišnici je umrl sopotnik Terglava 23-letni DŽEMA KRASNIC iz Negrovaca, lažje po- škodbe pa sta dobila tudi MIRAN RO<.>L iz Kaple in JOŽE HERMAN iz Dolenje vasi. Škode je za 10.000 dinarjev. PEŠEC MRTEV Voznik osebnega avtomobila ADOLF LAMUT se je peljal iz Celja proti Vojniku, ko je. na Mari- borski cesti prišel nen.adoma pred vozilo JOŽE STROPNIK :z Celja. Pešec je dobil tako hude po- škodbe, da je v bolnišnici umrl. KOLESAR POD PRIKOLICO VILJEM KRAŠOVEC iz Kolokočovnika je vozil s tovornjakom in prikolico po Kidričevi ulici v Celju in prehiteval kolesarja KARLA KOŠETA, 71. Kolesar je spregledal prikolico in zavil proti sre- dini ceste. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. OD PONEDELJKA DO NEDELJE V zadnjih sedmih dneh je na celjskem področju umrlo v prometnih nesrečah osem ljudil Premi- slite! Stane Fotivee, Velenje, pre- mog mu je poškodoval de- sno kračo; Jože Arzenšek, 38, Kalobje pri Šentjurju, jer- menica mu je poškodovala desno roko; Jože Petek, 16, Šempeter, poškodoval si je levo roko; Tone Kresnik, 32, Ljubija, poškodoval si je le- vi kolk; Rudi Cuješ, 28, Gro- belno, poškodoval si je levo roko; Vlado Godunc, 52, Što- re, žerjav ga je poškodoval po glavi; Pavel Vrečar, 31, Velenje, klešče so mu poško- dovale desno roko; Ivan Turn- šek, 32, Gorica, poškodoval si je levo roko; Jože Pestev- šek, 32, Rakitovec, poškodo- val si je desni gleženj; Av- .i-ust Bincl, 37, Arclin, stiskal- nica mu je poškodovala levo roko; Vida Fratnikar, 19, Ce- lje, poškodovala si je levo roko; Miha Hercog, 27, Štore, težak predmet mu je poško- doval desno nogo; Ivan Gašpa- rič, 18, Šoštanj, poškodoval si je desno zapestje; Branko Zupane, 17, Primož pri Šent- jurju, vrata so mu poškodo- vala desno zapestje; Karel Kodrin, 24, Celje, poškodoval si je desni komolec; Kemal Kučukovič, 22, Celje, poško- doval si je levo roko; Franc Antlej, 20, Trška gora pri Slivnici, stroj mu je poško- doval levo roko; Rudi Krk, 26, Zabukovica, Griže, vrtalni stroj mu je poškodoval prste leve roke; Milan Maček, 20, Rog. gorca pri Šmarju, po- škodoval si je desno roko; Rudi Grahek, 36, Jagnjenica pri Radečah, vrtalni stroj mu je poškodoval obe roki; Al- bert Boršič, 37, Podturn, hlod mu je poškodoval desno go- len; Jože Preložnik, 28, Zgor- nje Zreče, železo mu je f>o- škodovalo levo zapestje; Franc Slatinek, 31, Zadobro- va, poškodoval si je hrbteni- co; Zinka Natek, 47, Mozirje, poškodovala si je levo zapest- je in levi komolec; Branko Tkalec, 19, Ratanska vas, po- škodoval si je desno roko; Vaso Trničič, 22, Velenje, po- škodoval si je desno roko; Ante Marušič, 31, Celje,, po- škodoval si je hrbtenico; Vo- jin Keser, 21, Celje, poško- doval si je desno roko in Mi- lica Vozlič, 26, Zabukovica pri Grižah, voziček ji je po- škodoval levo nogo. CELJE Poročilo se je 7 parov, od teh: Anion Operčkal, Lindeik in Alojzija Steiner, Brezova; Maks Inkret in Milena Knez, oba iz štor ter Frančišek Lončar, Celje in Danica Go- lob. Ter. CELJE 21 dečkov in 22 deklic LAŠKO 2 det;ka in 2 deklici CELJE Franc Tačica, 33, Šmarje; Ivan Štrig;!, 70, Brezje pri Mozirju; Kata Erdelj, 62, Osi- jek; Alo,jz Krivec, 66, Gorica; Bogomir Jagodic, 6 dni, Rajni- kovec; Jože Zupanek, 59, Dol- nja Radulja; Ivan Matjaž, 81, Polzela; I^opold Kegu, 61, Celje; Anton Imenšek, 76, Vinski vrh; Drago Grah, 83, Celje; 'iožefa Ahtik, 69, Ce- lje; Romana Pertinač, 2 dni, Novas pri Šentjurju; Josipa Šimunovič, 79, Zagreb; Fran- čiška Kovačič, 69, Raka; Pe- ter Dragosav, 21, Gornja Ilo- va; Neža Cafuta. 73, Velenje; Elizabeta Preskar, 51, Celje; .'Vnton Čakš, 40, Grosuplje; Janez Gračner, 62, Kalobje; Alojz Friškovec, 58, Celje; Rozalija Šanc, 74, Javornik in Avguštin Prevolnik, 79, Ce- lje. LAŠKO Angela Jazbinšek, roj. Potu- šek, 67, upokojenka. Obrežje pri Zidanem mostu; Kari Ko- žar, 60, upokojenec, Praprot- no; Marija Brinar, roj Ober- avner, 87, gospodinja, Rečica; Ljudmila Škoberne, roj. Cen- trih, 69. gospodinja. Laška vas in Jakob Deželak, 60, kmetovalec, Velike Grahovše. ŠMARJE PRI JELŠAH Ivan Per, 58, Stoj no selo; Maksimiljan Trebše, 53, Ža- henberc; Terezija Poharc, ro- jena Radislav, 87, Strmec pri Rogatcu. ŽALEC Ivana Hribar, roj. Drobež, 85, druž. upokojenka, Limov- ce; Elizabeta Menih, 80, pre- užitkarica, Andraž; Bara Bar- tolec, roj. Mlinaric, 81, Za- bukovica; Rudolf Granda, 71, upokojenec, Vransko; Jožef Satler, 53, električar. Kale; Terezija Zakonjšek, roj. Pa- vlic, 79, Miklavž pri Taboru. PROSTE - KAPACITETE v Laškem, Dobrni, na Gol- teh, Logarski dolini, Solčavi in Robanovem kotu je še nekaj prostih ležišč, le za konec tedna so potrebne re- zervacije. DELAVSKA UNIVERZA Celjska Delavska univerza prireja v sredo, 16. septem- bra javno tribuno z naslo- vom »Japonska v besedi in sliki«. Predavanje bo sprem- ljano s številnimi barvnimi diapozitivi, vodil pa ga bo novinar TT Peri Žerdin. De- lavska univerza vas torej va- bi v sredo ob 19.30 uri v Na rodni dom — vstop je prost! PRIREDITVE v Celju imajo glasbo na vrtu vseh večjih restavracij, v hotelu Celeia pa je vsak dan razen ob nedeljah ples z mednarodnim barskim prog- ramom. V Rogaški Slatini bo v soboto, 19. septembra ob 20. uri v zdraviUški dvo- rani mednarodni plesni tur- nir; v nedeljo ob 10. uri bo promenadni koncert godbe na pihala France Prešeren iz Celja v ' zdraviliškem parku; vsako sredo in soboto je ples v restavraciji Pošti zvečer, vsak četrtek in nedeljo pa popoldne, prav tako v resta- vraciji Pošta, v restavraciji Sonce pa le ples vsak torek in petek. Na Dobrni je ples- na glasba vsako soboto in sredo ter ob nedeljah popol- dne. V Velenju je plesna glas- ba vsako soboto in nedeljo v restavraciji Jezero, vsak dan razen ob ponedeljkih pa je v hotelu Paka ples z medna- rodnim barskim programom. KOPALNI BAZENI v kolikor bo še lepo vre- me, bosta odprta še kopalna bazena v Šoštanju in Rim- skih Toplicah; oba pokrita bazena v Dobrni in Laškem pa sta odprta vsak dan. RAZSTAVE v Likovnem salonu bo do 26. septembra odprta razsta- va sodobne srbske grafike, ki je pripravljena v sodelova- nju z Muzejem sodobne ume- tnosti iz Beograda. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 19. septembra, je dežurna Nova lekarna, Tomšičev trg 11, od sobote dalje pa lekarna Center, Vod- nikova 1. UNION: je še zaprt METROPOL: od 16. do 17. septembra ameriški film »Rop brez plena«; od 18. do 20. sep- tembra ameriški barvni fiiai »Elmer Gantry«; od 21. do 24. septembra italijan:^ barvni film »Tabu I«. DOM: 16. septembra še italijansko- francoski barvni film »Se- rafino«; od 17. do 19. sep tembra francosko-češki bar- vni film »Cez nekaj dni«; od 20. do 21. septembra italijansko francoski barvni film »Črni suličarji«; od 22. do 24. septembra ameriški barvni film »Noč brez prič«. LETNI: od 16. do 18. septembra italijanski barvni film »Po- šasti«; od 19. do 22. sep tembra ameriški barvni film »Postaja Komančev«. DOBRNA: 19. in 20. septembra ame- riški barvni film »Noč brez prič«. Predstave v kinu Metropol so vsak dan od 16.30, 18.30 in 20.30 uri, v kinu Dom ob 16., 18. in 20. uri, v Letnem kinu ob 19.30 uri, v Dobrni pa ob sobotah ob 18., ob nedeljah pa ob 16. uri. NOVOST) S POLIC CELJSKE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Eržen-Šuštaršič A.: Dete se igra i stvara prirodnim plo- dovima. Ljubljana 1970. — S. 34279. Kranjski zbornik. I. V Kra- nju 1970. S. 34231. Zbornik občine Grosuplje I. Grosuplje 1969. S. 34282. Elazar S.: Matematička sta- tistika. Sarajevo 1968. — S. 34285. Milutinovič S.: Konstrukci- ja aviona. Beograd 1970. S. 34286. Petrovič J.: Politička eko- nomija. Opšti pojmovi, kate- gorije i zakoni. Kapitaiizam. Niš 1968. S. 34291. Čukovič Kovačevid L: Ro- manopisac i čartizam. Beo- grad 1968. S. 34294. Stojšič M.: Akutne iiifek- tivne bolesi u opštoj medi- cini. Beograd 1967. S 34295. Lukid R. D.: Formalizani u sociologiji. Beograd 1969- S. 34296. Evropska zajednica i polo- žaj Jugoslavije. Beograd 1969- S 34298. Savičevič D. M.: Ol)ra/ov»- nje za živi»t u porodici. Beo- grad 1967. S. 34302. KOCUVANU POKAL NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Državni prvaki za leto 1970 so postali naslednji elani Al) Kladivar: IVIiro Kocuvan v tekih na 200 in 400'me- trov, Branko Vivod v skoku v višino, Franc Vravnik v deseteroboju ter obe moški štafeti: i \ 100 metrov (iVliHlvešček, Dvoršak, Obal in Kocuvan) in 4~ x 400 metrov (Medvešek, Dvoršak, Obal in Kocuvan). SLOVESEN ZAČETEK Sobota, 12. septembra 70. Dan, ki bo ostal v analih celjske atletike zapisan z zla- timi črkami. Olga Vrabič, predsednica skupščine obči- ne Celje, je prerezala trak in svečano izročila obnov- ljeni stadion AD Kladivar. Začelo se je četrto obdobje velikega športnega kolektiva, kateremu so ob pomembnem dogodku izrekli čestitke šte- vilni resnični prijatelji atle- tike, še posebej pa več ti- soč ljudi, ki se je zbralo na stadionu in dva dni z odo- bravanjem podpiralo borbe preko 380-tih atletov iz pet- desetih atletskih kolektivov iz vse Jugoslavije. Vse je bilo resnično sveča- no: mimohod sodnikov in tekmovalcev pred katerimi so korakali šolarji s paleto živo- barvnih zastav. Stadion je bil odet v cvetje in zastave, ce- lotno tekmovanje pa je pri- našala ljubljanska televizija za vse jugoslovansko področ- je. Komentirali so Marko Rozman, Dragan Nikitovič in Milka Babovid. bilo pa je tudi več radijskih prenosov Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Beograda. S pr\'enstva so za časnike poročali novinarji Sportskih novosti, Športa, Oslobodjenja, Večernih novo- sti. Politike, Ljubljanskega dnevnika Mladine, Večera, Dela, Primorskih novic, Vjes- nika in drugI. Prvenstvo je otvoril delegat AZJ ing. Vasilije Gojtan, v imenu društva pa je govoril njegov podpredsednik Ivan Petaver. Ko. so bile opravlje- ne vse potrebne fonnalnosti je starter Adolf Urbančič »pu- stil« na prekrasno tekališče, podobno rdeči preprogi, pr- vih šest tekmovalcev na tek 110 metrov ovire. Prvenstvo se je tako tudi v tekmoval- nem pogledu pričelo. POPREČNI REZtLTVTI Številna kvalifikacijska tek- movanja in zgoščen urnik ter nastopi posameznih tek. movalcev v večih dascioVnah so povzročitelji slabših re- zultatov, ki jih poznavalci atletike niso pričakovali. Dejstvo je, da bi moralo tako obsežno tekmovanje tra- jati vsaj tri dni ali pa po- ostriti norme in tako umetno zmanjšati število nastopajo- čih. Letos je nastopila cela vrsta atletov, ki so rta raz- nih tekmovanjih dosesrli predvidene norme, v Celju pa še zdaleč niso ponovili ali se vsaj približali tistim rezultatom. Tako je prihajalo do mučnih scen, ki so kvarile celotno'-kvaliteto tekmovanja. Pred dvemi leti je na dr- žavnem prvenstvu, ki je bilo v Celju, bilo doseženih več državnih in republiških re- kordov. Letos je bila bera slabša: državni rekord je do- segla samo Djurdja Fočič v peteroboju. bilo pa je še nekaj republiških rekordov, med njimi tudi dva, ki sta jih dosegle celjske atletinje: Danica Urankar na 1500 met- rov in ženska štafeta 4 100 metrov. Med ostalimi rezultati mo- ramo omeniti: 181 cm Sneža- ne Hrepevnik v višino, 208 cm Branka Vivoda v višino, 47,3 Mira Kocui^ana v teku na 400 metrov in Še posebej dosežek Franca Vravnika v deseteroboju, kjer je samo za 206 točk zgrešil državni re- kord. CEU.\NI BLESTELI Šest naslovov državnih pr- vakov za letošnje leto je osta- lo v našem mestu. To je ob dejstvu, da bo en naslov §e osvojil Rudi Male v hoji na 20 km, izredno veliko, prav- zaprav največ, kar lahko celj. ski atleti v trenutni situaciji dosežejo. AD Kladivar je klub, katerega tekmovalci so na letošnjem prvenstvu osvo- jili največ prvih mest. Več kot Mladost, Sarajevo, Crve- na Zvezda ... K temu mora- mo prišteti še celo vrsto dru- gih in tretjih mest ter osta- lih dobrih uvrstitev v finalu. Miro Kocuvan je sploh eden najuspešnejših atletov letošnjega državnega prven- stva. Osvojil je dva samostoj. na naslova — 200 m: 21,6 in 400 m; 47,3 — ter občutno pomagal k dvema zmagama štafet. Zaradi prenapetega umika ni mogel nastopiti tudi v teku na 100 metrov, kjer bi ob izredno slabi kon- kurenci vsekakor tudi tam osvojil najvišje mesto. Miro je še enkrat dokazal, da je trenutno naš najboljši atlet, ki bo vrhunec dosegel v na- slednjih letih. Na progi de- luje sigurno, eksplozivno in hitro. Povsem upravičeno je za svoje dosežke dobil tudi pokal kristalno vazo, darilo naše redakcije. Branko Vivod je tokrat marsikoga prijetno presenetil. Vse višine je premagoval z izredno lahkoto in premagal vse tekmovalce ter po nekaj letih postal naš pn/i skakalec v višino. Preskočil je solidnih 208 cm in s tem še enkrat po- trdil, da je letos v izredni formi. Franc Vravnik, »čudno« dete naše atletike, je še en- krat dokazal, kakšna moč se skriva v njem. Skoraj v vseh disciplinah najnapornejše di- scipline deseteroboju je zma- gal s tako dobrimi rezultati, da je ob koncu zaostal za svojim državnim rekordom samo za 206 točk! če bi v nekaterih disciplinah ne bilo neplaniranih ovir bi bil nje- gov uspeh še večji. Zadnji rezultat je tudi dokaz, da bi Vravnik ob sistematičnem treningu skozi" vsa leta lahko bil atlet sveto-vnega formata, škoda! Dva naslova sta osvojili 4 X ion in 4 X 400 metrov ter s tem postali najhitrejši šta- feti v Jusoslaviji. Medvešek, Dor.šak. Obal in Kocuvan so fantje, ki so najbolj smelo in najhitreje predajali šta- fetno palico ter vedno prvi pretrgali ciljno vrvico. Uspeh, ^ ki ga je treba upoštevati in ceniti. Ob vsem tern pa ne smemo pozabiti ^udi Danice Uran- kar, ki je bila tretja na 1500 metrov z novim republiškim rekordom, Marjano Lubej za drugo mesto na 100 metrov, žensko štafeto 4 X 400 metrov za tretje mesto. Draga Žtm- tarja in Romana Leska za drugi mesti v teku na 10 ti- soč metrov in skok ob pa- lici ter Petra Sveta za osebni rekord na 1500 metrov ter Hladena za dve uvrstitvi v fi- nale — tek 110 m ovire in skok v daljino. O ORGAN IZACfJI Bila je solidna. Slaba pre- skrba prenočišč gre na rovaš Celeie. Kdor pa je sitnaril zaradi drugih stvari, pred- vsem malenkosti, je vzrok v tem, da je AD Kladivar vse te ljudi s svojimi fmesami pri organiziranju velikih pri- reditev tako razvadilo, da zdaj negodujejo pri vsaki najmanjši malenkosti in po- manjkljivosti. Sicer pa pravi pregovor, da ponavadi kriti- zira hrano tisti, ki nima do- ma kaj jesti. . . Navkljub vsemu je priredi- tev zelo lepo uspela. Res- nično. Tekst: T. VRABL Foto: E. KRAJNC Berni Strmčnik, direktor ČP Delo, enota Celje, izroča pokal kristalno vazo Miru Kocuvanu kot najboljšemu celjskemu atletu na XXVI. prvenstvu SFRJ v atletiki. 'Ione Kolenc, AD Kladivar, je bil na državnem prven- stvu dvojno zaposlen Nastopil je v teku na 800 m. v prostem času pa prt > ažal in skrbel za naraščaj. UvSpeš- la kombinacija! PORAZ IN ZMAGA CELJ- SKIH KOŠARKARJEV v 17. kolu I. republiške Itoš. lige so Celjani gostili na igrišču gimnazije ZKK Maribor, kj se z vsemi močmi boii za obstoj v ligi. V prvem polčasu so Celjani igrali precej nervozno, tako da je bil Maribor v tem delu boljši za 7 košev. V drugem polčasu so Celjani uredili svoje vrste, za- igrali mnogo bolje in na koncu slavili težko priborjeno, toda popolnoma zasluženo zmago 83:75. Najboljši pri ZKK Celju so bili cepin, Božič, Tomašič in Erjavec. KK ILIRIJA : ZKK CEUE 76.63 (32:29) _ v 18. kolu I. rep koš. lige so Celjani gostovali v Ljubljani proti lU- nji. Čeprav so bil; v prvem polčasu enakovredni domačd- nom, so v drugem delu malo popustili, kar je Ilirija izko- nstila in zmagala s 13 koši razlike. Koše za ZKK Celje so dosegh Z. Sagadin 17, Tomašič 14, Božič 12, Cepin 10, Rara- sak in Erjavec 4. Po 18. kolu se Celjani nahajajo na šestem mestu na lestvici, v naslednjem kolu pa igrajo proti Eleittn v Šoštanju. DERBV ZA KK 2ALEC — V derby tekmi II. republiške košarkarske lige sta se v Laškem srečala Laško in Žalec, v izredno zanimivi in ostri tekmi je bil na koncu Žalec za točko boljši (64:63) in- ; tem potrdil, da zopet prihaja v odlično formo. V 17 minuti drugega polčasa smo bili priče zanimivemu dogodku. Puru, igralcu Žalca, ki je že imel 4 osebne napake sta sodnikfi dosodila osebno, kar je pome- nilo, da mora zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče. Toda v tem trenutku je igralec Laškega Semec napravil izredno športno potezo (čeprav je s tem škodoval svojemu moštvu) ter sodniku dejal, da Pur ni napravil osebne na- pake. Sodnika sta seveda svojo odločitev razveljavila, kar je popolnoma pravilno in v duhu pravil. 