120. številka. Ljubljana, v torek 29. maja XVI. leto, 1883 Izhaja vsak dan sveder, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele sa vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., n joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 Bld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ralima se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko veft, kolikor postnimi z nafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se ?zvole frankirati. -~ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravni&tvo je v Ljubljani v Frana Kolraaua hifii »Gledališka stolba". Dpravnifitvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vt*e adm.nmtrativne ftvari. \' LJubljani 29. maja. Y. — Največje Skandinavsko kraljestvo je, kakor sploh znano, Švedija (po švedski „Sverige"), ki je v cvetočem finančnem stanji, kajti od leta 13., — torej 70 let — neso imeli Švedi nobene vojne. Res, da so Švedi napravili tudi nekoliko državnega dolga, ali to je bilo napravljeno vse zaradi železnic in drugih državnih investicij, torej so bili dolgovi narejeni le državi in narodu na korist. ŠvedBka ustava se opira na osnovni zakon od 22. junija 1866. 1., ki je odpravil zakon od 1810 1 , po katerem so bili v državnem zboru le 4 stanovi: plemenitaši, duhovni, mehčanje in kmetje po svojih poslancih zastopani. Sedanja ustava Švedska je pa popolno novo* šegna in napravljena po občeznanem zapadnem kopitu. Kralj je navezan v vsaki zadevi na svoje državne svetnike, katerih je deset, in kateri so od njega imenovani: dva državna ministra za pravosodje in vnanje posle, 5 državnih svetnikov pa za notranje zadeve, za finance, za vojsko, brodovje in verozakon, razen tega so še 3 državni svetniki brez portfelja. Če člen državnega sveta misli, da je kak kraljev sklep neumesten in ustavi in narodovi ko risti škodljiv, je obvezan dati svoj utemeljeni protest v zapisnik. Po takem protestu izstopi dotični državni svetnik iz službe s tem dodatkom, da svojo plačo obdrži. Ako tega ne stori, je narodu odgovoren, kakor bi bil.sam po sebi kaj tako napačuega nasve toval, in čaka ga potem obtožba pred državnim sodiščem. Tak kraljev sklep pride v razsodbo prihodnjemu državnemu zboru, ki ima določiti, ali je imel dotični državni svetnik prav ali ne. Ako državni zbor smatra, da je dotični državni svetnik imel prav, izreče to v javni seji, in svetnik (minister) nastopi spet poprejfinjo službo pri kialji. Na ta nučin nahajajo se v Švediji narodu odgovorni svetovalci, ne pa kroni odgovorni ministri. Pri volitvah v državni zbor, ki se imajo vršiti vsako tretje leto meseca septembra, izvoli se 136 poslancev iz kmetskih občin in 55 u mest. Piva komora — gosposka zbornica — obstaja iz 125 udov, ki so pa tudi voljeni. Vsak ud gosposke zbornice mora biti 35 let star in je moral posedovati vsaj 3 leta zaporedoma zemljišče, ki je bilo najmanj 80 000 tolarjev vredno, — ali pa je mornl davek plačevati od letnega dohodka 4000 tolarjev. Udje gosposke zbornice se volijo na 9 let in ne uživajo nobenih dijet. Politične stranke razvile so se bile v Švediji zadnja leta po priliki v istem smislu, kakor na Danskem. Najjačja je bila stranka kmetskih prijateljev, ki je že zelo cikala na socijalni demokratizem. Njen vodja in glavni govornik je bil jako nadatjeni in učeni grof Arvid Posse. Ta stranka prišla je v parlamentu do veČine in kralj Oskar, kakor pravi ustavni vladar, jo je pred 2 