302
Kakošni kraji so za setev m kakošni za sadbo gozdnega drevja ugodni.
Pred 40 leti, ko je bila gozdoreja še na nizki stopinji razvitka, se je sploh mislilo, da se more za obde-
lovanje v gozdu edino setev rabiti.   Nasadbe so se za-metavale.
Če pomislimo, da je bilo v onem času še dosti gozda in so le grajščine , katere so oskrbovale skoro vse gozde naše dežele, nekoliko na pogozdovanje golih krajev mislile, da se ljudstvo s tem ni nič pečalo, manjkalo je sposobnih delavcev. Zarad tega bila je setev ceneja.
Dandanes, ko so ogromno uže izsekanega sveta grajščine kmetom odstopile in se je na stotine oralov gozda na golo posekalo, pričeli so enake prostore v veči meri posevati ali zasajati.
Večletne skušnje so pokazale, da so za setev naslednji kraji ugodni:
1)  Plitva skalnata tla, ali veče planjave z drevesnimi koreninami preprežene. Na takih krajih bile bi nasadbe drage, kjer bi se morala prst prenašati in korenine odstraniti.
2)  Obširne, puste planjave, katere imajo pa tako lego in zemljo, da se ni bati pogina setve. To se pravi na solučni strani ležeči pašniki ali gozdni prostori, kateri so vsaj toliko z grmovjem zaraščeni, da njež na sadika dosti sence in zavetja najde.
3)  če hočemo dolzega in brezvejnatega drevja iz-rediti.
Za nasadbo se priporočajo te-le zemlje:
1)  Lahke, rahle zemlje, kjer se je bati, da bi mraz vsejanega drevja iz tal ne izvlekel.
2)  Na zemljah , ki so močno s travo zaraščene, tam bi se vsejane sadike zadušile.
3)  Na močvirnih ali suhih, zelo rahlih peščenih zemljah.
4)  V mrzlih krajih, kjer mlade sadike mraz pomori.
5)  Na rebrih strmih gora, ker bi vsejano seme, oziroma majhne sadike, dež spral.
Iz tega je razvidno, da se gozdi s setvijo in nasadbo enako ceno in vspešno obdelavajo, samo da se setvi ugodni kraji izvolijo za setev in nasadbi ugodni kraji za nasadbo.