2ALCANI USPEŠNI TUDI V VELENJU! — V sol>otO sO Zalčan. gostovali v Velenji? in se srečali z Rudarjem. Tudi v tej tekmi so Zalčani dokazali, da ajihovi zadnji uspehi niso bili slučajni saj so z odlično igro popolnoma nadigrall ekipo Rudarja, ki je znana kot zelo močna, posebno na svojem terenu. Zmaga Žalca je popolnoma zaslužena, tre- nutno pa so na tretjem mestu. TORPEDO IN VITANJE po 16 TOČK — V medobčinski ko- šarkarski ligi je bilo odigrano nepopolno X. kolo, ker Sta bili tekmi Torpedo : Prebold in ŠŠD Prebold : Store pre- loženi. V X. kolu je Vitanje z veliko težavo premagalo Šentjur v Šentjurju in še nadalje obdržalo korak 2 vode- čim Torpedom Žalec »B? ■Jesenicah, toda srečanja ni bilo zaradi DOMA IZGUSUENI TOČK! Za letošnji start v zvezni ligi skcraj ne moremo trditi da je bil za Celjske roKometaše uspešen. Pravzaprav smo krepko razočarani, saj smo po temeljitih pripravah in okre- pitvah ter obetajočih in samozavestnih izjavah pričakovali mnogo več V bistvu pa se nadaljuje stara pesem, dolga' štiri leta; pozabljajo se visoki porazi na tujih igriščih, za nameček pa jim še doma ne gre najbolje. Z Metalcem so po veliki sreči rešili dve točki, zdaj pa izgubili s CrvenKo 17 proti 16. Res je, da sta Jih v odločilnih trenutkih oško- dovala sodnika, vendar se v bodoče samo na športno srečo in odločitve tei naklonjenost ne smejo zanašati. Treba se je boriti in z igro doseči potrebne točke. Kajti v obratnem primen'. se bo celjskim igralcem slabo pisalo. Verjetno pa je še vedno pravi čas, da vodstvo pregleda dosedanje delo in poišče vzroke za nastali položaj ter povzame določene ukrepe, ki bi rodili boljše rezultate. Zavedati se je treba, da so doma izgubljene točke dvojno izgubljene. ZMAGA NAD LJUTOMEROM — V nadaljevanju Štajer- ske rokometne lige je C;elje B doma premagalo Ljutomer z 28:19 (14:8). PRVI USPEŠEN NASTOP ŽENSKE EKIPE — Po dol- gih letih so (Deljanke zaigrale v uradni konkurenci v SU- jerski Idgi, Start je bil uspešen, saj so doma dosegle prvo zmago nad Crornjo Radgono z 11:7 (3:3). POLOVIČEN USPEH V PRVEM KOLU Hokej i.st) Gaberja so .start ali v zvezni ligi v hokeju na travi. Kljub neugodnemu žrebu, saj igrajo v začetku prven- stva dvakrat 'izven Celja so protd ekipi Trešnjevke igrali 1:1. Zanimivo je, da so oba zadetka dosegli celjski igralci. Prvega je za svoje moštvo dosegel Grilj, potem pa je v neki nevarni akoiji domačinov Jošt zadel svoja vrata, J, KUZM.^ kristalna priča < junaškega boja V s<>lx>U) popoldne po .sk>ve«.n<>st.Lh t>b občin- skem prazniku v Mozirju se je večina udeležencev in gostov napotila po ozki go^idni cesti iz Kokarij na enega od vrhov dobroveljskega pogorja na Tol- sita vrh. Tu je na sveži poseki med vitkimi smre- kami zavit v zastavo .stal spomenik, kltsan v obliki kristala iz pohorskega granita, posvečen pa borcein II. grupe odredov, ki so po številnih zmagali v je- seni 1942 padu na bojišču, ah bili zajeti in po mučenju končali življenje pred nemškimi puškami. Spomenik je svojim padlim tovarišem postavil do- micilni odbor II. grupe odredov v Celju ob po- moči kolektivov in občinskih skupščin, ki obdajajo IHjbrovlje. Po 28 letih so borbeni zastavi II. grupe odredov drugovali borčevski prapori iz bližnje okolice, po- leg preživelih borcev pa so bili tu še taborniki, ki nosijo ime II. grupe odredov, borci drugih štajer- skih enot, prexistavraki javnega življenja iz Savinj- ske in Zadrečke doline ter Celja in mnogi občani ie bližnjih krajev. Prizor % nedeljske otvoritve spomenika bor- cem II. grupe odredov na dobroveljskem Tol- stem vrhu. Pred spomenikom so se zbrah preživeli bojni tovariši padlih in se znova po- klonili njim, ki so žrtvovali največ- (Foto: J. Krašovec) Spomenik je odkril v imenu preživelih boi-cev II. grupe odredov generalpolkovnik Janko Sekir- n!ik-Simon, Id je opisal vojaški in politični pomen prisotnosti II. gnipe odredov v teh krajih, posebej pa še tragično bitko, ko je velik del savinjskega bataljona pri prebijanju iz obroča padel. Janko Sekirnik-Simon, ki je sklepne besede na- slovil predvsem na mladino, ki naj nadalje čuva in hrani pridobitve osvobodilnega boja, je na kon- cu izix>čil spomenik v čuvanje predsedniku mozir- ske občinske skupščine. Na proslavi je sodelovala mladina moziir«ake šole s programom recitacij, mozarsiki pevski zbor in pa enota \'x>jakov, ki je s časitno salvo počastila .spomin žrtev. Spomenik je delo ing. arh. Dušana Samca, ki je takole opis0.1 idejo, M ga je vodila pri načrtovanju: Spomenik mora bita po načinu izdela\le tak, da kljubuje času. IzbraJ sem obliko kristala, ne samo zaradi njegove trdnosti, odpornoisti — to je hkrati simbol krisitalno čiste borbe in žrtv<:)-\-anja. JLTRE KRA^^OVEC slavje v mozirju OTVORITVI ŠOLE PRISOSTVOVALO VEČ STO OBČANOV. MED GOSTI TUDI BOLE, MARINC, KROPUŠEK IN GENERAL POGLAJEN Letošnje prasmrn^anje občinskega prasmiKa mo- zi,r!*ke občine je bilo tsko slovesno, da je navdtišilo na tisoče občinst\'a. Začetek je bil v Nazarjah, kjer je prazno^-al kolektiv Elkroja ob otA-oritA-i no\'ih proizvodnih prostorov. Na de«e^,ine .gostov, poslovnih prijateljev in sodelavcev ter ce-];>tnl ko- lektiv je pr-isoet.voval kulturnemu programii. kate- rega nosilci so bili pe\'ci s Smohela In gTHiba na pihala iz Rečice. Direktx>r Božič in predsedaijk občine Deberšek .sta v .s'\'ojem nagovoru F>ouda.rila pomen in vred- nost Elkroja 2a gospodarstvo mozirske občine in pri tem naglasila, da je Elkroj z 2aposlovaniem žensk na mozirskem območju v resnici rešil jm-j- blem ne7aposlenostd. Sobotno .slavje ob olTOrit-vii šole na Brdcah pa je prekosilo vsa pričakovanja. Stotine gostov, med njimi tudš Tone Bole. predsednik gospodarskega zibora skup.ščine SRS, ing. Andrej Marine, .sekretar sekretnriata CK ZKS, Tone Kropušek, predsedmk republiške konference Z-v^eze sindikatov in generaJ- polko^mdk Poglajen, je več kot uro spremljalo iz- redno bogat kulturni prvogram, ki je navdušil s.le- hernega. Najmlajši so zato navdušili občinstTO še s programjoni v novi telovadnici, ki je po svoje doprinesel vzdušju, kataro bo še dolgo ostalo v spominu. Dipl. ing. arh. Zdenka Znidaršič, ki je idejni nosilec projekta nove šole, je upravičecio sprejela toliko čestitk, saj je njena stvaritev nav- dušila občinstvo. Izredno priznarnje občinstva je prejeil tud^ mo- Ski komorni zbor iz Celja, ki je imel v petek zve- čer v Mozirju samostojni koncert. -ez OCENA NA DNEVNEM REDU OBČI NSKEGA KOMITEJA ZKS V CELJU POLITIČNI POLOŽAJ NI NAJBOUŠI Občinski komite ZKS v Celju je svoji prvi seji po počitnicah razpravljal o trenutnem političnem polo- žaju v Celju in o gibanju gospodarstva v občini v le- tošnjem prvem polletju. Po- leg tega, da je sprejel okvir- ni delovni program do junija prihodnjega leta. je tudi skle- nil, da bo prihodnja seja občinske konference ZKS 28. tega meseca, posvečena sploš- nemu ljudskemu odporu in nalogam komunistov. Uvodno be edo je imel po- litični sekretar Štefan Koro- šec, ki je med drugim dejal, da je aktivnost komunistov v zadnjem času popustila, v ospredje pa je vedno bolj prihajajo nekateri negativni pojavi. Tako postaja marsi- kje samoupravljanje le fasada, ki se za njo skrivajo posa- mezniki; s tem, ko favori- zirajo materialne dobrine, za- nemarjajo odnose do ljudi in tudi do ZK; korupcija, ki jo je vedno več, pa je po- stala že sestavni del politi- ke. V nadaljevanju je tudi dejal, da mnogi komunista odstopajo od sprejetih sta- lišč. Nekaterim posamezni- kom, ki so preko ZK prišli do položajev, je organizacija postala odveč. Čeprav so v občini sprejeli zelo jasna sta- lišča do kadrovske politike, po kateri naj bi bili na vo- dilnih mestih komunisti, sp razmere slabše kot je bilo pričakovati. Treba bo vse- kakor zaostriti vprašanje po- litične odgovornosti in doseči večjo politizacijo tako v šol- stvu kot zdravstvu. V tej zvezi bo prav tako nujno pospešiti proces diferencia- cije v vrstah komunistov. V razpravi so člani konij, teja menili, da bi lahko vee, jo aktivnost organizacij zj^ in njenih član )v spodbudili le konkretni delovni progra- mi. in izrazili prepričanje, da bodo v tej smeri koristni obiski, ki bi jih naj opravili do konca meseca v vseh organizacijah ZK, kjer bodo skušali ugotoviti, kakšna je njihova dejavnost. Ugot^ivitve bodo občinskemu kom teiu služile, da bo pripravil kom- pleksno analizo poltičnih raz- mer v občini. dhr IZHODIŠČA ZA SREDNJEROČNI NAČRT OB NELJUBIH OBETIH ŽE DRUGEGA REBALANSA PRORAČUNA Narodni dohodek na prebivalca naj bi se v štirih letih povečal od 8.840 na okoli 14.000 dinarjev Posebeni poudarek kozjanskemu delu občine v načrtu srednjeročnega raz- voja Realizacija proračuna v mejah predvi- devanj, toda zaskrbljenost za preosta- le mesece Laška občina pred ustanovitvijo kul- turne skupnosti in Zavoda za varstvo upokojencev Po premoru dveh mesecev je minuli teden bila sklicana že trinajsta seja občinske skupščine. Odborniki so najprej po- slušali kratko pojasnitev iz- hodišč za izde'avo srednje- ročnega načrta razvoja ob- čine. Z razvojem gospodar- ske moči občine niso zado- voljni, saj so se v prvih letih reforme občine po stop- nji razvitosti uvrščali višje kot pred dvema letoma, tako v Sloveniji, kot tudi v celj- .skem območju. Do leta 1975 naj bi se laška občna go- spodarsko hitreje krepila. Tako previdevajo rast druž- benega bruto proizvoda od sedanjih 8.842 dinarjev na 14.000 dinarjev v letu 197.'i. Investicije naj bd bile nalo- žene predvsem v obstoječe gospKKlarske obrate, tako v preusmeritev rudnika, razši- ritev proizvodnje v pivovarni in radeški papirnici, nekaj pa tudi v zdraviiniški turizem, obrt in kmetijstvo, medtem ko bo delež negospodarskih investicij namenjen pred- vsem šolstvu in zdravslvu. o slEd-jih dveh področjih družbenega standarda je v ray.pravi bilo izrečenih tudi rjiajveč predlogov in pripomb. Razprava o izvršitvi pro- računa, ki se je ob majhnih odstopanjih v posameznih pa stavkah realiziral v mejah predvidevanj, je na koncu dobila prizvok skrbi, če bo proračun sploh mogoče do konca leta obdržati v pred- videnem obse.gu, saj že samo oprostitev prispevka iz oseb- nega dohodka za za po lene v Volni, ki je v sanaciji in prispevka iz dohodka želez- niških dei^vcev (oproščeni so v vsej Sloveniji) ogn>žata dotok proračunskih sredstev. Tako se obeta letos že drugi rebalans, ki bo zmanjšal pro- računske potrošne. Na koncu so na seji iz- volili komisijo za popis pre- bivalstva, imenovali pr prav- Ijalna odbora za ustanovitev občinsike kulturne skupnosti in zavoda za varstvo upo- kojencev, ki bo upravljal z novozgrajenim domom upo- kojencev. JURE KRAŠOVEC sindikat delavcev v zasebnem sektorju Občinski .sindiralni .svet in' medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavno- sti sta letos sproži a pobudo za ustanovitev nove sindi- kalne organizacije, v katero bi se vključili delavci pri za- sebnih delodajalcih s pKxi- ročja gostinstva, obrti in po- dobnih storitvenih dejavno- sti. Takšnih delavcev je v celjski občini r.e'caj st"*, ki pa doslej niso bili organi- zirani v sindikatu. Pred časom je olDČinski sindikalni svet na osnovi spi- ska zaposlenih pri privatni- kih, ki je bil na razpolago pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, pisme- no povabil posameznike, da se pri,glasijo in po.šijejo pri- stopne izjave. Veliko teh pri- jav je že prišlo, nekateri pa zaradi počitniškega obdobja tega še niso storili. Možno pa je, da nekateri še olde- vajo, bodisi iz lastnih pobud, še verjetneje pa na prigovar- janje svojih delodajalcev, češ, kaj bo taka organizacija nu- dila. Morda je to treba še en- krat povedati: % S ndikat delavcev sto- ritvenh dejavnosti je nedav- no izdelal predlog Zakona o delovnih razmerjih, ki naj ureja delovna in pravna vpra- šanja med zasebnimi delo dajalci in delavci. Ta sindi- kat, ki v občini združuje nad 4.500 delavcev v gostin- stvu, obrti, turi mu, trgovini in komunali, želi na temelju kolektivnih pogodb z zaseb- nimi delodajalci skrbeti za primeren gmotni položaj in po.goje dela delavcev pri za- sebnikih. % Delavci iz zasebnh de- lavnic in obratov bodo kot vsi drugi deležni uslug in pomoči službe pravne po- moči ob morebitnih sporih kot so odpovedi delovnega razmerja, glede socialnega zavarovanja in s področja, ki je predmet inšpekcije dela. % Organizacija uspešno so- deluje pri oblikovanju ob- činskih predpisov, ki zade- vajo položaj delavcev. % Kot vsi člani sindikata bodo članom nove organiza- cije na voljo pestre oblike organizacije oddiha, rekrea- cije, športnih srečanj itd. % Razne druge s.oecif čne naloge pa bo posebej v svoj program vključila organiza- cija pri zasebnih delodajal- cih. Članarina bo simbolična. Ker pobudnki za ustano- vitev take organizacije, usta- novili naj b; jo konec se> tembra ali v začetku oktob- ra, niso prepri'ani, da e spisek, ki so ga imeli na razTX)lago popoln, vabijo 'uii tiste, ki vabila niso dobili, da se priglasijo na občinski sindikalni svet, prav tako pa vse, ki so jKiz^bili ali ki so doslej oklevali, oziroma pri- sluhnili nasprotujočim nasve- tom. Kajti kdor odsvetuje svojemu delavcu včlanjenje. bo že vedel zakaj, le da tega ne pove na glas. JURE KRAŠOVEC Več let so si celjski upo- kojenci prizadevali, da bi svojo zamisel o gradnji do- ma upokojencev postavili na trdnejše temedje. In kot kaže, se jim je zdaj — skupaj z institucijami in posamezniki, ki so se za -gradnjo takega doma včasih bolj, drugič spet manj vneto ogrevali — to posrečilo. Svet za socialno varstvo skupščine občine Ce- lje je namreč na svoji zadnji seji sklenil, da predlaga skupš<:ini, da sprejme sklep, po katerem naj bi dom za- čeli graditi prihodnjo pomlad. Celjski dom upokojencev naj bi rešU prenekateri stano- vanjski problem starejših ob- čanov, pa tudi kakšna druga vprašanja, ki jih življenju po- navadi naprti šele starost. Dom bo sodoben, grajen ne samo za jutrišnji dan, v njem pa naj bi upokojenci poleg stanovanja našli še vso tisto oskrbo, ki si jo bodo sklenili privoščiti. Gradnjo doma upokojencev utemelju- jejo tudi strokovne službe in driižbeno-politične organi- zacije, predvsem sindikati — v prepričanju, da je mlajša generacija dolžna omogočiti solidne življenjske pogoje ti- stim, ki .so že preživeli višek svojih življenjskih sposobno- sti. Velik del sredstev za grad- njo doma upokojencev, ki naj bi ga postavili ob Savinji v Jurčičevi ulici — tam zdaj še stoji zgradba, v kateri do- mu je z nekaj oddelki vz.gojno- varstvena ustanova Anice Čer- nejeve — je zagotovljen iz republiškega sklada, v kate- rem se zbira stanovanjski pri- spevek iz i)okojnin. Gre za (),480 tisoč novih dinarjev, na katere bo moč — zaradi vro- čitve pri banki — dobiti še 5 milijonov novih dinarjev posojila. Ta znesek v celoti cer verjetno še ne bo zado- ščal za celotno investicijo, je pa vsekakor solidna osnova za gradnjo. Strokovne službe so pred- lagale tudi že več variant za ceno oskrbnega dne, ki je najnižja v primeru, da bi od- računali stro.ške plačevanja anuitet in dela amortizacije ob vsakoletni dotaciji. Po tej varianti bi bila mesečna os- skrbnina približno 873 novih dinarjev. V zadnjih dneh so našli tudi ustreznejšo rešitev za prese- litev oddelkov \'Zgojno-varst- vene ustanove Aj^ice Černeje- ve iz zgradbe v Jurčičevi uli- ci, otroke naj bi namestili v prostorih dosedanje pralni- ce, šivalnice in likalnice kro jaškega podjetja Elegant, ki to svojo dejavnost na Otoku opušča zaradi nerentabilno- sti. Ob primerni adaptaciji bodo ti prostori, ki so bili nekoč za potrebe ot.roškega varstva tudi postavljeni, 'kar primerni. S tem i>a problem otroškega varstva na Otoku seveda še ne bo rešen, saj so v ustanovi letos odklonili na desetine malčkov, ki bi bili sicer zelo potrebni ure- jenega varstva. Toda to je že drug problem. Skupno z do- mom upokojencev mu je 5^- mo to, da bo tako za rešitev enega kot drugega vprašanja potrebna novogradnja ali dru- gače povedano, precejšnja družbena naložba. I.B. SLOVENSKE KONJICE V GOSPODARSTVU ZDRAVA RAST p(,brili osem mesecev leta jg zft nami iji nič ni nenavad- ieg*. ^® ^ časa do časa p2,ri;mo na rezultate dela, ki ^ysraadnje odmerjajo bolj- ali slabše življenje. Utrip ijspodarstva v konjiški ob- lini P* razumljivo, meri ^ nekaj velikih industrijskih ^^o'm-odnih organizacijah kot Iq konus. Kovaška Indu- jtrija Zreče, Lesno industrij- sko podjetje Slovenske Ko- njice z obrati in KOSTROJ. y občini je n. pr. dosežena y I, polletju 14-odstotna stop- jjja rasti industrijske proiz- vodnje. Takšen trend se je nadaljeval tudi - v juliju in jv^astu; tu bolj, drugje manj. ge pravi, da raste gospodar- stvo v okviru začrtanih pro- gj-,mov delovnih organizacij Ob gospodarskih dogajanjih , y občini bi lahko s kritičnega vidika omenili predvsem dej- stvo, da število na novo za- poslenih prepočasi nara.šča. Kot skupni podatek lahko onienimo, da izvoz blaga iz- redno narašča in se je v pri- merjavi z dosežki v minu- lem letu povečal za približno 19 odstotkov. Precej se je po- večala letos v primerjavi z preteklim letom amortizaci- ja, bodisi zaradi uvedenih vi.