leti poklical na vladno krmilo Vsi aristokratni in konservativni elementi so se križali pred tem kraljevim sklepom, da je taeega ru-defkarja, kakoršuega se je kazal grof Posse, napravil ministrom-predsednikom; — mislili so, da bo grof Posse precej v Štokholmu pariško komuno proglasil in vse stare plemiške gradove po Švedskem razdrl in požgal. Pa pametni kralj se vseh teh prerokovanj ni čisto nič ustrašil in je napravil grofa Posse-ja za svojega državnega ministra in predsednika vladinomu svetu Že 2 leti grof Posse mirno in prav dobro vlada brez opravifenja vsaktere bojazni, katera Bo je zaradi njega vzbujala po deželi. Pred 9 dnevi je zastopal v parlamentu vladin predlog, da se mora armada preustrojiti, in po pruskoj sistemi izdatno poveksati. Ta predlog zastopal in branil je pred komoro grof Posse z vso svojo energijo, pa je vender propala 153 glasovi proti 44, ki so bili za predlog. Kmalu potem priSel je ta predlog tudi v gosposko zbornico, in tudi tam je bil zavrže n. Iz tega vladinoga čina grofa Posse ja se vidi, da je kralj Oskar prav imel, ko je zgovornemu vodji švedskih demokratov naložil vladino breme, in ga s tem tudi popolno spokoril. — Pretečeni petek 25. t. m. je dal ministerski predsednik grof Posse vsled tega poraza v parlamentu ostavko s celim svojim miniaterstvora vred kralju Oskarju, ki se pa se do zdaj ni odloČil. Najzanimljivejša kraljevina mej tremi severnimi, po svoji velikosti, po svojih prebivalcih in po ustavi je nedvomljivo Norvegija, v domačem jeziku „Norgeu imenovana. Ker ta dežela že nekoliko časa s svojimi ustavnimi borbami celi svet zanima, mislimo, da ne bodo čitatelji zamerili, ako malo v njeno zgodovino nazaj posežemo. Prvikrat so je Norvegija s svojo sosedi njo zjediuila 1319. 1., po smrti domačega kralja Makom. VII. Zjedinenje je bilo ustanovljeno pod tem pogojem, da mora skupni kralj 6 mesecev v jednej in spet pol leta v drugej deželi stanovati in vladati. 1397. leta prišla je Norvegija vsled Kalmarske unije pod Dansko, s katero je skupno osodo delila do leta 1814, torej skoro 500 let. Poienši od Kalmarske. unije je zginila Norvegija iz povestnice evropskih držav. Danci so jo vladali iz Kodauja in Danci so skrbeli za to, da je zgubila dežela vsako samostalnost. Norveški dohodki, ki so znašali v pretepenem stoletji vsako leto več nego l/i milijona rigsdolarjev, so se uporabljali izključno za danske potrebe, posebno pu za krasna gradbena podjetja danskih kr.iljev. Pri vsem tem so bili pa potomci starih Normanov najčistejše krvi, nekdanji „VViekingi", obva- LISTEK. P i 11 o n e. (Danski spisal Viljem Bergaoe, poslovenil 1. P.) (Dalje.) Ponudba bila je zapeljiva. A največ me je mikal način, kako je Turminov izgovoril poslednje besede „o mojem prijatelji Pillonu". Bil je vender tako pošten, tako dober ta Turminov! Kako se je mogel sprijazniti s tako razupitim roparjem, in kaj mi ima povedati o njem V Moja radovednost bila je velika. Večer bil je svetel in jasen. Zlati lunini krajec plaval je visoko po Čistem nebu nad Apeninskimi vrhovi, druga ner&zsvitljena lunina polovica videla Be je v njem kakor temnomoder ž d v svitlozlatej kapici. Globoko pod nami vlačile so se lahke, srebrnosive megle, in iz njih moleli so nizki hribi svoje ostre, z grmi obraščene kamnite vrhove, raz katerih prihajalo je slavčevo petje kot zamolkel vilin zbor. Nad lopo, v katerej sva sedela, majal je [abni veter nežno, na pol razvito listje