šjih stopenj, bodisi zaradi ■ novih investicij. Povečana amortizacija in dobiček ust- varjala dokaj trdne pogoje za zdravo rast. V Konu.su so ob koncu av- gusta imeli v proizvodnji rea- liziranih 1^2 milijonov dinar- jev, kar je za 10 milijonov dinarjev več kot lani (skupna realizacija je predvidena na 226 milijonov dinarjev). Do konca minulega meseca so tudi že dosegli za 2,726.000 dolarjev vrednosti izvoza (od tega samo s konfekcijo 350.000 dinarjev. Letošnji izvoz bo dosegel 3,250.000 dolarjev, od tega za 3 milijone dolarjev na konvertibilna tržišča. No- va pridobitev je tudi docela moderna tovarna za usnjena oblačila, kjer bo proizvodnja v celoti organizirana na indu- strijski način. V skladu s proizvodnim programom podjetja se gib- lje proizvodnja tudi v stroj- nem podjetju »Kostroj«. Z naročili nimajo skrbi, saj imajo proizvodne zmogljivo- sti zAsedene do konca leta. Pri njih je zlasti težko, ker jim primanjkuje strokovnih kadrov. Od drugod jih je tež- ko dobiti, v Konjicah in oko- lici pa le-teh ni več na raz- polago. Tako kot za verzirane strokovnjake bo bržčas sti- ska tudi za vajerK'e. 2e ob začetku novega šolskega leta se je izkazalo, da v podjetjih na razpise za prosta učna mesta ni bilo dovolj kandida- tov oz. so bili takšni, ki ne izpolnjujejo pogojev (nedo- končana osnovna). Kako bo z vajenskim naraščajem v prihodnje, si v nekaterih pod- jetjih konjiške občine ne zna- jo razlagati. O proizvodnih prizadeva- njih 600-članskega kolektiva Kovaške indu.strije Zreče po ozdravitvi razmer smo že pi- .sali. Vsi leto.šnji meseci so ugodni, saj so že v začetku leta imeli 80 odstotkov pro- izvodov prodanih na osnovi dolgorot-nih pogodb. To pred- vsem velja za odkovke, sled- nji pa predstavljajo 70 od- stotkov celotne zreške pro- dukcije. Letos je uspelo Ko- vaški industriji Zreče skleniti nove pogodbe za odkovke s tujo avtomobilsko industrijo, kar vsekakor pomeni prizna- nje dosežene kvalitete. Kon- stantnost le-te pa je v znatni meri zagotovljena z novo teh- nološko rekonstrukcijo. To vedo oceniti tako domači kot tuji kupci. Brez težav pa, ra- zumljivo, tudi v Zrečah ne gre. Osrednja je nedvomno v pomanjkljivi (»skrbi z va- ljanim jeklom. M&sečno na- mreč potrebujejo za predela^ vo več kot 1000 ton jeklenih palic, vendar jih železarne, kljub trdnim pogodbam, ne dobavljajo pravoča.sno. Zara- di zakasnelih dobav le-teh zamuja pri dobavnih rokih tudi kovaška industrija, tako da je krogotok težav še več- ji- Kot je bilo predvideno, bo Lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice s svojimi obrati v letu 1970 realiziralo proizvodnjo v vrednosti 70 milijonov dinarjev. To je vse- kakor lep skok in še zlasti je napredek v tem, ker nara- šča delež finalnih proizvodov. Večja udeležba finalnih proiz- vodov je tudi v izvozu. Samo v I. polletju je LIP dosegel več kot 30 milijonov realiza- cije, vtem ko se je dobiček povečal za 95 odstotkov v pri- merjavi s I. polletjem 1969, a amortizacija za 33 odstot- kov. Brez uspehov niso kon- čala te mesece sem tudi osta- la manjša podjetja v občini, ki prav ta.ko — kapljico po kapljico — dodajajo k zdra- vi rasti gospodarstva konji- ške občine. F. K. POUČNA IN SPODBUDNA RAZSTAVA ce upoštevamo, da si je letoš- njo vrtnarsko razstavo v Celju ogledalo več kot 11.000 ljudi iz mesta in številnih drugih krajev, in da je večina, celo ogromna ve- čina obiskovalcev, bila nadvse za- dovoljna s prireditvijo, potem je razstava dosegla svoj smoter. Njen bistveni smoter, kar so priredite- lji tudi poudarili, pa je bil vzgoj- ni. Vsa okolica vrtnarskega kom- pleksa v Medlogu je razdajala na stotine napotkov obiskovalcem; le- ti so videli mnogo lepega in spod- budnega zase, za svoja stanova- nja, za svoj vrt in za splošno oko- lico. Morda je škoda le v toliko,\ da niso dosežkov slovenskih vrt-' narjev in prizadevnih hortikultur-' nih organizacij videli v več jem'' številu učenci osnovnih šol. Zlasti] priporočljivo bi bilo to za zadnje razrede. ; Razstava v Medlogu je torej l mimo. Valijo je bilo vloženega} ogromno strokovnega in organi-1 zacijskega dela. Za njo so ostali\ med drugimi, tudi fizični sledovi;; okolica vrtnarstva in vrtnarske I šole v Medlogu ostaja po letošnjil razstavi še bogatejša. Kdor pride ■ v Celje z ljubljanske strani, mu^ pomeni okolje v Medlogu prijetno > dobrodošlico. Tudi na drugem' koncu mesta — na Spodnji Hudi- nji — je lep park z obilo cvetja, ki ga je prav tako jemati kot pozdrav Celja svojim gostom. Obo- je velja negovati. Ob letošnji vrt- narski razstavi in njenih dosežkih lahko zaključimo, da bodo nasadi v Celju že prihodnjo pomlad lep- ši, bohotnejši in nam vsem veselje. Naj postanejo zeleni ko- tički v mestu otočki, kamor se bo rado zazrlo naše oko in oko naših gostov. Okrog teh prizadevanj ve- lja strniti prizadevne strokovne delavce in delavce specializiranih društev. Skupen jezik na tem pod-^ ročju je lahko mestu samo v prid. F. KRIVEC „PAKA" SIRI SVOJE PROSTORE POGOVOR Z MITJEM LAPOM, DIREKTORJEM GP »PAKA« »C;eprav se je letošnja turi- stična sezona pričela pretej pozno, smo s prometom vse- kakor zadovoljni,« je v po- govoru dejal direktor GP »Pa- ka«, Mitja Lap. »Prepričan sem, da ima tu- rist, ki zaide v Velenje, pre- cej možnosti za zabavo. Z izgradnjo mini golfa in štiri- steztiega avtomatskega keglji- smo poživili gost in-ko deja-most in^ povečali pro- met .« Kar zadeva hotelski objekt, So imeli v letošnjem letu v načrtu osvežiti prostore in Zgraditi keglji.šče. Veliko po- '-ornosti so posvetili predvsem funkcionalnosti prostorov ke- Rlji.šča. Prav tako so uredili Parkiirni prostor, ker prejšnji Potrel)am ni zadovoljeval. »Naša naslednja dolžnost je, da adaptiramo hotelske sobe in zgradimo nočni bar, ki bo funkcionalno povezan z obstoječim objektom same- ga hotela. Načrtovanje tega dokaj zahtevnega objekta in pa financiranje bosta zahteva- la potreben čas in sredstva. Prepričan sem. da bomo z veliko mero razumevanja in s pomočjo občine načrt tudi uresničili.« V hotelu »Paka« je v le- tošnjem letu gostovalo kar precej gostov. V prvih os- mih mesecih so zabeležili 4132 domačih in 2065 tujih gostov, kar je skoraj za 35 odstotkov več, kot v istem obdobju lani. V ist-em ob- dobju so ustvarili za 36 mi- lijonov dinarjev prometa. Naj- več gostov je prišlo iz Avstri- je, Nemčije in Italije. »Pogrešamo primerno pro- pagando kraja v obliki raz- nih prospektov, turističnih vodičev in podobnega. V Ve- lenju samem in njegovi oko- lici je precej zgodovinskih znamenitosti, ki so turistom neznane. Takšnim skritim mo- žnostim za razvoj turizma ni- kakor ne bi .smeli pridajati drugotnega pomena, na pri- mereh način bi jih morali razkriti in jim dati pomen, ki ga imajo.« Ob tem velja še zapisati, da je okvirni program za razši- ritev hotelskega objekta že i7,delan. Izihajajoč iz potreb, bi bilo treba čimprej izde- lati idejni projekt za to. Vse- kakor je razumljivo, da bo ta investicija precej stala in je letos še ne bo mogoče uresničiti, vendar pa bi bilo vseeno prav, če bi čimprej pripravili vsaj idejne načrt« za razširitev hotelskega ob- jekta »Paka«. Tovariš Mitja Lap je na koncu pogovora še dodal, da že zdaj mislijo na prihcKinjo sezono in smatra, da bo moč zadovoljiti goste, ki bodo pri- šli v Velenje, saj bo do ta- krat že na voljo zimski ba- ben. ki bo v slabih dneh nadomestil jezero. S tem pa se bo turistična sezona raz- širila čez celo leto in ne bo treba govoriti le o »glavni« turistični .sezoni, VINKO VASLE KDAJ SKLADIŠČA V ČRETU ? Zemlji.šče okoli železniške dvorne postaje v čretu v ^elju postaja čedalje bolj za- '^imivo in privlačno. Predvi- dokončna ureditev te ^^lezniške postaje, na kateri ^ bodo ustavljali tovorni ^laki in s katere bodo na vse ^t-rani in k najrazličnejšim ^ročnikom dostavljali blago, sprožila pobudo o zgradit- javnih skladišč na tem Prostorti. Pravijo, da je to ^*'nosen posel in da dobro ^'^jono ter vodeno skladi.šče Je ni -šlo nikoli v konkurs. In prav ta ugotovitev je ti- sta, ki privlači nekatere inte- resente, ki so pripravljeni vložiti kapital, da bi v naj- krajšem času postavili ustrez- ne objekte, velike prostorne hale. Sicer pa ne gre samo za posel, temveč v še večji meri za potrebe celjskega gospo- darstva, da pride do primer- nih skladišč. K vsem tem pa je treba dodati še carino, ki prav tal^ nujno p>otrebuje skladišča. Kot ponudnik za gradnjo teh objektov se je javil ko- lektiv IjAibljanskih javnih skladi.šč, ki je baje priprav- ljen takoj vložiti v to inve- sticijo 20 milijonov dinarjev. Kot re.snejši kandidat pa na- stopajo nekatera domača tr- govska podjetja in drugi, ki jih organizacijsko povezuje poslo-^-^no združenje za trgo vino Koneks. Vse kaže, da se bo tehtnica obrnila v prid domačih izvajalcev in investi- torjev, saj imajo leti dolo- čene prednt)sti pri zagotovit- vi zemljišč in podobno, četu- di je povsem na dlani, da bo j vsaj za nekatere zemljiške ' površine odločal javni raz- \ pis oziroma izid takšnega ^ natečaja. Naj bo tako ali drugače, problem zgraditve skladišč ob tovorni železniški postaji v Cretu postaja aktualen. Že- lja je le, da bi ga čimprej rešili. M. B. DVAKRAT PLAČALA Dovoliti', da vaon opišeim nevsakdanji primeir, ki se mi je pripetil na avtobusu CE 158-.57, ki je vozil dne 6, septembra 1970, ob 12. uri in 20 minut na relaciji Celje—Celjska koča, V avtobus sem v&topila v Celju, Toda zaradi nabito polnega avtobusa je sprevodnik prišel kasirat že bolj blizu Svetine, Poleg mene je sedela moja soseda. Tako sem jaz zahtevala 2 karti iz Celja do Svetine. Dala sem mu 5 ND, ki jih je takoj vtaknil v torbo. Toda, ko mi je dal karto, je ponovno zahteval denar od mene. Na trditev, da sem mu že dala denar, je od,govoril, da denarja nima nikjer in cJa me bo javil v Celju, da bom. plačala dvakrat toliko. Po prerekanju sem mu plačala ponovno, ker mi je bilo nerodno zaradi drugih potnikov. Svetujem vsem potnikom, da morajo biti res previdni, kajti lahko se jim zgodi, da jim bo spre- vodnik (ni bil tov. Marjan kot ponavadi) zaračunal dvakratno. P. P., Svetina AKTIVNOST PLANINSKEGA DRU- ŠTVA ŠENTJUR PRI CELJU Leta 19,52 se je na pobudo občanov na usta- novnem obenem zboru PD Šentjur pri Celju, zbralo lepo število ljubiteljev narave in planin. Društvo je kmalu zaživelo ob podpori aktivnega sodelo- vanja občanov in .šteje danes ca 300 članov. Delo članov društva, ]e razdeljeno na sekcije v katerjh ima Mladina svoj soliden delež, ki se pod vodstvom dolgoletnega predsedn!;ka tov. Ga- beršek Jožeta, uspešno vključuje v razne akcije društvene dejavnosti. Želja po napredku in tradiciji slovenskega pla- ninarstva, je tudi v Šentjurju sklenila zgraditi lasten planinski dom na višinski točki 750 m na vrhu Resevne. Gradnjo doma so aktivno podprli VSI člani društva s pro.s tov oljnim delom, delovne organizacije z dotacijami in občinska skupščina Šentjur, načelo s takratnim predsednikom tovari- šem Hlastec Petrom, ki je imel za gradnjo doma \se razume\'anje. Žal pa i>koče« na Resevni doslej ni uspelo dovršiti zaradi pomanjkanja sredstev. Nujno bi bilo urediti še elektrifikacijo, vodno instalacijo ter zsunanji in delno noiranji omet stavbe. Dru- štveni odbor, se je pravkar znova lotil akcije zbi- rainja sredstev za dovršitev najnujnejšega in upa- mo, da bodo pristojni činitelji, delovne organiza- OHje in članstvo društva tudi tokrat pokazali vse ra'aume'/anije za materialno podporo in prosto- voljno delo, saj predstavlja solidno grajena »koča« prijetno izletniško točko, kamor radi zahajajo tudi Celjani, Ptujčani, Mariborčani in drug'!. Hoja od Šentjurja do koče je prijetna in je oddaljena komaj eno uro. Koča na Resevni ima tudi ,svoje zgodovinsko obeležje, saj je U>d tekla »pot« prve celjske par- tizanske čete in nedaleč od koče na bližnji ja.si Je postavljen »spomenik« padli partizankd tovarišici Ovetki Jerinovi in Dušanu Lahu, Aktivnost članstva .'?«:imjurskega planinskega društ^ja se odraža tudi v tem, ker imajo v svojem delovnem pro-gramu vključene parmanentne pla- ndnske »ture<< v Kamniške. Julijske in druge Alpe po poti Slo\'enske transverzale, ki se jih radi ude- ležujejo mladi in starejši »Planinci«, saj je ude- ležba vedno obilna. Takšnih ix>hodov je bilo letos že kar pet. Zadnja tura, je bila v Triglavsko po- gorje meseca avgusta letos, kar ponazoruje pri- ložena slika iz vrha Triglava ob Aljaževem stolpu. Med njimi neumorni prvi član d^ušt^•a tov. Gaber- šek Jože, ki ga vidimo v sredini skupine. Vztrajnemu PD Šentjur, žalimo še mnogo delcw- nih uspehov. Voh Franjo ČLOVEK VSE DRAŽJI (Nadaljevanje s 1. strani) Danes, ko tole zapisujemo, je 9. september. Po Savinjski doli- ni se še vedno tu in tam pnejo hmeljske trte v zrak. Obiranje kasni za dober teden. Krivda za to je izključno v tem, da ni do- volj obiralcev, stroji pa tudi ne zmorejo, čeravno so bilj letos od prvega dne na hmeljiščih. Pra- va sreča, da vreme streže in da ostanek ne bo šel po zlu saj gre le še za dva trj dni in pri- delek bo pod streho. DVA DINARJA IN DESET PAR PREVEČ IN PREMALO Cena dveh dinarjev m desetih par za škaf je veljala za vso Savinjsko dolino. To ni cena, ki bi jo kdo prisanjal. Odkupna ce- na za hmelj prenese 5 dinarjev in 30 par stroškov za obiranje. To pa ni le plačilo za delo sa- mo, tu so še stroški za prehra- no, prenočišče, iskanje delovne sile itd. Kdor je plačal več, je segal v proizvodnjo s stroškov- no ceno, kdor Pa Je varčeval pri hrani ali drugih pogojih za obi- ravce, si je odgnal delovno silo za prihodnje. To je ena plat. Kaj pa dru.ga? Obiravec je v denarju dobil 2 dinarja in 10 par Za škaf. To je precej pod dohodkom, ki v Jugoslaviji ve- lja za dogovorjenega. Ce bi obi- ravci dobili na roko 3 dinarje, bi ob upoštev^anju uzakonjenega delovnega časa in povprečni storilnosti zaslužil v enem me- secu 600 novih dinarjev kar je pri nas najnižja dohodkovna meja za zaposlene, tudi v zaosta- lih področjih. Nekoč v moških letih zdaj osl- \-eIega hmeljarja je bil dohodek za obiravce iskana priložnost, da so si pred zimo lahko kaj pri- voščili. Tako je bilo. Nekoč .je bilo človekovo delo hudo poceni. ZatX) govorimo o pret-^kl^ dobi, da ie bila polkolonialna. Doba, ko .je bil za mnoge h^še kilo- ffram sladkorja praznično raz- košje ... STROJ TERJA SVOJ PROSTOR POD SONCEM Kolesa časa ne moremo zavr- teti nazaj. Tudi namena nimamo. Nekaj tisočev pisano oblečenih ljudi in prav tako pisane zbirke narečij je bilo za hmeljišča v Savinjski dolini dvorezna idila, Savinjčan je bil takrat dobrot- nik, Ki je dal zaslužiti ljudem, ki jih je zaostalost in nerazvi- tost domačih logov pehala iz stiske v stisko. Danes sedanja generacija savinjskih hmeljarjev na svoj način čuti razvoj" in na- predek nekdanjih revnih podro- čij, ki jim več ne polnijo hme- ljišč z obiravci. Vidijo pa tudij tirnice lastnega napredka. Pred] leti So se hmeljarji še posmihall] takratnemu HMEZADU, ko js: kupil prvi obiralni stroj. Ne. soj dejali. So takšna dela ko stroj' ne more nadomestiti spretnih prstov. Stroji so neizogibna bodočnost na hmeljiščih tudi ob hmeljskl žetvi. Po svetu so bilj pred ena- kimi problemi, zato so stroje tudi izumili Po letošnjih prera- čunavanjih sta se strojno in roč- ho obiranje v strošku izravnala. Strojno je le za 5 par pri kilo- gramu dražje. Toda . . TODA STROJ ZAHTEVA TUDI NOVO VRSTO DONOS- NEJŠEGA HMELJA Ko smo spregovorili o obiral- nih strojih in ceni njihovih' »uslu.g«, seveda nismo povedali j vse.ga. Stroju v normalnih obi-3 ralnih po,gojih pripisujejo 13 j odstotkov kala, izguba pridelka j pa zaradi različnih razlogov lah- ko naraste tudj na četrtino. To je druga plat medalje. Tako je bilo povsod pk3 svetu, kjer so uvajali obiralne stroje. Zato so Se hmeljarji v strokovnih služ- bah pobrigali vzgojit; tako vrsto hmelja, ki bi tako izgiibo nado- mestil z večiim donosom ob ena- ki ali še večji kvaliteti in zmanj- šani občutljivosti za »jeklene« prste stroja. Toda na to slabost je treba računati. z1a.sti pa to ni niti tako težko, če hm.eljarji pomislijo na to, da tudi obiravci niso več tako natančni še manj pa moremo preciznost 25aMevati od otrok, ki so po cel teden na- mesto v Soli prebili v hmelji- ščih in nam vračali v spomin čase toliko zasovraženega otro- škecra dela. Razvoj v Savinjski dolin- trdo- vratno terja kar najhitreiš« uva- janje nove sorte hmelja, ki bo z delom večje rodnoot-i nadome- stil izgube pri strojnem obira- nju. Tu ni druge pomoči. Ravno te dni se v Nemci) i mudi skupina strokovnjakov Kmetijskega kombinata iz Žal- ca. Njihov osnovni cilj je, spo- znati delovanje kar največ vrst obiralnih strojev. Kombinat se je odločil, da bo prihodnje leto obiranje zaupal strojnikom in strojem tudi na tistih površinah, ki So jih letos morah še obirati ročno še več. Zagotoviti mislijo dovolj strojev tudi za obiranje pri kooperantih. Obiravci kot slikovita j>oseb- nost jesenske Savinjske doline se bodo kot muzejski eksponat preselili v morebitni hmeljarski muzej, kot se tja selijo vse red- kejše hmeljarske piramide, mini hmeljske sušilnice in pletene tran.sportne košare. UPRAVIČEN ZAHTE- VEK PO PREMIJI IN ŠE ČEM Da Ui več ljudi za obiranje, da tudj strojev še ni dovolj, da stroji pomenijo določen izpad pridelka in da tudj nova vrsta hmelja še nj razširjena — vse to so razlogi, ki opravičujejo zahtevo hm.eljarjev po uvedbi 12-odstot.ne premije na prodajno ceno. Pobudi so naklonjeni vsi slovenski politični in oblastni forumi, pa tudi zvezna gospo- darska zbornica. Hmeljarska proizvodnja terja poleg tega še enake odkupne cene za domačo pivovarsko industrijo kot jih plačujejo inozemci. Premija bo še kako dobrodošla za hitro vzgojo novih hmeljskih sort, za nakup potrebne mehanizacije in končno, vračamo se k izhodišču — za boljše plačilo obiravcem v kolikor in dokler bodo njiho- vi prsti potrebni, da na hmelji- .ščih ne bo neobranega hmelja, zelenega zlata, ki je letos po kvaliteti boljši kot mnoga leta nazaj. Toda to je že druga zg<^dba. •TURE KRAŠOVEC OGLAŠUJTE V NT v teh nekaj zadnjih letih, je bilo pri nas, še več pa v tujini napisanega o Jožetu Horvati-Jakiju, slikarju iz Na- zarij. Nekateri pisci so kar tekmovali, kdo bo bolje upo. dobil — Jakija. Mi nimamo tega namena. V našo rubriko smo ga iivr- stili, da bi ga predstavim kot človeka. Tudi takšnega, za katerega so odborniki skup- ščine občine Mozirje pred dnevi menili, da je vreden največjega priznanja v občini — občinske nagrade. Ko srno s to vestjo po- hiteli k njemu v njegov ate- lje, v njegov dom, ki je obe- nem tudi prva privatna umetnostna galerija pri nas. ga nismo našli. Bil je v Be- ogradu, kjer je zaključeval z delom, ki sodi med nje- gova največja. Najpomemb- nejša, saj temelji na priz- nanju in zaupanju. Končno smo ga le srečali in ga pobarali, kako je vest o nagradi sprejel. »Srečen sem.« »Kako srečen'^« »Poslušajte: jaz sem Prek- murec. živim v Nazarfih. Ze leta in leta. Torej nisem več Prekmurec . . .« »Kaj SI torej?« »Od sobote naprej imam tudi uradno in simbolično »domicil« v Nazarjih. Z na- grado je bilo izrečeno to. da sem občan Gornje Savinj- ske doline. Zato sem nagrade tembolj vesel. Srečen sem, da so odborniki priznali moj delež, tore] delež umetnika, pri razvoju mozirske občine. To je mnogo več kot denar . . .« »Ob takih priložnostih ne- kateri govore o tem., da '-^i naj bile tovrstne nagrade tudi za vzpodbudo k delu.« »V meni je vzpodbude in elana dovolj, ker je oboje moja življenjska nuja. Jaz živim za delo, zato je tudi v meni tolikšna ustvarjalna sla in moč. To nekatere mo- ti, ker ne morejo dojeti. Jaz nisem umetnik zaradi umet- nosti . . .« V teh dneh ljudje, ki skrbe za Jakijeva dela v zamejstvu, pripravljajo razstavo v Tokiu. Veliko razstavo. Tako veliko, kot je zanj potreben živ- ljenjski prostor. Zanj in za njegovo usti^arjalnost. J. SEVER ZAKON NI TAKŠEN, Bliža se redna seja občinske konference Zveze mladine v Ce- lju na kateri bodo mladi iz šol, delovnih organizacij in te- rena govorili o delu in aktual- nih problemih dana.šnje mladin- ske organizacije. Za nove.ga predsednika predsedstva konfe- lence bodo predlagali VIKIJA KRANJCA, dosedanjega .sekre- tarja, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj. »Kot mladinski aktivist si pri- čel z delom malo pred reor.na- nizaci.jo ZVI. Ka,j čutiš kot mlad človek o spreminjanju v ZM. ki ga je v zadnjih dveh letih po- gojevalo poglobljeno delo?« »Vesel sem, da smo takoj do- segli nekatere dobre rezultate in dosledno poskušali uresničiti zastavljene naloge. Več ali manj nam je to tudi uspelo. Težko pa je po tako kratkem obdobju že ocenjevati To bo laže takrat, ko bomo rešili še nekatera sporna vprašanja znotraj ZM in iz\'en nje. Prepričan pa sem, da Se mladi vse bolj zavedajo svo- je vlo.ge pri reševanju mladin- skih in družbenih problemov.« »Kaj meniš kot nekdanji uče- nec strokovne šole in človek iz delovne oreanizacije o novem zakonu o učencih v poklicu?« »Kljub našim izrednim priza- devanjem, jasnimi zaključki in stališči zakon m takšen, kot smo pričakovali. Prav zato menim, da morajo k reševanju problemov učencev v poklicu pristopiti vse naše progresivne sile. odgrvrarni organi in insti- tucije saj 3000 mladincev nav- sezadnje ni majhna številka.« Je občutek o manjvrednosti učencev na strokovnih šolah re- snično tako prisoten?« »Nedvomno. Bolj bi se morali zavedati iz kakšnega material- nega in socialne.aa položaja iz- hajajo. To so ljudje, ki so za našo družbo izredno pomembni, saj so bodoči samoupravljale!, ki bodo lahko mnogo doprine- sli k razvoju gospodarstva in obrtništva.« »V nekaterih delovnih orsjani- zaciiah se mladi nikakor ne morejo uvp'"a' iti. drugič na jim to uspeva. Kje so vzroki?« »Res je. da so ponekod mla- di dosegli lepe uspehe in to predv.^-em zaradi dobrih med.se- boinih odnosov pri samouprav- nem dogovarjanju. Drugod pa so vzrok neuspeha pri uveliav- Jjaiiju mladih v samoupravlja- nju v učinkovitosti dela ozke in zanrte .'=kuninice ljudi, ki os- talim onemogočajo samouprav- no dogovarjanje po normalni poti. Če to onemogočajo že os- talim proizvajalcem, kaj šele potem mladini.« »Kako si ti predstavljaš delo mladih v delovni organizaciji .Hlede na to, da mladinci mar- sikdaj očitajo mladinskim funk- cionarjem, da je resnično delo drugačno kot .tja obravnavate na raznih konferencah?« »Vsekakor Je delo Zveze mla- dine v delovnih organizacijah odvisno od pogojev, ki jih ima- jo, da bi čimbolje pokazalo svojo ustvarjalnost. Resnica pa je tudi, da se nekateri kljub da- nim pogojem ne držijo naših skupnih dogoVorov in stališč. Lahko pa rečem, da to v pre- težni večini izvira iz neizkuše- nosti in neusposobljenosti neka- terih mladih, ki vodijo mladn- sk aktiv v podjetju. Predvsem pa takšno mnenje oziroma očit- ki izvirajo iz neodgovornosti ne- katerih posameznikov pri ure- sničevanju aktualnih nalog ter moralne odgovornosti mladih, ki so jim zaupali to ali ono funkcijo. Menim, da takšni pri- meri niso samo v Zvezi mladi- ne, ampak bi se lahko o njih pogovarjali tudi v drugih vr- .stah.« »Nekateri pravilniki v delov- nih organizacijah ž velikim šte- vilom zaposlene mladine so na- rejeni tako da mladi ne more- jo dobiti stanovanja tudi po de- set let ali več prav zaradi mla- dosti. Kaj meniš o tem?« »Drži, da takšni pravilniki še obstojajo. Zato je potrebno, da mladi v delovnih organizacijah jasno in glasno spregovorijo o tem problemu, ki ni tako eno- staven, kot si nekateri pred- statvljajo. Potrebno bi se bilo dogovoriti o ustreznem merilu pri dodeljevanju stanovanj sta- rejšim in mlajšim ne glede na starost, saj se potrebe kažejo pri obojih. Boriti pa se mora- mo proti takšnim ki že imajo dobra stanovanja, želijo pa še boljša, medtem, ko nekateri ni- majo strehe nad glavo ali pa živijo v nemogočih stanovanj- skih razmerah.« »Nekateri ljudje v Celju ne vidijo potrebe po plačanem mladinskem funkcionarju kljub temu, da je v oblini 1.').000 mla- dih. Bi lahko nekaj povedal o tem?« »Če je to res, prihaja takšno mnenje vsekakor od ljudi, ki ne poznajo dela občinske kon- ference Zveze mladine, njenega programa in prizadevanja za vsestransko udeležbo, usposab- ljanje in izobraževanje mladih ljudi. Če bi primerjali število profesionalcev in mladinsko de- javnost v ostalih naših republi- kah ter občinah, mislim, da takšnih mnenj, če sploh obsta- jajo, ne bi bilo.« »Kakšni so tvoji delovni na- črti če boš izvoljen za pred- sednika predsedstva oh'"inske konferenco Zveze mladine v Ce- lju?« »Delovni načrt je predvsem v tem, da skupno s predsed- stvom in ostalimi organi ure- sničujemo stališča in sklepe ob- činske konference in to v tak- .šni meri, da bo vsak mlad člo- vek spoznal, da je Zveza mla- dine resnično tista organizaci- ja, katere član je sam in v ka- teri lahko vsak posameznik naj- de svoje mesto« Milan Seničar doslej neznano zupančičevo pismo PESNiK SE JE V NJEM ZAHVALIL ZA SPREJEM OB PREMIERI NJEGOVE VERONIKE DESENIŠKE 1925. LETA V CELJU Nekako ob 90-leLnici rojstva pesnika Otona Župančiča so v celjskem Zgodovinskem arhivu' med listinami mestne občine celjske našli njegovo pismo iz leta 1925, V njem je zapisal: »Velecenjeni gospod župan — dovolite mi, da se Vam še en- krat najiskreneje zahvalim za krasni venec, s katerim me je počastila mestna občina celjska in ki mi ostane drag spomin rm lepe ure, ki sem jih preživel v Vašem mestu. Z odličnim spoštovanjem udani Oton Zupančič V Ljubljani. 21. JI. 1925.« Zalivala, kot lahko razberemo iz Nove dobe je veljala tedanje- mu županu mestne občine celj- ske dr. Hrašovou, nanašala ipa se je na premiero Veronike De- seniske v celjskem gledališču. V 18. številki celjske Nove do- be z dne 19. februarja 1925 v članku Slavnostni večer v celj- skem mestnem gledališču nam- .reč beremo: »V torek, dne 17. t. m, je do- živelo sloveJisko Celje, ki je bilo zbrano v hramu naše T ali je, pra- zniškl večer, ki stoji po svoji globini in prisrčnosti edinstven v naši šestletni prevratni gleda- liški kroniki Premijera Otona Župančiča Veronike Deseniške je bila zlasti za Celje posebno pomemben dogodek, saj se deja- nje tragedije odigrava na zgodo- vinskih celjskih tleh.« Iz nadaljevanja članka je vi- deti, da je celjski premieri »pri- sostvoval g. Župančič sam ki je- prispel popoldne s poltretjim vlakom v Celje, pričakovan od članov Dramatičnega društva ter številne mladine.« Avtorja je po koncu tretje slike v imenu Dra- matičnega društva »pozdravil q. Prekoršek. vanlašujoč veličino večera in še posebno pomemb- nost dejstva, da se iora žuvan- čičeva celjska tragedija, v kate- ri je izražena velika ideia stare- ga celjskega nrotovskega rodu: ustvaritev velike države južnih plemen . . Med dolgotrajnimi. viharnimi ovavijami sta bila na- šemu velikemu pesniku izročeim dva krasna lovor jeva venca.« Otonu Župančiču, ki je pre- mieri svoje drame prisostvoval s soprogo So priredili tudi ban- ket, »na katerem sta gg. ravna- telj Gruden in Prekoršek v pri- srčnih besedah povdarjala po- men Župančičevega velikega de- la in slovesni dan, ki ga je do- živelo Celje z njega uprizoritvi- jo. G. O. Župančič .se je v svo. jem toplem, iskrenem govoru za- hvalil vsem, ki so na tako odli- čen način pripomogli do lepega uspeha njegovega dela na celj- skem odru. Naglašal je. da je to delo pisano za one, ki poznajo čustvovanje in da je zaradi tega v tem delu publike doseglo svoj namen, končno pa je obljubil nadaljevanje svoje oderske pes- nitve, ki naj obsega zgodovino celjskih grofov od Hermana H. do Ulrika poslednjega Celjarm« S tem Župančičevim pismom smo obudili dogodek iz celjske gledališke zgodovine, zdi se, da ob posebej primernem trenutku, saj se nanj navezuje letošnja po- novna uprizoritev pesnikove Ve- ronike Desenške, s katero tK) Slovensko Ijurisko gledališče od- prlo svojo sezono. D. HRIBAR SPOMENIK GENERALU MAISTRU Poteklo je četrt stoletja od- kar so si naši narodi izvojevali osvoboditev iz nacističnega su-i ženjstva. V okviru memorialne-j ga obnavljanja takratnih zgodo-j vinskih dogodkov pa se nasla- njamo in sklicujemo tudi na do-.| gajanja, ki so že v času nepo-| sredno po končani prvi svetov- ni vojni pričela oblikovati našo j nadaljnjo narodno zgodovino inj ki so zlasti tudi bila odločilnaj pri določitvi naših državnih mej,' posebno še naše slovenske se- verne meje. V onem času so nam bili potrebni ljudje, ki Viaj bi uveljavili naše narodne pra- vice in po pravičnem načelu et- nične razmejitve zavarovali naše meje. Toda nasprotnik, ki si je hotel prilastiti č:m več narod- nega ozemlja, je izzval oborože- ne spopade. Boji z nepopustlji- vim nasprotnLkom so trajalj od novembra 1918 do junija 1919. torej polnih sedem mesecev. V teh bojih smo branili in obvaro- vali vse štajersko Podravje z Mariborom. Ptujem, Ormožem. Ljutomerom in Gom.jo Radgono vse Pohorje, Kobansko in Prek- murje. Kot daleč najpoinembnejša osebnost v onem povojnem času se je za naš narod uveljavil za- služni slovenski general Maister. Bil Pa ni samo vojaški povelj- nik, bil je tudi politik in diplo- mat. Ce bi ne bilo njegovih uspešnih vojaških, političnih in diplomatskih nastopov, bi vsi prej navedeni predeli in kraji naše ožje domovine ležali danes onkraj di*žavnih mej Jugoslavi- je. General in pesnik Maister- Vojanov nosi častni naslov »Os- voboditelj Maribora«. V minu- lem letu 1969 mu je na Uncu pri Rakeku na hiši, v kateri je leta 1934 umrl, bila odkrita spomin- ska plošča. Ob 25 obletnici okupatorjeve- ga zloma m naše osvoboditve se spominjamo tudi velikega člo- veka in domoljuba ter častimo njegov spomin, V njegovem roj- stnem mestu Kamniku mu ho dne 25 oktobra 1970 odkrit ve- ličasten spomenik. V soglasju z Odborom za pro- slavitev 25-letnice osvoboditve, poslujočim pri Republiški kon- ferenci SZDL, bo odkritje spo- menika generalu Maistru imelo vseslovenski značaj. Skupščina občine Kamnik je v sodelovanju s skupščino občine Maribor in predsta-vniki Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919 ustanovila pri- pravljalni odbor za postavitev spomenika generalu Maistru-Vo- janoAOi, najzaslužnejšemu povelj- niku v bojih za severno mejo Slovenije 1918—1919. Družbenim In gospodarskim organizacijam Slovenije so bile poslane prošnje za denarno pomoč a tudi po edini Maistrovi borci prispeva- jo, čeprav le s skromnimi zne- ski, k stroškom za spomenik. V pripravah sodeluje zlasti tudi Odbor koroških partizanov. Ker ima proslava ob odkritju spomenika v Kamniku v nede- ljo 25. oktobra t. 1, vse občni na- rodni pomen in je uvrščena med jubilejne slovesnosti naših narodov, so priprave zasnovane v najširšem obsegu. Na prosla- vo se bodo zgrnile množice ljud- stva od blizu in daleč. Ro—miir NOVO AI^ATERSKO GLEDALIŠČE NASTALO NAJ B3 Z ZDRUŽITVIJO CELJSKIH IN ŠTORSKIH AMATERJEV Nastalo naj bi z združitvijo celjskih in štorskih amaterjev Med celjskimi amaterskimi kulturnimi delavci je pred ča- som vznikla misel, naj bi zdru- žili amatersko gledališče in dramsko skupino štorske Svobo- de. Razlogov, ki so do tega pri- vedli in ki tako združitev ute- meljujejo je več Celjsko ama- tersko gledališče je imelo na- mreč že od preimenovanja (iz Delavskega odra) velike težave, ker je ostalo brez odra in dvo- rane, dom kulture v štorah pa je zlasti v zadnjem času ostajal prazen. Hkrati v Celju k sode- lovanju niso mogli pritegniti mladine, v štor ah pa je mladi- ne, ki kaže zanimanje za drama- tiko, dovolj. Spričo takšnili okoliščin so že pred časom imenovali iniciativni odbor, ki naj bi preučil nu;žnost združitve obeh dramskih sku- pin. Odbor je svoje delo 7,a kij li- čil, pripravil pa je tudi že prar vila, Po katerih naj bi delalo novo amatersko gledališče. Za zdaj, kot kaže ne v Storah ne v Celju ni nikogar, ki bi in- tegraciji nasprotoval, ampak se ustrezne organizacije za njo celo ogrevajo, pri čemer kaže še po- sebno zanimanje železarna. Ta namreč dom kulture vzdržuje in ima stroške, ne glede na to, ali so v njem pirreditve ali ne. že- lezarna izraža zato pripravlje- nost nuditi finančno pomoč, njen edini pogoj pa je, da fc>i delo novega amaterskega orga^ nizma zaživelo in da bi to .spod- budilo še druge dejavnosti v ok- viru tamkajšnje Svobode. To pa je pravzaprav, tako za- gotavljajo, tudi osnovni namen združitve: železarsko središče, v katerem je zadnje čase kultur- na dejavnost zelo skromna, naj bi zopet ujelo kulturni utrip. Menijo, da bodo za izpolnitev tega cilja dani vsi pogoji, saj bo novo amatersko gledališče (upajmo, da bo do ustanovitve prišlo) združevalo vsaj kakih 30 aktivnih delavcev. Po pravilih, ki bi jih naj spre- jeli na ustanovnem občnem zbo- ru predvidoma obi koncu tega meseca, bodo umetniško vod- stvo novega amater.skega gleda- lišča lahko zaupali le strokovno sposobnim osebam, ki imajo ustrezno izobrazbo in uživajo v javnosti ugled, ti pa bodo nosili za izvedbo programa tudi polno odgC'Vomosit. Sedež novega gle- dališča bo v štorah dhr Štumoergerjevo poveljstvo nad telefonistkami ni dolgo trajalo. Našli so se ljudje s kančkom pameti, ki so spoznah, da bi podmorničarjeve izkušnje lahko bolje izkoristili. Globoko je tre- ba verjeti, da štumber.gerja slo- vo od okriljenih soldates ni prav nič ganilo. Bilo jih je vendar dovolj, ki so hrepeneli po tem, da bi se petelinili med njimi. ŠTUMBERGER »RAZ- LA3GA« ZAVEZNIKE Ko je Miroslav štumberger do- bil nalogo da se pobriga za u- stanovitev podmorniškega od- delka jugoslovanske vojne mor- narice, je to nalogo vzel zares. Kot zaveden Slovenec ni ostal hladen za jugoslovansko skup- nost narodov čeprav tudj ta zanj ni bila zbir vsega najple- menitej šega mimo dejstva, da se za politiko ni dosti zanimal. Ne- hote so bili njegovi načrti takš- ni, da se je zasebno znašel v po- novnem vojnem stanju z nekda- njimi sovražniki toda zavezniki nove dr"ir e. Zakaj? E, zadeva ni tako preprosta. Kotor je bil nekdanja podmor- j niška in sploh pom.orska baza razpadle Avstroogr.ske. Njena lastnina je po določilih medna- rodne in vojnega prava pripada- la zmagovalcem. Ker pa so jugo- slovansko obalo Jadrana s stra- ni zaveznikov imeli pod nad- zorstvom nekaj časa Francozi, oziroma francoska mornarica, si je le-ta dobrote avstrijskih skla- dišč lastila kot svx>i vojni plen. štumberger je premetene GalCe sumil, da bodo po preteku varuš- tva nad jugoslovansko ob?lo po- brali vse kar je vrednega, zato jim je sklenil pustiti čim manj plena. Bog varuj, da bi o svo- jem načrtu obvestil trop predpo- stavljenih. Le redki so vedeli za njegov načrt, med njimi pred- stojnik nekega samostana v bo- keljskem zalivu ki je pri celi akciji »razlaščanja« bi priprav- ljen držati vrečo. V samostan so namreč sklenili skriti tisto, kar bi na drugačen način ne mogli -Skriti. PRVI PROBLEM PREVOZNO SREDSTVO »Bilo bi zabavno,« se je hahl jal pred pripovedovanjem kapitan štumberger petdeset let pozne- je, »Bilo bi zabavno, če bi šel k francoskemu komandantu in ga prosil, da mi to ali ono reč iz zastraženega skladišča prepelje- jo v skrivaUšča. Mislim, da bi mi kak zaslužen toda naiven So- lunec ob vojaškem ceremonialu strgal oficirske našitke z roka- va, prepričan v to, da je storil bogu dn kralju dopadljivo deja- nje, ko je obrezčastil zagamane- ga Avstrijaka,« šmarska zvitost je bila štum- bergerju v pomoč. Izmislil si je živalmo gradbeno de:j|.'nost v Kotorskem zalivu. Prepričal je Francoze, da so mu za operativ- ne potrebe dali na razpolago od- služeno avtom.obilsko pokveko brez pnevmatik. Iz starih gum so spretni mornarji, večji del Slovenci, vlili nove gume. No, bile so prava mojstrovina saj so nekatere morali krpati tudi več- krat v enem idneivu. Toda vozilo je bilo tu . . , PIJANI ČASTNIK »ŽIROSKOP« štumberger si je izdelal vrst- ni red. Najprej je bilo treba skriti na varno najdragocenejše stvari, predvsem precizne instru- mente. Le-ti so bili v dobro za- straženih arzenalih in skladiščih. Da je bila stvar bolj zapletena, so taka skladišča stražili Fran- cozi sami. Jugoslovani so smeli v stavbe, ker so pač pospravlja- li, urejali, popravljali. Ob izho- du iz stavb so jih običajno pre- gledali. Navadno sicer niso oti- p>trumbergcrju zbrali nekateri tovariši iz mornariške .šole m poznp,jši bojni tovariši. Zda.j mož.je različnih poklicev, so bržčas zavidali svo .jernu nekdanjemu sodrugu, ki .je svojo upokojitev dočakal v mornariški uni- formi, medtem ko «o jo oni nosili le nekaj let. Kot državljani držav hm morja so za vedno na,'~ukali in ostali na suhem. počaščeni racmani Pri svojem delu smo novi- narji navajeni v glavnem le na kritiko. Ce kdo, potem je praviloma novinar vedno kriv. Ta nesimpatični del svojega paslanstva .sprejema- mo kot nujno zlo, ker ga pač moramo . . . V solfoto in nedeljo je bi- lo v Celju 35 novinarjev, ki so uradno .<>premljali državno prvenstvo v atletiki. V vseh dosedanjih prvenstvih pa ni bilo nikoli tako, kot v Celju. Prv'ič so bili novinarji — po- goščeni! Začudenje in navdušenje je bilo tem večje, ker tega nis- mo navajeni. Tako pa je tista urica kle- peta o pomembnih in nepo- membnih stvareh ob sendvi- ču, kazarcu in kavici vnesla v vsakdanji, prenapet ritem dela nekaj, kar bo dolgo os- talo v .spominu. V vseh, ki so iz vse države prihiteli, da bi iz Celja poročali o stvareh, ki bralca zanimajo. Bil je drt)ben dogodek, na oko nepomemben, vendar to- liko drag, da se ga ne da vokviriti. Iz trde vsakdanjosti je bil iztrgan delček prijetnega. To je mnogo. Hvala tovariši v Merxu, Tkanini in Topru. NanL JAVNE TRIBUNE Pobuda celjske delavske univerze, da bd danes izvedla javno tribuno o nekaterih problemih stanovanjskega go- spodarstva (razgovor je pre-; ložen na poznejši čas) je ro- dila nekaj drugih misli o prav takšnih javnih pomen- kih o vprašanjih, ki zanimajo širšo skupnost. To med dru- gim velja t?udi za akcijo o gradnji pokritih sejemskih prostorov, zatem o poteku in m^ajanju občinskega družbe- nega dogovora, o gradnji po- kritega plavalnega bazena in podobno. Skratka dovolj ma- teriala o zelo konkretnih in hkrati aktualnih vprašanjih Celja in njegovega zaledja. ŠLANDROV TRG - PRIHODNJE LETO? Po zagotovilu oddelka za gradbene in komunalne za- deve pri skupščini občine Ce- lje .bodo te dni pripravljeni prvi načrti za rekonstrukcijo in ureditev šlandrovega trga v Celju. V kolikor bodo na razpolago tudi finančna sred- stva, bodo dela na tem iz- redno pomembnem promet- nem križišču zastavili prihod- nje leto. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA NA OSTROŽNEM Kot vse kaže bo kolektiv trgov.skega ix>djetja Center t Celju zgradil na območju no- ' 'stanovanjske soseske na ■ ' : rožnem samopostrežno tr- govino. Dela bodo bržčas pri- čeli prihodnje leto. KAMNIŠKA ULICA Svet za urbanizem, grad- bene, komunalne in stano- vanjske zadeve pri skupščini občine Celje je sprejel osnu- tek odloka (potrdila ga bo skupščina) o imenovanju Kamniške ulice v obrnočju ureditvenega načrta Ložnice. Nova ulica se odcepi od Lju- bljanske ceste pn mostu čez Ložnico in se vije proti za- hodu med savinj.sko železni- co in Ljubljansko cesto. Postopek o imenovanju te ulice je v obravnavi že dlje časa, zlasti še, ker je bil tudi predlog, da naj bi se imenovala po Dušanu Finžga- rju. Toda, ker ima to ime že ulica na Hudinji, so se predlagatelji odločili za Kam- niško ulico, ki tudi povsem ustreza glede na zemljepisni pojem. O GOSPODARSTVU V REGIJI Na zadnji seji medobčin- skega sveta ZKS, ki sta ji prisostvovala tudi sekretar .sekretariata CK ZKS ing. Andrej Marine in predsednik sveta zveze sindikatov Slove- nije Tone Kropušek, so raz- pravljali o politično ekonom- skem položaju na celjskem ob- močju in o gibanju gospo- darstva v letošnjem prvem polletju. Medtem ko je po- sredoval politično oceno eko- nomskih razmer na celjskem področju sekretar medobčin- sketa sveta Janez Zahrastnik, je o rezultatih gospodarjenja govoril Zdravko Trogar. Seja je .sodila v okvir pri- prav na bližnji plenum CK ZKS, ki bo predvidoma ob koncu tega meseca. dhr MALI i intervju: \ prašu.je: Ivica Burnik Odgovarja: Tone Kegu Ko boste zdajle na jesen pogostje kot poleti hodili po planinskih poteh, vas bodo od kamna do kamna ali od drevesa do skale vodile rde- če-bele markacije. Za tiste, ki boste po poti hodili pr- vič, bcxio nujnejše kot sve- tilka sredi trde noči. In pre- pričana sem, da ob takih pri- ložnostih le redko pomislimo na ljudi, ki so morda nekaj mesecev ali ur hodili pred nami z majhnimi kanglicami rdeče in bele barve ter po- časi, vztrajno in požrtvoval- no risali rdeče-bele kroge za številne nedeljske izletnike, pa tudi prekaljene planince, ki se vedno znova vračajo v gore. Eden najdolgoletnejših celjskih markacistov je bil Tone Kegu, zdaj sicer že u- pokojen — kot član delovne- ga kolektiva EMO, kot mar- kacist, ne pa tudi kot plani- nec in ljubitelj narave. »Kdaj ste pravzaprav zsi- čeli markirati in koliko let ste obeleževali planinske po- ti?« »Za začetek bi rad po- vedal, da so to delo tudi pred menoj že opravljah — bil je to planinec Žele iz Cinkarne — in da imajo markaci.sti tudi zdaj dobrega načelnika — Flisa. Markiranje se je razvilo iz planinstva. Nekaj planincev v tovarni emaj ti- rane posode — Kodre, Prah, Pečnik, Polutnik, Ramšako- va in drugi — ki smo poma- gali tudi pri ustanovitvi pla- ninskega društva v Celju, je pač začutilo to potrebo. Na- č^nik markacijskega odseka sem bil 18 let, delal pa sem s prijateljem Ahtikom.« »Ka- tere poti ste tedaj markirali?« ))V.se območje planinskega drašiva Celje — od Celjske koče do Savinj.skega sedla nad Logarsko.« »A'am je ka- tera (k1 poti posebej pri sr- cu?« »Rad imam Savinjske alpe m še zdaj bi letx) ne bilo leto, če ne bi bil v Lo- garski ali na Okrešlju vsaj enkrat« »Ste torej za marki- ranje porabili večino proste- .s;a časa?« »Skoraj vse nede- lje in skoraj vse dni dopu- sta. Pa mi ni žal. Če marki- raš, hodiš počasi in še ik>- sebej močno doživiš vso le- poto planin.« »In kaj mislite o cestah, ki zdaj pripeljejo nedeljskega izletnika skoraj že na vsak vrh?« »To je na- predek, ki tudi nam starej- šim planincem omogoča, da se še vedno srečujemo z vr- hovi, na katere smo včasih hodili peš. Ceste in žičnice pa pravega planinstva ne mo- rejo ogrožati, še vedno je dovolj »dnega g(xspodarstva. K. ZLATA POROKA V BRASLOVČAH Minulo nedeljo sta prazno- vala petdeset let skupnega življenja Franc in Marija šmajs iz Pariželj pri Braslov- čah. V zakonu se jima je rodilo šestero otrok od kate- rih štirje še živijo. Kot sa- ma pravita je bila skrb za otroke v njunem zakonu, naj- večja skrb. Želela sta si, da bi se izšolali da bi v živ- ljenju kaj dosegli, skratka da bi bilo življenje otrok lažje kot je bilo njuno. Kliub obilo trpljenja in skrbi sta dosegla t^astitljivo starost — oče Franc 83 let, njegova žena pa 81 let. POZORNI DO NAJSTAREJŠIH Pretekli teden je Krajevna skuponovst Braslovče z osta- limi organizacijami v Bras- lovčah pripravila že kar tra- dicionalno pogostitev za svoje najstarejše občane. Povab- ljeni so bili vsi, ki so sta- rejši od 75 let. To je zares prisrčna pozornost do ljudi, ki so družbi že dali svoj delež. T. Tavčar ' NOV VODOVOD V okviru občinskei^a nika so v nedeljo v Po^u^ odprli nov vodovod v dol^' 2,5 kilometra, ki bo z zm^] Ijivostjo 1,2 sekundnega lij^ napajal kakih 45 kmečh gospodarstev. V gradnjo ^ vložili 220 tisoč din, pri^^ nje leto pa nameravajo nai« priključiti .še Železno. LOJZE LIBNIK 50-LETNIK TeN.dni je slavil svoj p^, deseti življenjski jubilej u ze Libnik .generalni direkti, zdravilišča v Roga.ški Slatin^ Ob tej priložnosti je prej^ red republike s srebrnih; vencem. Lojze Libnik je bil rojenj septembra 1920 v Podpeci nj Koroškem, kjer se je že kot mladenič vključil v narodni osvobodilno gibanje. Oprav. Ijal je limkcijo sekretarji SKOJ za Koroško, zatem ^ je bil šef obveščevalnega sek torja na Pohorju. Po vojni je .sodeloval v žt« vilnih organih ljudske oblast! in je bil 4 leta pred.sedni občinske skupščine v šmar ju. Kot prizadevnega in vest nega javnega delavca so gi večkrat izvolili za republišto ga in zveznega poslanca, I nj^ovim imenom je tesno povez/an razvoj rogaškea zdravilišča v zadnjih 17 letd za svoje delo pa je bil vel krat odlikovan. Ob njegovem pomembn« življenjskem jubileju se pri številnim čestr, želimo še mnog* r zdravih let! > dhr POSLANCI POSLANSKO PISARNO J yj polovici minulega ^ ctijski regionalni klancev in organiza- ?2pL 12; Šentjurja in "jljlicali področni po- l(0\h in republiških poslancev. Namen '"je bil. kako v prihod- jjnizirati kar najučin- ^ delo poslancev in ^jfiKe z volivci. Ob tej ^ti so se zbrani po- iji gostje — med nji- , lO republiške konfe 'sZDL Božo Kovač, ji^ilc republiškega klu- '.■^cev Marjan Jenko in regionalnega klu- ilancev Bogdan šnahel j; tudi nekaterih aktual- ioz. problematike Ko. jga in načrtovanja bo- I razvoja tega področ-' p so med drugim so- j s predlogom, da bi v odprli poslansko pisar- ,j bi tako tudi po tej taosočih kar nepo.sred- stike poslancev z volivci 5jif) območ'jih. Podobne ine razgovore poslancev [in republi.ške skupšči- jo priredili v naslednjih tud- za ostale občine v 1 regiji- ^ F. K. ŽALNICA NA REŠETU Vprašanje nove žalnice v Laškem je tema, ki se kot jara kača vleče skozi dnevne rede sej skupščine. Z žalnico bi bilo treba dokončno rešiti problem spodobnih pogrebov, saj pokojniki še vedno do ure pogreba ležijo po domo- vih, pogrebi sami ovirajo pro- met na cesti, pa tudi drugače je v estetskem pogledu po- grebov Laško za mnogimi manjšimi kraji, celo vasmi. Na zadnji seji je spet tekla' beseda o tem. Odborniki so bili ogorčeni, saj denar za žalnico je, stanovanjska skup- nost pa, ki naj zadevo ure- sniči, ostaja negibna. Na seji so sklenili, da bodo omenje- na sredstva namenili za kaj drugega, če do konca leta odgovorni gradnje nove žal- nice ne bodo rešili in pospe- šili. -ec. LAŠČANI POD MRZLIM TUŠEM v seznamu najbolje ureje- nih krajev v Sloveniji in tudi najlepše urejenih mest in na- selij na podro{"'ju celjeske tur. por- nike pri občinskem (Xlboru ZV v Velenju je danes od- potovalo na štiridnevni obisk v Dachau 43 bivših interni- rancev v nemških koncentra- cijskih taboriščih iz velenj- ske občnne. Spotoma si bodo ogledali še nekatere kraje v češkoslovaški, obiskali pa bo- do tudi olimpijsko vas v Miinchenu. -v- KANALSKI ZBIRA- LEC DO NOVE VASI Po pnj^otnem programu bi naj kanalski zbiralec št. 6) v strugi Koprivnice) zgradili le- tos do Celeie. Toda, ker je komunalnemu podjetju Ceste- kanalizacije uspelo najeti po- seben kredit, bodo letos zgra- dili še nadaljnjih 966 metrov zbiralca vse do Nove vasi (do Pratnemerja). Pospešena de- la pri gradnji tega kanala so nujna, zlasti še. ker bodo z njim zajeli vse odpadne fe- kalne vode, ki so se sicer tu izlivale v Koprivnico. Gre pa tudi za ureditev v Novi vasi, kar je tudi več kot nujno. Po vsem tem b<,xlo letos zgra- dili nekaj nad 1.400 metrov kanalskega zbiralca štev. 6. ULICA BLAŽA PRISTOVŠKA Svet za urbanizem, gradl^e- ne, komunalne in stanovanj- ske zadeve pri celjski ob- činski skupščini bo predlagal pristojni komisiji, da naj bi neka nova ulica v Celju, po možnosti na Aljaževem hribu, dobila ime po umrlem čast- nem občanu inž. Blažu Pri- stovšku. Pnšh so Aco, Vojimir, Smatl, Stevan, sami fantje od 20 do 28 let, različnih poklicev iz različnih mest. Prišli so v Celje jn tu prvič v življenju oblekli vojaško suknjo. Tudi oni so tako kot mnogi celjski fantje odšli v drugo mesto, da izpolnijo .svojo dolžnost do domovine. Prav tako, kot naše prijatelje, fante in sinove danes gledajo v drugih mestih, gledamo mi danes te, ki so jih po razporedu po- slali v Celje. In kako je njim pri nas, v na.šem malem mestu. To vpra.6anje smo zastavili peitim iz vojašnice ob Mariborski cesti. MIOMIR ČOSIC, fotograf ie Pri"i*ne: »Mesto Celje je izredno lepo, le mladi prebi- valci nas ne vidijo radi. Vsaj takšen občutek sem dobil. Starejši so mnogo bolj do- stojni, sicer pa pri svojih 28 letih tudi sam sodim mednje. Moram pa priznati, da te tn mesece, 'kolikor sem v Celju, .še nisem navezal stikov niti z enim mladim človekom.« MlLJENKO RADIČIČ, pro- metni tehnik iz Zagreba: »Ve- rjetno je le malo krajev tako lepo urejenih kot je Celje. Prebivalstvo pa tako kot po drugih krajih naše Jugosla- vije nima tistega, najbolj pristnega odnosa do vojakov. Distanca med uniformo in ci- vilom je povsod prisotna. Kljub temu pa sem se spo- znal z nekaterimi mladimi Celjani, ki so bili vsaj do mene izredno prijazni.« MILOMIR SIMONČEVIČ, delavec iz Ivanjice pn Titovem Užicu: »V Celju se , še nisem z nikomer spoznal. Mesto mi je zelo všeč. Ce imamo lantje prosto, gremo na sprehod v park, vendar smo sami zase. Gremo tudi v kino, čeprav težko razumemo, ker so podpisi v slovenščini. Morda bi lahko vsaj nedeljske predstave, ko je v dvorani največ voja- kov bile jx)dpisane v srbohiTaščini.« MILIVOJ PETROVIČ po- ljedelec iz Svetozareva: »V Celju sem že 13 mesecev. Me sto je lepo m ljudje so zelo dobri. Največ sem jih spo- znal, ko smo preko mladin ske organizacije obiskovali delovne organizacije. Tako se večkrat sestanem z mladimi tu iz Celja. Pogovarjamo se, gremo v kino in kaj popi- jemo.« SVETO ANDRIČ, uslužbe- nec iz Lešnice: »V Celju sem dva meseca, prej sem bil v Mariboru in moram priznati, da je tam prijetneje, saj ima vojak več možnosti za zaba- vo kot tu. Zdi se mi, da je v Celju samo ena ulica, kjer se sprehajajo ljudje in nič dru- gega. Prav to pa je za voja- ka težko, saj ne more na ulici ogovarjati nekoga, ki ga ne pcjzna.« Mieisto je lepo, le... ljudje niso tako lepi, no, niti ne lepi ampak dobri. Preveč občutijo, da smo mi vojaki in oni civili. Res, težko je mladeniču, ki je bil dolga leta v ci-\dlni obleki prav tako kot vi in nenadoma nosi pirvič »SMB«. Zato mu pomagajmo, da bo pri nas zaživel kot • enakovreden član .skupnosti. M. S. — J. S. Prvenstvo je končano, nij živi pr- venstvo. Organizatorji so veseli, da ,j« nuj)orno delo za njimi. Krst na tartanu je uspel. Morda ne tako, kot so vsi pri- čakovali, vendar uspel je. Uspeli so tu- di celjski atleti in to je v trenutni .si- tuaciji najvažnejše. Šest naslovov je ostal« doma. Atleti tako že vračajo tisto, kar so jim drugi upravičeno dali. Mnogi so bili proti tartanu, mnogi so tudi proti atletom. Zmagal je razum. Da je denar dobro in pravilno naložen je pokazalo že zadnje prvenstvo. Celja- ni so osvojili na,iveč prvih mest. mno- go drugih in tretjih, da ostaliii sploh ne omenjamo. Celje je še enkrat dokazalo, da je mesto atletike. Mesto, kjer za atktiiio še vedno, kljub temu da si to nekateri ne želijo, živi mnogo pravih ljubiteljev at!<'^ike. To pa je največ. Olj.ski stadion .je v dveh dneh bil prizorišče številnih drobnih trenutkov atletske sreče. Kdo bi si mislil, da bodo največji aplavz doživeli nekdanje veličine naše atletike Mihalič. Lorger, Zupančič, ?si- kovčeva. Babovičeva in Repovževa, ki so naslednikom izročali priznanja? Kdo je pričakoval, da si bodo celj« sko prvenstvo ogledali tudi zastopniki madžarske atletske zveze, gostje iz Švi- ce in Avstrije pa števihie domače vidne osebnosti? Nihče ni tudi pričakoval, da bodo novinarji, največji popotniki in obi.sko- valci številnih velikih športni!) priredi- tev tako otroško veseli sprejema, ki jim ga je pripravila na Starem gradu naša redakcija? Malokdo je tudi videl solze sreče v očeh mladinke Glavine, ki je v finišu teka 400 metrov premagala samo Vero Nikolič. Ob zaključku prvenstva pa sem bil najbolj vesel besed veterana celjske at- letike Rudija Maleta. Stal je pred stol- pom za televizijsko kamero: »Celjani so me s svo,iimi šestimi prvimi mesti obvezali in prlmorali, da tudi jaz jutri zmagani v hoji na 20 km in tako Kla divarju prinesem še sedmi naslov!« To lahko reče samo človek, ki resnično živi 7^ atletiko. In to je Rudi Male. Predstava je uspela, zavesa je spi ščena, oder pa ostaja. Celjani bod uprizarjali še mnoge igre in mnogo h tudi gledalcev. Celje in atletika .sta ta ko kot človek in srce. Eden brez dn gega ne pomenita nič, eden brez dri gega ne moreta- Po veliki zmagi v teku na 400 metrov je Miru Kocu- vanu prisrčno in športno čestital tudi .lože Medjimu- rec, ki je bil v omenjeni disciplini tretji, v teku na 800 metrov pa prvi. Stisk roke in objem po napor- nem teku, v katerega je bilo treba vložiti maksimum napora, da je bil dosežen uspeh. Pred tem je bilo treba opraviti ure in ure treninga, priprav in vaj, da bi si potem v dobrih sedeminštirideselih sekundah teka priboril naslov državnega prvaka. In to je Kocu- vanu kar štirikrat uspelo. Svojevrsten rekord! Dva velika konkurenta in najbolj.ša jugoslovanska tekmovalca na dolge proge Drago Žuntar in Dant Korica sta se po daljšem času ponovno srečala v Ce^ lju. Ves tek sta tekla skupaj, se prijateljsko menja vala v vodstvu in vse tekmovalce pustila daleč za seboj. Ob koncu je Korica začel s svojirn strahoviiini finišem, kateremu Žuntar ni bil kos. Kljub temu pa je pričakovanja izpolnil in se pošteno boril. Skoda, da ni nastopil tudi v teku na 5 tisoč metrov. Pred dvemi leti je bila .Marjana Lubej takšen heroj kot je letos Miro Kocuvan. Toda tudi njenega letos njega uspeha ne smemo prezreti in podcenjevati, sa.) je iiil dosežen po daljši in hujši bolezni ter krizi, v katero tekmovalec nujno zapade, če vidi, da ga je sredi vzpona doletela nesreča. Marjana je vztrajala, noga se ji je pozdravila in krizo je prebolela. \i še imela toliko moči, da bi zmagala, vendar je bil po- vratek kljub temu izredno uspešen: osvojila je drugo mesto na 100 metrov ter v obeh štafetah pomagala izboljšati republiški rekord. Z voljo je veliko nare- dila pot se ponovno vzpenja. Baboškova (Maribor), Vivod in Kocuvan so trenutno med najboljšimi slovenskimi atleti, ki zelo visoko ko- tirajo tudi v jugoslovanskem merilu. Pred vsemi tre- mi je lepa atlet.ska bodočnost še posebej zato, ker so pri treningu vestni, poleg tega pa imajo še velike telesne sposobnosti. Da o talentu sploh ne govori- mo ... Franc Vravnik je še enkrat dokazal, da ,je naš naj- boljši tekmovalec v deseteroboju. Brez posebnega treninga je prepričljivo zmagal in dosegel velik zbir točk 7280! Škoda, da v nekaterih letih ni najbolj re- sno treniral in tako ni doživel tistega razvoja, ki bi ga lahko. Vse še ni zamujeno ... f 21 marec 20 ^ori Jezili se boste na soseda m skovali zelo dober načrt. V finančnem smislu še ne boste na zeleni veji. 21 april 20 mai Zdravstveno se ne boste po- čutiti najbolje. V službi boste napredovali, v družinskem krogu pa bodo težave. 21 mai 21 Hinij, Dela vam ne bo zmanjkalo ves teden. Nekdo bi se vam rad približal. Računajte tudi z nepričakovanim obiskom. '2 iunij ' 'uiii 5 Zdaj je čas, da se odločite- kajti kasneje vam bo žal. V denarnih izdatkih bodite ze- lo previdni. 23 julij 23 avpus? Nekdo bi rad škodoval vaše- mu ugledu. Zaupanje, ki ga izkazejete prijatelju,bo naj- brž poželo slabe sadove. ^-A avgust 23 sept Vzbujali boste občudovanje in laskali vam bodo. V srčnih zadevah ne bo sreče. Menjaj- te svojo taktiko. 24 sept. ~23 okt. Zapletate se v prepir, ki bo brez haska. Partnerja ne bo- ste omajali. Možnost daljšega potovanja. 24 okt. ^2 nov Napetost, ki vam povzroča glavobole, bo popustila. Ne lotevajte se novih načrtov, preden si niste v vsem na jasnem. 23 nov. 21 Hec.. V službi se boste zamerili pomembni osebi. V soboto pričakujte večjo razjasnitev svojega položaja. ?2 dec. 20 ian Morabi boste temeljito pre- misliti o svojem zadnjem de- janju in popustiti. Slaba no- vica vas ne bo vrgla iz tira. 21 |an. 18 tebr. V ljubezni boste doživeli ve- liko spremembo, v poklicnem delu razoračanje. Ne bodite preveč zaupljivi. 19 tebr 'O marec Imate priložnost, da si fi- nančno opomorete, zato lah- ko tvegate. Problem, ki vas tare, boste z lahko rešili. Roman poklanja svojmi strankam in bralcem ^'o vega tednika KOMBiNAT ŽALEC P' (Nadaljevanje) »Ači ste jih zaklenili?<' je vprašal nekdo. »Kajpada!« Anierikanec je vtaknil samokres v žep. - lerikančev samokres je počil in ogledalo je zažvenketalo tla. In v tistem trenutku je zapel ključ, vrata v stransko tico so odletela in Marvel je zacvilil kakor ujet zajec. Go.stilničar je stopil v sobico. Marvel se je čudno zvijal pod nevidno roko in sunkoma pal h kuhinjskim vratom. Odprla so se in ko se je Obotavljal gostilničar, je Marvel zletel v kuhinjo. Krož- J in sklede so zaropotale. Marvel se je trdovratno &vljal, pa neustavljivo ga je rinila nevidna moč na dvo- Se. Policaj je planil v kuhinjo, za njim prvi izvošček. Ulo- je nevidnega človeki^ za zapestje, pa je dobil udarec t>braz, da je opotekaje se odletel. Vrata na dvorišče so se odprla in Marvel se jih je krčevito oprijel Izvošček je skočil in zgrabil za nevidni vrat. »Imam ga!« je zaklicai. Gostilničarjeve debele roke so .segle v zrak »Tule je!« je vpil. Marvel se je sklonil ni se splazil med borečo se gručo na varno. Med ruvanjem in suvanjem je stopil policaj nevidnemu človeku na nogo. Divje je zakričal, tedaj so prvič začuli njegov glas, izvošček je dobil sunek v prsi, da je odletel, vrata so se zaloputnila in možje so lovili in grabili prazen zrak po kuhinji. »Kam je pobegnil?« je vprašal mož s črno brado. »Ven . .?« »Todle!« je kazal policaj m stopil na dvorišče. Kos opeke je priletel mimo njegcJve glave v kuhinjo m razbil nekaj skled. »Pokazal mu bom!« je kričal Amerikanec Samokres se je zableščal v njegovih rokah, pet strelov je počilo. Med streljsnjeim je sukal roko v vodoravnem polkrogii, da so krogle kakor /^ark- letele na vse strani. Molk je nastal. Vsi so poslušali. »Pet strelov,« je hladne dejal mož s črno brado. »To ^(3 zadostovalo! Pojdite m potipajte, kjer leži truplo!« XVII NEVIDNI GOST Dr. Kemp je rnarl|ivo delal in pero mu je gladko teklo po papirju, sele oddaljeno streljanje ga je vzdramilo. »Halo!« je dejal m vtaknil pero med zobe. »Celo stre- ljati so začeli. Kaj neki -imajo ljudje danes?« Stopil je k oknu. Noč se je naredila. Luči so gorele na ulicah, okna so bila razsvetljena. Prvi krajec je vi.sel nad gričem in zvezde so sijale v jasni svetlobi. Celih pet minut le zrl dr. Kemp na mesto, poslušal in čakal. Pa nič več ni bilo čuti, vse je bilo mirno. Zagodr- njal je nekaj o ponočnjj^kih in razgrajačih, zaprl okno in spet sedel k delu. Uro ali kaj pozneje je zazvonilo pri hišnih vratih. Kemp je delal raztresene, misli so mu begale Vzravnal se je in poslušal. Služkinja je šla k vratom, jih odprla in spet zaprla. — Čakal je, da mu pride pove- dat, kdo je bil, pa ni prišla. »čudno!« je mrmral. »Kdo je bil?« Zastavil je spet pero pa pisanje topot ni šlo. Preveč je bil raztresen. Pozvonil je. »Kdo je bil?« je vprašal služkinjo. »Je pošta prišlai"« »Nikogar na bilo, gospod! Nekdo nas je potegnil, .mi- slim.« »Ni miru nocoj,« je mrmral dr. Kemp. Spet se je poprijel dei& in topot šiloma zbral vse moči, da bi se ubranil raztresenosti. Ob dveh zjutraj je bilo, ko je končno položil pero na mizo. Vstal je, zazehalo se mu je, odpravil se je v spalnico, ki je bila v prvem nadstropju. Slekel je suknjo, pa se .je spomnil, da je žejen. Vzel je svečo in stopil nazaj v obednico, da si poišče sode in whiskyja. Njegove študije iz fiz;ke in naravoslovja so ga izšolale v dobrega spoznavak-a. Njegovo bistro oko ]e zagledalo na linoleumu ob vznožji stopnic rdeč madež. Med potom v obednico je premišljeval, od kod bi bil madež. Ko ;;e je vračal, se je sklonil m zlahka spoznal, da je madež kaplja strjene krvi. Stopil je po stopnicah, gledal krog sebe m ugibal. Kar obstane ves zavzet. Kljuka sobnih vrat je bila krvava. Pogledal je roko Sr.ažna je bila. Spomnil se je tudi, da so bila vrata v spalnico odprta, ko je prL^el iz knjiž- nice, in da se sploh ni aotaknil kljuke. Z nnmim, pa od-'-čn!m korakom je vstopil. Pogled mu ie pade! na posteljo Na odeji so bili madež: krvi, kos rjuhe je bil odtrgan, čudno ce mu je zdelo, da tega ni opazil prej Najbrž je bil zamišljen. Postel.jni rob je bil potlačen, kakor bi oil š°le pred kratkim kdc sedel na njem. In tedaj se mu je zaelc, da je čul polglasen vzlik: »Do- t)r: Bog -— Kemp!;( Dr. Kemp ni verjel v glasove. Strmel je nn postelje Ali je res čul glas? Pogledal le po sobi. a ničesar r.i videl in oči so se mu vrnile k po- stelji. Zdelo se mu je, da se je nekaj zgenilo, — tam pri umi- valniku. Zapri je vrata, stopii k mizici in postavil steklenico nanjo. In z lahno grozo — Kempa ni bilo kmalu strah kake stvari — je opazil. da visi v zraku tik blizu njega krvav povoj. Platnen povoj je fil, pravilno narejen, — toda prazen, popolnoma prazen. Stegnil je roko, p>a nekaj mu jo :e ustavilo in glas je govoiil iz praznine: Sp nadaljuje tedenski mozaik Ugrabitve diplomatov in le- tal so postale moderne. Tisti, ki nimajo *:olitičnih ciljev pa ugrabljajo tudi nepolitične osebe — navadno otroke bo- gata.šev. Tako je nedavno anieri.^ki gangster Ronald Lee Millcr ugrabil otroka nekega milijonarja in dobil zanj 250 tisoč dolarjev odkupnine. V zgodovini ugrabitev je to tre. tja najvišja odkupnina, ki je bila kdaj izplačana. Na olimpiadi ugrabiteljev bi Mil- ler dobil bronasto medaljo. . . . V Mehiki je gostoval zna- ni sovjetski plesni ansambel Mojsejeva. Med gostovanjem sta se dva člana odločila, da \ se ne bosta vrnila v ZSSR in sta zaprosila za politični azil. Obema sta pri pobegu od skupine pomagali dve mladi in čedni domači dekleti. Lju- bezen in politika. . . . Britan. ski časopis »The Sunday Ti- mes« je poročal, da nekateri samostani v Evropi, ki jim firimanjkuje redovnic, kupu- j jejo mlade Indijke po 250 do 300 funtov in tako zapolnjuje- jo svoje vrste. Doslej so ev- ropski samostani kupili okrog 500 mladih Indijk. V Vatika- nu so to pisanje ocenili kot pretirano, hkrati pa priznali, da je v njem »nekaj resnice«. . . . Ob začetku novega šolske- ga leta so v Južni Ameriki abjavili podatke, da primanj. kuje okrog pol milijona os- novnih šol, kar pomeni, da 20 milijonov otrok ne bo mo- glo hoditi v šole. Odstotek nepismenosti je v Južni Ame- riki zelo visok in dosega v nekaterih državah tudi 80 od stoikov. . . . Uradna češkoslo- vaška agencija ČTK vsak dan poroča, da sovjetski vojaki na češkoslovaškem pomagajo pri žetvi in mnogih drugih delih. Poudarja, da jih obli- kuje »delovna disc talina, skromnost in želja, da opra- vijo vsako, še tako težko na- logo« Pa naj še kdo reče, da okupacija češkoslovaške leta WtiH ni bila koristna. ... Samoprispevki Za osnovne šole je denar, za kmetijske ni zani- manja - Dedni zakon ni naklonjen kmetom - Mladi gospodarji bi si morali posestvo kupiti Skoraj ne mine leto, da ne bi v vsej občini ali po- sameznih vaseh glasovali o samoprispevku za asfal- tiranje ceste, gradnjo vo- dovoda, na Dolenjskein pa predvsem za gradnjo po- slopij za osnovne šole. Iz tega bi sklepali, da kmetje še vedno iztisnejo nekaj denarja, ki naj bi koristil njim in njihovim otro- kom. V popolnem nasprot- ju s tem pa je slab obisk v kmetijskih šolah. V zad- njern času je že pomemb- na novica, če kmetijska šola laJiko sporoči, da le še ne bodo ukinilL ker ie. zbrala dovolj učencev, da še lahko deluje! ■ Strokovn,jaki računa- ,)o. da b« čez 20 h't v Slo- veni.ji še 40.000 do 50.000 kmeti,]. To bo pob)vico man,j. kot .jih .je zdaj. Ce naj bi na takih, zveča- nih kmetijah gospodarili kmetje z vsaj osnovno kmetij.sko izobrazbo, ki jo nudijo šole za kmeto- valce, bi se moralo vsako leio vpisati v kmetijske šole najmanj lOfMl kmeč- kih fantov. Računamo, da bi vsak gospodaril pov- prečno po 40 lel Če naj bi se strokovno usposab- ijale tudi kmečke gospo- dinje, pa bi se m.oralo šte- vilo obiskovalcev kmetij- skih in gosoodinjskih šol podvojiti. Upoštevali .io notrebe, ki jih bomo imeli čez 20 let. ne sedanje, ki so še veliko večie V kme- tijskih šolah pa ni niti polovica toliko učencev. II Poizkusimo ugotovi- ti, zakai! Odgovori so ze- lo neugodni. V kmetijske šole oridejo kmečki otroci DT-f^dvsem iz krajev, kjer njihovo šolanje štinendi- ralo kmetijske oro-aniza- eiip. Zato se ne VDršejo v šole naihli^ii. pmnpk no- "'Osto 7p1o oHrlnlirmi Vmp- Ali se kmetu ne izplača poslati v kmetijsko šolo svojega sina ali hčer? N?- kateri kmetje menijo, da je cesta, vodovod in dru- go, za kar plaču.^ejo samo- prispevek, porr.'embnejše od strokovnega znanja nje.gove.ga otroka. Raje prispevajo defnar za os- novno šolo kot za kmetij- sko, da bi jo otrok kon- čal z boljšim uspehom in se izučil za kak poklic. Kmetijske šole ustrezajo le kmečkim otrokom na večjih kmetijah, če nima- jo bratov in sester. ■ Sedanji dedni zakon ni naklonjen kmetom. Fant, ki ima \eč bratov in sester,, mora po smrti svojih staršev kmetijo ta- ko tekoč kupiti, če želi ostati na njej. To vedo tu- di starši. Izročijo mu lah- ko le polovico kmetije — druga polovica gre za nuj- ne dedne deleže, če jih drugi otroci zahtevajo. Za- to niti preveč ne prepriču- jejo enega izmed njih, da bi ostal doma. Če podzku- ša.io, pa navadno ne uspe- jo, ■ Za samoprispevke .<;e torej najde denar, čeprav si ga pritrgajo od ust. Tu- di za strokovno izobraže- vanje v kmetijski šoli bi si ga odtrgali, če bi kateri izmed otrok hotel v to šolo in bi notem ostal na kmetiji. Največja ovira pri tem je sedanji dedni zakon. Stvari se tako hitro spreminjajo, da jih naša zakonodaja ne dohaja. RUŠEVINE — To kar vidimo na sliki je vse, kar je ostalo do velikega švic^, skega potniškega letala, ki so ga ugrabili pripadniki fronte za osvobodite^ Palestne in ga nato v .Jordaniji uničili. Hkrati so uničili še ameriško in britanslo, potniško letalo. ^ IZREKI če bi se ljudje pol manj pogovarjali, bi se pol manj prepirali. Ni vsak bahač tudi pretepač, je pa vsak pretepač tudi bahač. Bodočnost je že med nami. Če te potrebujejo, te res spoštujejo, če se te bojijo, se le pri- lizujejo. Hrup je vselej škod- ljiv. Brez kapelj ni mor- ja. Zaostal človek te- ško razume, da udari po sebi, ko udari po človeku, HENRIK ZBIL tedenski zunanjepolitični pregled v glavnem mestu Zambije Lusaki se je končala tretja konferenca neuvrščenih dr- žav, ki se je je udeleževalo ,54 pohiopravnih delegacij in H opazovalcev. Konferenca .je sprejela dve temeljni listini, eno o mednarodnih vpraša- njih in eno o gospodarskem s«»delovanju med neuvrščeni- mi, ter več resolucij o po- sameznih perečih vprašanjih. Zdaj ko je konferenca za nami in so znani njeni skle- pi, lahko ugotovimo, da je uspela. Pokazala je, da se neuvrščene države močne,je kot kdaj prej zavedajo po- mena skupnih akcij, da so njihova stališča do osnovnih vprašanj enotna in da želijo svoje sodelovanje razvijati na čim bolj konkretnih osnovah. Iz te želje izvira ustanovitev slahiega izvršnega lele.sa, ki bo do nasledn.je konference koordiniral akci.je nouvršče^ nih in skrbel za stalne stike in izmenjavo mnenj. Na ta način bo veliko bolj učinko- vito obveščanje med neuvr- ščenimi in posvetovanja za skupne nastope v OZN in drugod. Neuvrščene države ,so se tudi dogovorile za tesnej- še sodelovan.je na gospodar- skem področju, pri čemer se hodo v vse večji meri os- lan.jale na lastne sile in na medsebojno pomoč. V primerjavi s prejšnjima konferencama v Beogradu in Kairu je pozitivno ziasti to, da se neuvrščeni niso zado- voljili s splošnimi deklaraci- jami, ampak so se potrudili najti možnosti za čini bolj konkretne ukrepe. Nedvom- no ji« to največji uspeh kon- ference, saj so nekateri ki liki še pred njo napovedi vali, da neuvrščeni prav t Sd — se pravi konkretni!) ^ repov — niso zmožni. Koi ferenca .je te napovedi ^ stavila na laž in dokazal^ da je gibanje neuvrščcnji /daj bolj zrelo in sposobno V torek ,je v New Yot ku začelo letošnje jubilejm zasedan,je generalne skupšči ne OZN. Napovedu.fejo pn hod mnogih šefov držav, tt ko da kaže. da ho letošnji zasedanje .generalne skiipšč ne eden največjih državnij kih sestankov v zgodovini, t' deležih se ga bodo tudi mn» gi šefi neuvrščenih držav. Ig bodo tako neposredn<» p« konferenci v Lusaki še s tri bune svetovne organi'Ziui> razložili poglede in cilje ne uvrščenih in skušali pridfr biti čim širšo mednarotlm podporo za tiste konkretn politične sklepe, ki so ji sprejeli v Lusaki. ■ .Medtem se .je hudo zapl tel položaj na Srednjem vzhl du. ^zaradi ugrabitev letal Palestinski koniandosi 9 najprej v Kairu uničili am( riško letalo, te dni pa so li žgali še ostala tri letala. I so jih zadrževali v .lordaniji To so storili zato. ker bri- tanska in švicarska vlada no- četa izpustiti komandosov. H so zaprti v Britaniji in i^vi« zaradi ugrabijanja letal. čino potnikov, ki ,so jili vff dni zadrževali v puščavi s" izpustili, zaenkrat pa kot Ul ce držijo še 40 potnikov, vfr činoma izraelskih državij* nov. O njihovi nadaljn.ji us* di še ni nič znane.ga. Zaradi tega se je del aru riškega lad.jevja v Sredoze« lju začel priniikati arabskil obalam, ob jordanski me pa se zbirajo izraelske četi Kazen tega so Izraek-i na okl piranem ozemlju zaprli 43 Arabcev in jih zadržali k< protitake za ugrabl.jene po nike iz letal. Položaj j«- n« pet in nekateri menijo, * ni izključena intervencij* l»roti .lordaniji. oziroma 1** lestincem. ki imajo na n.i* nem («emlju oporišča, Tii''* nevarnosti se zavedajo lu^ nekatere palestinske orgin''' zaci,je, ki obsojajo ugral)it^' in uničenje letal in celo \rA^ ki je najbolj spodbujal Tii'* stinee, zdaj zahteva, naj '* pustijo potnike. Naj se st\ar ra/.plele trtK' ali tako, dejstvo je. da ^ krog nasilja vse bolj širi P'f lestinci so si s temi ugrab''' vami napravili kaj slabo higo. saj jih obs(»ja prukO*'^ no ves svet. razen tega jia zanetili požar, v kater«'m ^ utegnejo tudi sami hudo <»P*' ei. Uspeia konferenca TELEGRAMI BEOGR.AD — V Jugo.slavi,ii se mudi podpredsednik malezijske vlade run Abdul Razak, ki se z jugoslovanskimi voditelji pofjovar- ja o razširitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Malezijo, MOSKV,\ — v Sovjetsk: zvtz: so izstrelili proti Mesecu avtoma* sko medpl.anetamo postajo »Luna 16«, Zaenkrat še ni.so sporof-iii. ali bo pristala na Luni ali pa samo krcjžila okrog nje in zbirala podatke. TOKIO — V japonskem mestu Osaki so zaprli svetovno razstavo »Expo 7C«. Trajala je šest mese- cev, ogledalo pa sd jo je 63 mili- ionov ljudi. M.\NI'la - Silovit tajfun je prifeadel tri obalna mesta na Fili- pinih in povzročil smrt okrog I.tO ljudi in jih vef sto poškodoval. Kraji nad katerimi je divjal taj- fun so .skoraj povsem uničeni. BEOGRAD — Sem je dopoto- vala kitajska gospKxJarska delega- cija, ki bo proučila možnosti za povečanje trgovine med Kitaj'.ko in .Jugoslavijo Trgovina med dr- žavama se je zadnje čase precej povečala. LONDON — Na mednarodni konferenci zdravnikov — speciali- stov za srce v Londonu so sporo- čili .da so doslej presadili že 170 človeških src. Od tega 22 ljudi s tujim .srcem še živi, nekateri že nekaj let PRAGA — Po dolgotrajni in obsežni čistki v komimistični par- tiji ^češkoslova.ške .so zdaj začeli čistijo še med tistimi, ki sicer niso člani partije, zavzemajo pa važnejše položaje v upravi, go- spodarstvu in na drugih področ- jih.- SANTIAGO —,V Cilu so odkrili in preprečili zaroto za umor no- vo izvoljenega predsednika Čila Allendeja. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m SINDIKATI O GOSPODAR- SKIH GIBANJIH ~ Prejšnji teden je predsedstvo centralnega sveta Zveze jugoslovanskih sjndikacov obravnavalo gospodarska gibanja. Na seji so omenili, da se je jugo- slovanska industrijska proizvodnja v prvih letošnjih sedmih mesecih povečala za 9,2 odstotka, produk- tivnost za 6 odstotkov, zaposle- nost za 4 odstotke. Opozorili pa so, da je to »dinamični razvoj v nestabilnih razmerah«. Količina denarja v obtoku se je povečala za 16, izvoz za 15, uvoz pa kar za 27 odstotkov. Osebni dohodki so se sicer nominalno povečali ta 20 odstotkov, vendar dejansko (če računamo povečanje žavljenjskih stroškov) za manj kot produkiiv- nosi, v mnogih delovnih organiza- cijah pa so ostali celo pri lanskih zaslužkih, kljub naraščajočim ce- nam. Gospodarsko nestabilnost zilasti povzročala večja investicij- ska in proračunska potrošnja. Investicije so se v prvih letošnjih sedmih mesecili povečale v pri- merjavi z lanskim letom kar za 39 odstotkov, proiačunska poiioš- nja pa je večja za. 26 odstotkov. Spričo vsega tega se sindikati za- vzemajo za to, da bi v federaciji, republikah in občinali sestavili poseben program gospodarske .sta- bilizacije in ga dejansko začeli uresničevati. ■ ZASLUZENO PRIZNANJE M. ."VIARINKU — Prejšnji ponede- ljek je v vili Podrožnik v Ljublja- ni član izvršnega biroja predsed- stva ZKJ Edvard Kardelj izročil Mihi Marinku ob njegovi 70. let- nici red jugoslovanske zvezde z lento, s katerim, je Alarinka odli- koval predsednik Tiro za njego/e neprecenljive zasluge. Prejšnji če- trtek je občinska skupščina Hrast- nik proglasila Miho Marinka za svojega častnega občana. C>srednji delavski svet Zasavskili premo- govnikov pa je imenoval Miho Marinka za častnega člana delov- ne skupnosti- H JUBILEJ FRANGETA BEV K\ — Priljubljeni slovenski pisa- telj France Bevk je pred dnevi praznoval BO-letnic-o T-ojstva, Ob tej priliki ga je občiiiS'ia skup- ščina Nova gorica slovesno pro- glasila za svojega častnega obča- na. Žal pa pisatelj preživlja ta svoj jubilej v bolniški postelji. ■ ZAGREBŠKI VELESEJEM — Prejšnji četrtek je predsednik zveznega izvršnega sveia Mitja Ri- bičič kot osebni odposlanec pred- sednika Tita slovesno odprl 80. za- grebški velesejem. Na 230.000 kvad- ratnih metrih velesejemske povr- šine razstavlja 627,5 razstavljavcev iz 50 držav. Privlačna posebnost na vel esej mu je tudi kamen z Lune, ki ga je prinesla na Zemljo posadka vesoljske ladje »Apollo 11«. Velesejem bo odprt do 20. sep- tembra. ■ POTRES V DALMAGLH — Prejšnji teden je precej hud potres prizadejal Knin, Drniš in še neka- tere dalmatinske kraje. Smrtn'h žrtev k sreči ni bilo, pač pa se je nekaj ljudi ranilo. Gmotna škoda je precejšna, saj je veliko Jjudi ostalo brez strehe, dokaj prizade- tih pa je tudi 27 šol. ■ SPOMENIK \. HOHKRAUTU — Na Cvetežu pri Vačah (v bližini Litije) je v nedeljo odkril pred- sednik republiške skupščine Ser- .gej Kraigher spomenik narodne- mu herojti in revolucionarju Aloj- zu Hohkrautu iz Trbovelj. Na kra- ju, kjer je .31. maja 1942 leta padel ta znani zasavski revolucionar, je bilo ob tej priložnosti zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 6000 Ijvidi. ■ ZASAVSKI PKEIVIOG DRAŽJI — Zasavski premogovniki so 10. tega meseca podražili vse vrste svojega premoga za 15 odsitotkov. S podražitvijo se je strinjal zvezni zavod za cene. Zasavske rudnike je k temu prisililo nenehno nara- ščanje cen reprodukcijske.:j;a ma- teriala. Tudi zaslužki rudarjev so .skromni, zato mnogi delavci od- hajajo drugam. ■ ZAKON O DOBREM VEDE- NJU — V Skopju se zavzemajo za to, da bi mesto sprejelo poseben kodeks norm, ki bi določal, kako naj se meščani vedejo na ulicah in drugih javnih mestih. ■ AVTOMOBII.SKA TOVARNA V ZACiREBU — Predstavniki »Crvene zastave« iz Kragujevca in Gospodarske zbornice SR Hrvat- ske so pred dnevi podpisali spo- razum o gradnji nove jugoslovan- ske avtomobilske tovarne v Zagre- bu. Iz te tovarne naj bi prišli prvi avtomobili v začetku leta 197.3, če lahko verjamemo napove- dim, Skraja bo tmarna z 2400 za- poslenimi izdelala letno 50 tisoč avtomobilov nove znamke, ki naj bi imeli 1100 do 1200 ccm, štiri vrata in pogon na prednja kolesa. Kaj več o tem še vedno skrivnost- nem »jugoavtu« za zdaj še ni moč zvedeti. ■ Z ALKOHOLOM NA ČETR- TEM .MESTU — Po podatkih sve- tovne zdravstvene org.anizacije je Jugoslavija po porabi alkoholnih pijač na četrtem mestu v Evropi- To nam povzroča hude preglavice. Tako je bilo zadnja leta v Vojvo- dini 60 odstotkov umorov in 14 odstotkov posilstev storjenih pod vplivom alkohola, beograjsko go- spodarstvo pa je samo v dveh letih izgubilo 16 milijard dinarjev zaradi odsotnosti alkoholikov z dela. Zahteva po stabilizaciji falTROST ZAHTEVALA 4 ŽIVLJENJA IjHUJŠA LETOŠNJA PROMETNA NESREČA NA CELJSKEM PODROČJU • PO SILOVI- r TEM TRČENJU SO NA CESTI PRI VRANSKEM OBLEŽALI ŠTIRJE MRTVI gjioUia promet.na nesre- Cepljah je razžalostila šLvalce Vranskega in oko. gtiri srca ne utripajo ffeer je nekdo preveč pri- na plin. Komentarji in j^ja po nesreči so naj- ličnejši. Kaj pravijo o ne- ^ prometni etrokovnja- jjj odseku ceste v Cepljah, u se je zgodila nesreča, ovinek tako blag, da • ga ^ težko imenujemo ovi- j Menim, da ga je mogoče jio izvoziti s sto kilometri uro. Cesta je .široka 7,70 metra. Iz tega lahko sklepa- mo, da je moral voznik Gori- čan voziti z izredno hitro.*^! jo,« je povedal inšpekto; UJV, Franc Sabolir. V Cepljah je treščilo ob 00.40. 26-letni Alojz Ck>ričan, do- ma z Vranskega, je preživljal dopust po delu v tujini. V ne- deljo zvečer okoli 22. ure .so stopili v njegov avtomobil trije člani družine Drolc, An- ton Dolinšek in neka sopotni- ca. Odpeljali so se v Prebold z novim rekordom, kaj vse so delali v Preboldu, komisija še ni ugotovila. Znano je samo to, da so se vračali proti do- mu po polnoči, torej v pone- deljek zjutraj. Na ovinku v Cepljah Goričan najverjetneje zaradi prevelike hitrosti ni mogel več popol- noma obvladati vozila. Avto- mobil je zaneslo v levo. Gori- čan je hotel vozilo izravnati in je zavil v desno. Toda bilo je prepozno. Bil je preveč na levi strani ceste. Pripeljala je Dunajčanka 29 letna Erna Ne- bor« s starim ford-taunusom in treščila v sredino bočne strani Goričanovega avtomo- bila. Tisti, ki popisujejo prizor po nesreči se še zdaj zgrozi- jo, štirje mrtvi so obležali na razdalji petdeset metrov. To so bili Erna Nebor, Alojz Goričan, 18-letni Vinko Drolc in 18-let.ni Anton Dolinšek. Dva poškodovana, .50 letnega Vinka Drolca, gostilničarja iz Ločice in njegovega sina, 23-let.nega Milana Drolca so prepeljali v bolnišnico zaradi /judih poškodb. Primarij kirurgičnega od- delka dr. Jenšterle, nam je povedal, da se Vinko Drolc^ bori za življenje, medtem ko" je Milan Drolc že izven ne- varnosti. Da število žrtev ni še večje, je vzrok temu, da je Erna Nebor bila sama v avtomobi- lu in da so reševalni avtomo- bili iz Celja bili z«lo hitro na mestu nesreče. Trčenje je bilo tako silovi- to, da je od Goričanovega avtomobila ostal samo še prednji del, medtem ko je prednja stran avtomobila av- strijske voznice popolnoma uničena. Inšpektor Franc Salobir: »Pregledali smo vse sledo- ve, ki so ostali po nesreči in sodimo, da se je zgodila resnično zaradi prevelike hi- trosti. Tako nam je povedal tudi Milan Drolc v t)olnišni- ci, ko je pripovedoval, kako je pričelo zanašati avtomo- bil.« Nesreča pri Vranskem je bila prav gotovo najhujša le- tošnja prometna nesreča na celjskem oomočju. Kot veči- na drugih letošnjih nesreč, .se je tudi ta zgodila predvsem zaradi prevelike hitrosti. Mnogim voznikom in še pose- bej tistim, ki pridejo iz tu- jine, še vedno ni jasno, da se naše ceste ne enačijo s cesta- mi v inozemsta-u in da mora- jo tudi hitrost prilagoditi tem pogojem. Le tako bomo bolj varni na naših cestah in nas ne bodo vedno znova razžalo- stile in presenetile takšne tragedije, kot je bila ta pri Vranskem. MILAN SENICAR OBVESTILO Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10 are v soboto. Izjemo ma sprejemamo naro- čila za male oglase i/ oddaljenih krajev, bol- nišnic, zavodov in po dobno tudi v pismih, čf nakaže naročnik istočasno u.strczno vso- to denarja. N TKDMK, OGLASNI ODDELEK IN SPRE- JEM RADIJSKIH 'ob- jav TER ČESTITK Ce- lje, Trg V. kongre- sa 10. VESTI IZ EMO DOBER USPEH V PRODAJI Sodeč po uspehih piodaje v mesecu avgustu, gredo izdelki EMO zelo dobro v promet. Največ zaslug ima za to gotovo izredno doora kvaliteta, kajti pogoje vedno bolj zaostrujejo. Zadnji ča.;^ so se lotili tudi ukrepov za sti- mulativno nagrajevanje delavcev za odlično kvaliteto iz- delkov. Kljub rekordni pioaaji v avgustu, pa v EMO še niso. zadovoljni. Kumulativna vrednost dinamike prodaje je zinatno poskočila, kar pomeni, da bodo letni plan dosegli ali celo presegli, seveda, če se bo ves kolektiv potrudil, da doseže planirano proizvodnjo. Pri vsem tem pa .^e L k vidnost podjetja ni kdo ve kaKO izboljš.ala. Prizadevajo si sicer na najrazličnejše načine. Poskrbeli bodo za poslovanje z minimalnimi zalogama n storili še mnogo dru,2;ega Predlagana je tudi ukinitev iz- plačila predujma. O tem pa bo dokončno odločal delavski svet. 20-LETNICA SAMOUPRAVLJANJA Tako kot v vseh drugih podjetjih, se tudi v EMO pri- pravljajo, da bi dostojno proslavili dvajseto obletnico sa- moupravljanja, ko je dne 25, avgusta 1950 delavski svat sprejel podjetje v upravljanje. Več vzrokov je, da take proslave še niso pripravili — poletni meseci so nepri- merni zaradi odsotnost mnogih dopustnikov, proslavo i5a bi lahko povezali tudi z otvoritvijo novih objektov, ki bo predvidoma to jesen Poleg slovesne seje delavskega sveta se bodo morda odločili tudi 7a kakšne druge prireditve, ki naj bi jih organizirali mladina in sindikalna organizacija, seveda ;>a ob pripravi tako važnega jubileja ne bi smeli stati ob strani tudi ostali. \ edno večje povpraševanje po EMOTER\I kotlih je največji dokaz njihove izreilno dobre kvalitete in funkcionalne ter ekonomične uporabnosti. PRED SEJO DELAVSKEGA SVETA Novi delav.ski svet se bo na svoji tretji se-j,' sestal že konec tega meseca. Gradivo je zelo obširno. Obravnavali bcxio pripombe obč nske skupščine Celje na statut p<,>d- jetja, poslovnik za aelo delavskega sveta, pVavilnlk o ce- nali, .spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in drugo. Pi-avilnik o delitv, osebnih dohodkov, ki ga je delavski svet sprejel leta lOfi', je doživel že toliko sprememb, da, bo treba sistem delitve osebnih dohodkov vsestran.sko dop(;)lniti. Elalx)rat za sistem oiganizacije poslovanja i/xieluje za- vod za produktivnost del? iz Ljubljane. Elaborat bi moral bdti že končan, vendar se to m zgodilo zaradi prevelike počasnosti analitičnih laziskovanj nekaterih služb, /.a službo tehničnih razi^kav in za službo programiranja m izvajanja investicij š? ni bila izdelana t. im. mikro-orga- nizacija, kar ovira dok J štipendijo na fakulteti za arhitekturo, grad- beništvo in geodezijo — geodetsko komunalni oddelek 1 štipendijo na biotehniški fakulteti — lesiii oddelek 1 štipendijo na fakulteti za strojništvo b) VIŠJE ŠOLE 1 štipendijo na vjšji tehniški tekstilni šoli 1 štipendijo na pedagoški akademiji — oddelek za glasbo C) SREDNJE ŠOLE 1 štipendijo na gradbeni tehniški šoli 1 štipendijo na strojni tehniški šoli _ 1 štipendijo na tehniški srednji šoli — lesiii oddelek ' 1 štipendijo na tehniški tekstilni šoli — konfek- cijska smer RAZPISNI POGOJI: 1. V razpisu &, podelitev štipendij lahko sode- lujejo iTČenc! študentje, ki so v zadnjem letu •šolanja dose?:h najm.anj sledeči učni uspeh: ičenci -8. razreda osnovne šole — prav dober Lispeh učenci srednjih šol — dober uspeh študentje višiA in visokih šol — dober uspeh Ne glede na določbe prve alinee prejšnjega od- stavka, lahko sooelujejo v ijatečaju tudi učen- ci, ki so končaii 8. razred osnovne šole z do- brim usnehora če predložijo potrdilo šole, da so ge učili doq izredno težkimi pogoji. 2. Ob enakih ostalih pogojih imajo prednost tisti interesenti, ki obiskujejo višje letnike šo', za katere je štipendija razpisana in ki im.ajo boljši učni uspei) 3. Interesenti vložijo pismeni vloge, kolkovane^ z 1,00 din uptavr.e takse na naslov: »SKUPŠČI- NA OBČINE LAŠKO — SKLAD ZA ŠTIPEN- DIJE«. Vlogi priložijo izpolnjeni vprašalnik k, vlogi za dodelitev štipendije z ustreznimi listi- nami, določe?iirii z vprašalnikom. 4 Natečaj traja do 30. septembra 1970, Vlo.ge prispele po tem datumu, ne bodo obravnavane. 5. Prednost v natečaju imajo občani občine La- ško. 1 6. O izidu natečaja bodo interesenti obveščeni 7. Interesent! k' bodo na na*<čaju uspeli, sklei n&jo s skladoir pogodbo. 8. Interesentom ki ne bi zadostili vsem nate- čajnim pogojem, ne bodo vloge vzete v posto- pek. Vprašalniki k vjogi za dodelitev štipendije (toč- ka 3. natečajiiih pogojev) so na razpolago v sprejemni pisarni upravnih organov občine La- ško in na vseh krajevnih uradih. Zaip-te.vesiran^ lahko dobijo informacije o nate- čaju, o določbah pravilnika o višini štipendij in o določoah s'.atu'a sklada, osebno vsak uradni dan na oddelku za obče zadeve in družbene službe občino Laško, soba št 29 SKLAD /A ŠTIPENDIJE OBČINE LAŠKO Kr~;-ifsija razpis in podeljevanje štipendij V Laškem, dne 8. 9 1970 .li DAN: poročila ob 5.00, \?rnO 8.00, 10.00 11.00, 12.00, ii' 'i8 00, 19.30 in ob 22.00. Pi- Jf'.jsbeni spored od 4.30 do i' pFfEK. 18. SKP'rK.\!BRA — t (iperna matineja; 9.2.5 Grška P,.,/glasba; 10.15 Pri vas do- i*"":; 00 Poročila — Turistični -.vjza tuje goste; 12.30 Kme- f: nasveti - France Guna: Kak- s*' j bo zimska zaloga čebslne '"Te- 12.40 Po domače; 13.30 So«ajo vam . . , 14.35 Na.ši MSalci čestitajo in pozdravlja- '''1530 Napotki za turiste; 16.00 u dan za vas; 17.05 človek in •^.je- 18.15 Dobimo se ob isti ['iVoO Lahko noč, otroci! 19.15 Ivjg z ansamblom Bori.sa Ko- ""j. 20.00 Mali koncert zbora t 'Zagreb; 20.30 »Top-pop.s«; .5 Oddaja o morju in pomor- iiih J^OB()TA, 19. SEPTEMBRA — FjD Glasbena matineja; 9.05 — ';j:fslci tednik; 10.15 Pri vas do- °;ilOO Poročila — Turistični Lk! za tuje goste; 12.30 Kme- nasveti — inž. Stanko Ran- t'KZ naj močneje vplivaio na 'jil živmoreje; 12.40 Veseli zvo- pihalnimi orkestri: 13.30 Pri- ^aio vam 14.20 Pojo jugo- jta.nski pevci zabavne gla.sbe; »Glasbeni intennezzo; 16.C0 — ^ dan za vas: 19.00 Lnhko noč. -.jI 19.15 M-nute z ansamblom jjfta Burkn^a: 20.00 Večer z na- ,e:iovalko Evo Jane — vmes ob jr. Zabavna radijska ' iera — liie^ng Fcke: Sr-ebrni buda — I (Fu Li Song objavi naTacio«; ■«) Oddaia za na.še izselience. I VKOEI.IA. 20. SEPTii-MRRA: ^a.no Dobro jutro: 8.05 Med- cjdni pristaniški koncert; 9.30 Operetne uverture; 10.C5 Se pom- nite, tovariši . . . Milan Guček — Kljub koncu sovražnikovi ujetni- ki; 10.25 Pesmi borbe in dela; — 10.45—13.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila -- Turistični na- potki za tuje goste; 13.30 Nedelj- ska reportaža; 13.50 Z novimi an- sambli domačih napevov; 14.05 Ig- rajo pihalne godbe; 14.50 S pev- cem Mišo Kovačem; 16.00 Radij- ska igra — Marjan Marine: La- vina; 17.05 Nedeljsko športno po- poldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 2i:.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Plesna glasba. ■ PONEDEUEK. 21. SEPT. — 8.10 Gliisbena matineja; 9.05 Pi- san svet pravljic in zgodb; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — ;nž. Marjan Žemljic: Ukrepi proti de- lovanju hudournikov: 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo; — 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 — Vsak dan za vas; 17.05 Ponedelj- kovo glasbeno popoldne; 18.15— »Signali«; 19,CO Lahko noč, otro- ci! 19.15 Minute s triom .-Avgusta Stanka: 20.00 Aiban Berg: Woz zeck, opera v 3. dejanjih; 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 22. SEPTEMBRA — 8.10 Operna matineja; 9.35 Narod- ne pesmi v priredbah Lojzeta Sla- ka; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Po- ročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasve- ti — inž. Marta Gosar: Izkušnje pri obnovi in kreditiranju obno- ve nasadov črnega ribeza; 12.40 Lepe melodije z orkestrom Silver- strings; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro«; 15.30 Glasbeni inter- mezzo; 16.00 Vsak dan za vas; — 17.05 Popoldanski koncert Simfo- ničnega orkestra RTV Ljubljana; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19,15 Minute z ansamblom bratov Avsenik; — 20.00 Prodajalna melodij; 20,30 — Radijska igra — Rodolfo Ltsigli: Drevesa ne segajo do neba; 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 23. SEPTEMBRA — 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ne- navadni pogovori; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kme- ,tijski nasveti ~ inž. .Arzenij Ku- ret: Kakovost različnih sort pše- nice; 12.40 Z ansambli domačih napevov; 13.30 — Priporočajo vam . , 14.35 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo; 15.30 Glas- beni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi :n vam; 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Glasb(?ne razglednice; 20.00 Vokalno instrumentalni koncert zbora m orkestra Slovenske fil- harmonije v Križankah; 22.15 S festivalov jazza. fl ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ra- dijska šola za višjo stopnjo (po- novitev); 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasve- ti — Marko Jelnikar: Presajanje iglavcev; 13.30 — Priporočajo vam 14,10 »Pesem iz mladih grl«; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Oper- ni koncert; 18 15 »Rad imam glas- bo«; 18.45 S pevcem Ivico Šer- fezijem; 18.00 Lahko noč, otroci! 20.00 četrtkov večer domačih pe- smi in napevov: 22.15 Iz sodobne makedonske simfonične literature.. NEDELJA, 20. SEPT. IM MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje. Plešiveo (Bgd) 125 POROČILA (JRT) (Ljublja- na) (30 PO DOMAČE Z ANSA-MB- LOM SLAVKA AVSENIKA — : (Ljubljana) IJO KMETIJSKA ODD.UA (Zag- I reb) It MOZAIK (Ljubljana) b OTROSK-A M.-VTINEJA: Mc [ Pheeter.sovo popotovanje — .40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) b SKRIVNOSTI MORJA — do- kumentrana serija (Ljublja- na) |J5 PROPAGANDNA MEDIGRA I (Ljubljana) »00 DRŽAVNO PRVENSTVO V TENISU — prenos (Beograd) f-OOSPP — prenos iz Lesc (Lju- bljana) 1.00 NADALJEVANJE PRENOSA DRŽAVNEGA PRVENSTVA : V TENISU (do 17.45) (Be- ograd ) BlO DRUG.4 .STRAN MEDALJE — jugoslovanski f Im (Ljub- ■ Ijana) HiCIKCAK (Liubljana) • 00 TV DNEVNIK (Beograd) [-■»S—2-1 (Liubljana) D. Savkovič: L-IUBEZEN PO KMEČKO - hum. oddaja (Beograd) '•»GODALA V RITMU (Ljub- ljana ) 1« ŠPORTNI PREGLED (JRT) '-OTV DNEVNIK (Beograd) 'Beograd) '30 ŠAHOVSKI KOMENTAR — PT.AVATNI TURNIR OB ,50. LETNICI SPLITSKEGA JA- [ DRANA — posnetek (Zag- t -reb) PONEDELJE, 21. SEPT. TV V ,šOLI (Zagreb) ' ■30 NEMŠČINA (Zagreb) ?M ANGLE.ŠČINA (Zagreb) NEM.ŠČINA — ponovitev — (Zagreb) '■»S ANGLEŠČINA — ponovitev l<« IZagreb) :"1 PRANr0.ščINA ( Beograd) '■!5 MAD/ARSKI TV PREGLED tPohorie. Plešivec do 17.30) , 'Beograd) '■5* KAKO BO PI.^ČE POSTALO PETELIN — film za otroke 'Za.ureb) JJa OBZORNIK (Ljubljana) '* OD ZORE DO MRAKA: VO- JAKI IN BAN.IA LUKA — S 'Ljubljana) I« MOZAIK (LiubUana-) 7.ABAVNO GLASBENA OD t. Daj A (Zagreb) «*CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK (Ljubljana) l*3--2-l (Ljubljana) T, Brpza: PISARNA — polj- u ^a TV drama (Ljubljana) ČLOVEK OKvm ČLOVEKA h,. ~- reportaža (Ljubljana) POROc:TLA (LjuTiljana) TOREK. 22. SEPT. IjS Tv v ŠOLI (Za".reb) RUŠČINA (Zagreb) ^■«0 OSNOVE SPIX)ŠNE IZOB- RAZBE: Prizren (Beograd) ' T\' V ŠOLI — ponovitev — I5,. 'Zagreb) *^ RUŠČINA — ponovitev (Za- I5.. Rreb) I5'=„TV VRTEC (Zagreb) 1?]; ANriTEščINA (Beograd) '5 MEDVEDOV GODRNJAV- ČEK — pravljica — 6, del l»n. 'Ljubljana) J:'' Risanka (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 MELODIJE IZ BRA.ŠOVA — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 O NAŠEM GOVORJENJU — II. del (Ljubljana) 19.30 POLJUDNO ZNANSTVE- NA ODD.AJA: Kajenje in pljučni rak (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ČLOVEK IZ ZASTAVLJAL- NICE - angl. film (Ljublja- • na) 22.15 VELIKI ORKESTRJ: A. Dvo- rak' SIMFONIJA ŠT. 5 v E- MOLU — Iz novega sveta) (Ljubljana) 22.,55 POROČILA (Ljubljana) Druei spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA - (^ Zagreb) 17..5C RISANKA (Zagreb) 18 05 MALI SVET (Zagreb) 18..30 TFLESPORT (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 NARODNA GLASBA (Zagreb) 19.20 TV POŠTA (Beograd) 19..50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 23. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 17..50 ZAKLAD , KAPETANA PA- RANGALA — oddaja TV Za- greb (Ljubljana) 18.30 OBZORNIK (Uubljana) . 18.35 NA SEDMI STEZI (Ljub- ljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.20 OBREŽJE — oddaja za itali- jansko narodn. skupino — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 30.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 G. Ibsen: SOVRAŽNIK LJU- DSTVA — predstava .SO Ce- lje (Liubljana) 22.50 MEDNARODNI JAZZ FE- STIVAL V L.TUBLTANI: - Montv Sunshine Band — ll (LJubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 24. ŠEPT. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10,30 NEMŠČINA (Zagreb) 10.45 ANGLEŠČINA (Zagraeb) 11 00 FRANCOŠČINA (Beograd) 13.00 MEDNARODNO PRVEN.ST VO V TENISU — prenos • Opatije (Zagreb) 15.55 TV V ŠOLI — ponovitev - (Zagreb) 16.50 NEMŠČINA — (ponovitev (Zagreb) 17.15 M.ADŽARSKI TV PREGLEI (Pohorje, Plešivec do 17.30 (Beograd) '17,45 POTUJEMO V NAŠ SVET - mladinska oddaja (Ljubija na) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18..30 IZBRALI SMO V KRANJU filmi s festivala športn'h ir turističnih filmov (Ljubljana na) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKR.-VT V TEDNU (Lju- bljana) 19.20 DOKTOR V HIŠI — serij- ska oddaja (Beograd) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubiiana) 20.35 A. J. Cronin: PRIMERI DR. FINIAJA — serijski film — (Ljubljana) 21.25 KUT.TTJRNE DIACX5NALE — na) 22.,50 POROČILA (Ljubljana) Drusri SDored: 17.30 POROČIL.^ (Zagrebi 17..30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA - (Zagreb) 17.,50 PRTMOŽEV DNEVNIK — oddaja TV Ljubljana (Sara- jevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDA.IA — reb) 18.30 NARODNA GL.ASBA (Zag- (Zagreb) 19.05 TEHNIČNI NASVETI (Zag- reb) 19.20 DOKTOR V HIŠI (Beograd) 2r.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 25. SEPT. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) • 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Beograd) 1H MC PHEETERSOVO POPO- TOVANJE - .serijski film — (Ljubljana) 17.45 OBZORNIK (Ljubljana) 18.00 Bukarešta: BALKANSKO KO- ŠARKARSKO PRVENSTVO — srečanje ROMUNIJA : JUCtOSLAVIJA — prenos II. pol čas a (Beo gr ad) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 18.35 ML-ADINSKI KLUB (Zagreb) 19.05 SVET NA Z.ASLONU (Lju- bljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 19.45 CIKCA K(Ljubljana) 20.35 SLIKA DORIANA GRAVA — angl. film (Ljubljana) 22.25 KONCERT OB 90 LETNICI ROBERTA STOLZA — nada- ljevanje posnetka iz Berlina (Ljubljana) 23.10 POROČILA (Ljubljana) Drueri snored: 20.00 tv DNEVNIK (Zaagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA. 26. SEPT. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOB- RAZBE (Beograd) 11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 15.00 MEDNARODNI ATI,ETSKI MITING — prenos do 1645 (Beograd) 17 40 OBZORNIK (Ljubljana) 17.45 PO DO.MAČE (Ljubljana) 18.15 MOZAIK (Ljubljana) 18.20 W Busch: CIPEK IN CA- PEK — mladinska igra — (Ljubljana) 19.20 S KAMERO PO SVETU: Na- še zastave na Anapurnah — II. (Ljubljana) 10.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3- 2 -1 (Ljubljana) 20.35 OB KONCU POLETJA — prenos zabavno glasbene oddaje iz Poreča (Zagreb) 21.35 3—2—1 (Ljubljana) 21.40 .SKRIVNOSTI MORJA — dokumentarna serija (Ljub- ljana) 22.05 NEPREMAGLIIVI — serij- ski film (Ljubljana) 22.55 TV KAŽIPOT (Liubljana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) NEPRAVILNO PREVAŽANJE TOVORA JE ZAHTEVALO ŽIVLJENJE 21-LETNEGA PETRA DRAGOSAV A Na cesti III. reda Šentjur —Ponikva se je pred dnevi zgodila težka nesreča v kate- ri je umrl 21-letni PETER DRAGOSAV iz Gornje Ilove. Nesreča se je zgodila zaradi malomarnosti, morda tudi za- radi hitrosti, saj tisti, ki bi morali pravilno prepeljati težak tovor na cilj niso po- skrbeli za varnostne ukrepe. Morda do nesreče ne bi pri- šlo, če bi bila cesta ravna, brez vzpetin in asfaltirana. Glede na to, kakšna je cesta Ponikva—Šentjur pa je bilo pričakovati, da se takšno ne- varno prevažanje ne bo sreč- no končalo. IVAN MASTNAK, 43, za- sebni ključavničar iz Bezovja je s poltovornim avtomobi- lom FORD 1350 vozil iz Po- nikve proti šetjurju. Na ke- sonu vozila je imel naložen približno 400 kilogramov te- žak mešalec betona. Da se mešalec med vožnjo ne bi premikal so bili na kesonu tudi trije delavci, med njimi Peter Dragosav. Mešalec je bil last zasebnega zidarskega obrtnika RUDIJA ŠTURBER- JA iz Trnovca pri Šentjurju. Ko je Mastnak pripeljal s hitrostjo približno 50 kilo- metrov na uro v desni pre- gledni ovinek, na odseku ce- ste, ki se vzpenja, je presta- vil brzino iz tretje v drugo in dodal plin. Vozilo je moč- no potegnilo in mešalec je zdrsel proti zadnjemu delu kesona in močno butnil v vrata. Ta so se zaradi udarca odprla in mešalec je padel na cesto. Za njim je omahnil tudi Peter Dragosav. Pri pad- cu je dobil težje notranje po- škodbe m je kmalu po pre- vozu v bolnišnico urml. Dragosav m oba delavca so bili honorarno zaposleni nri Šturberju, ki bi moral ne- srečo tudi prijaviti, vendar tega ni naredil. Delavci mili. ce so tudi ugotovili, da Mast- nak ni imel ustreznega vozni- škega dovoljenja ampak samo za A kategorijo. M. Seničar NOVJ IKUNIK - Glasilo] >b<-in.skih oigaiiizacij So- ' jialističiie zveze delovnega ljudstva: Celje. LaSko in Žalec — Uredništvo te jprava Celje, Gregorčiiiev« i, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — Glavni In odgovorni ured- nik; Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje - Tisk tn kliSeji ČGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; letna naročnina 30 din; polletna 15 din Za tujino maša. naročnina 60 din — TekočI račun 507^1—1280 — TEI..EFONI: uredništvo 23 69 m 31-05. mali oglasi Ui naročnine 38-Oft I Slikrt levo zgora.j: Posnetek z gostovanja komornega mošL zbora v Italiji: nastop celjskih pevcev na slavnosti ob odktj spcmienika partizanski brigadi. Pri zastavi v sredini podpredsedu rimskega senata, dr. Piero Caleffi. (Jovorni.ški oder .je bil okra^ z italijansko in jugoslovansko ziustavo- (Foto: M i / Slika levo v sredini: Med prvo in drugo izmeno v celjski tova« perila TOPER stro,}i mirujejo le slabe pol ure- Delavke, večinoi zelo mlade? se srečujejo na dvorišču in časa ostane samo za j zdrav ali za nekaj najnujnejših besed. Proizvodni načrt Topri\ za drugo polletje zelo napet ter ga je treba brezpogojno izpolni Foto; F. Slika levo spodaj: NOVA NAUVALNICA. Zdraviliško podj« v Rogaški Slatini investira novo nalivalnico in polnilnico minerali vode. Splošno gradl>eno podjetje tega kraja je že končalo z zeiiie skimi deli za ta velik objekt. Z delom bi naj končali do ko« prihodnjega januar.ia, dela pa bodo veljala skupaj z opremo okt 10 milijonov novih dinar.jev. Foto: J. So NOVA TRGOVINA. Rimske Toplice so končno dobile sodoft trgovski lokal, ki ga je zgradil Merx. Tako je tudi ta kraj, kii zadnja leta vse bolj vključuje v naš turizem, dobil prepotreH lokal. Na posnetku nova trgovina, tik pred zaključkom del. Foto: J. Sel IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJi^ Vojaka na naši fotografiji sta .ILRFI in 1V.\N .lERF^B iz Po^ij pri (irobelnem, ki pa skupaj, kot sta prišla; na svet in doiiv, dvajset let življenja, služita tudi domovini. Razlika med njinij le ta. da enemu malenkost bolj prija vojaška kuhin.ja. Toni Hercfeler OCVIRKI OSATOVO SEME »Poglej, Tonč, tiste na- 3;eljne, pa te vrtnice poglej poglej...« je vztrajno si- lila moža k večji pozorno- sti. »Hudirja, kaj te nič ne navduši na tej razsta- vi? Saj si kot osat.« »A ne, fejst sem se lah- ko razrasel ob tebi,« se je odrezal on LJUBITELJI CVETJA Priznam, da so Konji- čani izredni ljubitelji cve- tja. Ko sem se oni dan mudil na dvorišču občin- ske stavbe, sem iz zidu še kar nove hiše videl cve- teti več Kot pol metra vi- soke zajčke. In uvidovni so ti Konjičani, saj si niti ne odtrgajo kak cvet za v vazo. VROČE POLETJE NI POMAGALO Predvidena integracija med EMO in GORENJEM je hudo resna zadeva. Sli- šali smo celo, da namera- vajo v Celju opraviti že f v drugi polovici avgusta referendum o združitvi. Pa je mesec mimo in ... vse tiho je bilo. Stvar očitno dozoreva, zakaj vroče poletje vendar ne zori vsake zadeve, sploh pa ne preveč kislih. OBIRANJE Na račun obiranja je bilo že marsikaj poveda- nega. Tudi na račun obi- ranja hmelja, zlasti letos, ko je manjkalo obiralcev. Kaj ko bi v prihodnje šli po obiralce kar v Zahodno Nemčijo, ali p? jim tu vnaprej zagotovili devizno plačilo. To je samo pred- log, prosim' PREVEČ NAENKRAT Na zadnji seji občin.ske- ga komiteja ZKS v Celju so med drugim ugotovili, da mnogi komunisti od- stopajo od sprejetih sta- lišč, nekaterim ki so pre- ko ZK prišli na položaje, pa je ta postala odveč. Saj ni čudno kako pa naj imajo čas za Partijo, če je pa potrebno redno prezračevati vikend, se popeljati kam s kakšno, se udejstvovati v moder- nem hobiju in sploh člo- veka okupirajo različne »zakonitosti«, ki jih pri- na.ša s seboj moderna do- ba. SOSED V RDEČEM IVmOfilUL Včasih sem mislil, da mi je sosed le tisti, ki me z bližnjega balkona ali tam z vrta onstran plota spremlja na vsakem koraku, ocenjuje moje delo, zlasti Pa življenje. Zdaj vem, da sem bil v zmoti. S spremenjenimi življenjskimi pogoji, z dvigom standarda, z gradnjo visokih stolpnic so se spreme. nili tudi sosedi. Naenkreat jih je postalo več in po- javili so se novi Da, celo na cest, pa čeprav .samo za nekaj minut. Za nekaj sekund. To so sosedi, ki jih- ponavadi spoznaš v blisku sekunde največkrat i niti ne zveš za njihova imena, ocenjuješ jih lahko\ samo Po znamki avtomobila ali drugega prevoznega] sredstva in po registrski tablici. In še po nečem! -j Nedelja dopoldne. Iz mariborske smeri proti Ce-A lju je peljal pravzaprav najcenejši avto današnjega] časa — škoda V njem je sedela štiričlanska družina., Tudi babica je bila zraven, da se je vnuček bolje počutil Njihova pot je bila mirna in takšna, kot jo nakazujejo vsi prometni znaki ob cesti Kar naenkrat se je za njimi pojavil rdeč volksva- gen s celjsko registracijo. Mudilo se mu je. Kdo ve kam? Očitno je že prehitel nekaj vozil in zdaj se mu je bila na poti k njegovemu cilju pojavila ško- da. Malenkost. Močnejši pritisk na plin in vozilo je kot blisk zdrvelo mimo škode in mimo štiričlanske, družine, ki se je vozila v njej. Rdeče vozilo se je počasi oddaljevalo meter za metrom Kar naenkrat je močno zavrlo. Voznik v škodi je po zaslugi največje prisebnosti in tudi s precejšnjo dozo sreče komaj zaustavil in zapeljal mimo volksvagna. Novi sosed v rdeči škatli se je režal in mahal tovarišu, ki mu je pripeljal nasproti in zaradi katerega je tako nenadno ustavil: ljudje v škodi pa so bili trdi od strahu Babica je zajokala, saj se je že videla med ruševinami. Ni se bala to- liko zase, več ji je bilo za otroka, ki je zdaj z ve- likimi očmi opazoval njihove prestrašene obraze. Promet ria cest je za nekaj trenutkov zastal Voz- nik škode je stopil iz avtomobila in se približal predrznežu v volskvagnu. Ta se je še vedno režal. Pa ne dolgo Om, ki je upravljal škodo, je stopil k temu, kj je izzival nesrečo in stregel po življenju več ljudi in mu primazal krepko zaušnico-. Zraven Se je Se pridušil in mu povedal, kar mu gre. Tudi novi sosed v rdečem avtomobilu s celjsko registraci- jo je zaklel jn zagrozil. Tako se je končalo srečanje z nmim sosedom.. Promet na cesti je zahteval, da sta nadaljevala vsak svojo pot. Morda se bosta srečala še kje, 'Na vsak način pa se bodo pojavili Se drugi takšni in podobni sosedi, ki jim. m mar človekovo življenje. M. BOŽIČ, V R K M E OD 17. SEPTEMBRA DO 27.SEPTEMBIU Od 17. do 20. in okr*'? 27. septembra nesta'"!' s pogostnimi pad^v'^ nami, v ostalem i^P vreme. , Dr. V.J^