vinske trte, v daljavi blisketate se se srebrne proge, bili so od meseca obsejuni valovi sredozemskega morja, ki so butali ob skale. Pred nama blestelo je žlahtno samostansko viuo v dveh dolgovratnih steklenicah in iz dolin gori slišali so se poslednji glasovi cerkvenih zvonov v Cepranu. Bil je prekrasen, južen in romantičen večer. Turminov nalil je kozarce in prižgal si smodko, da se je dim sukal v malih kolobarjih po lopi in začel je pripovedovati sledeče: „Pred dvema leti bil sem prvokrat v Neapolji. Bilo je v juniji, poletje bilo je razprostrlo svoj bar-vini blišč čez to čudovito mesto, katerega pisano in bogato narodno življenje se Se le takrat prav razvije, ko tujci odidejo. Nikoli se nesem mogel dovolj načuditi vsemu novtmu in veličastnemu, kar sem videl, — od razgleda na temnomodri zaliv s kade-čim se Vezuvom zadej, do raztrganega beraškega dečka, kateri je uredoval z gorečo kupčijsko podjetnostjo po ulicah nabrane ostanke smodek, da odpre na kakem uličnem oglu provizorično proda-jalnico smodek." „Vsak večer hodil sem počasi s svojo načrtno knjigo pod pazduho doli ob luki ali pa po ozkih malenčnih ulicah gori in doli, ali pa mimo Sante Lucije, kjer bo rujavi ribiči in njih prijazne koče dajale mi dovolj motivov. Neko popoladne, ko sem ravno šetal mimo cerkve svete Lucije, katero so izbrali ribiči za svojo pomočnico, zagledam pisani vlak, ki se je gibal z godbo in zastavami na s cvetlicami olepšanib vo/eh proti Chiaji, za njim Sla je cela druhal radovednežev in jih glasno občudovala." „Bila sta dva mlada zaročenca, ravnokar poročena v majbnej cerkvici, ki sta se zdaj, spremljana od svojih sorodnikov in znancev, hitro domov vozila s konji, z zvonci okinčanimi." „ Kmalu bilo je vse le oblak prahu, ki se je zgubljal po cesti, ki drži v Posilippo. A petje bilo je tako veselo in glasovi tako mili, da so me kar seboj vlekli; ne da bi bil dobro premislil, odšel sem za njimi po potu ki je peljal po strani zaliva doli. Sreča mi je bila mila. Ko sem prišel mimo razvalin pogrezneue palače kraljice Ivane, zaslišal sem zopet vesele glase in videl s poslednjega vi^okokolnega voza poskakati dvoje ljudi; in izginiti urno po nekej stezi, ki pelje po obrežji." „Redkokedaj tem če videl kak bolj romantičen rovani vseh teh nesnag, ki so v sređujem veku vse druge evropske narode več ali manj okužile. Plemstva se je jako malo pri njih ugnezd.lo, se manj se je pa napravilo graščin. Norvegi neso poznali nikdar tluke, desetine, sploh kakega robstva ali suženstva; oni so ostali ves čas, kar zgodovina pomni, v vseh slojevih društva najbolj svoboden in neodvisen narod v celej Evropi. Še njihovi dau>ki gospodarji se ue^o nikoli upali odpraviti stari nor veški „Odalsrecht", to je pravo, vsled katerega ostane zemljiščino posestvo nedotakljiva družinska lastnina. To domače norveško pravo je prouzročilo, da se neso mogia nikdar ali po n .kupu, ali po pode ljenji oii strani kraljeve oblasti ustanoviti plemenitaška imanja, kakor v obeh posestrimah; kajti tud' prodano zemljišče je irr.el pravico izvirni lastnik ali pa njegov dedič nazuj zahtevati, ako je vruil kupnino. V celej Evropi, ne izvzemši Grške in Srbske, ki sta zdihovali pod turškim jarmom, sta bili skozi celi srednji vek jedini svobodni deželi v pravem srni.-in besede: Norvegija in Črnagora. Tukaj ni bilo nobenega tlačana in grajskega nadzorniki pri tlačanski roboti, vsak km t je bil popoln! lastnik svoje zemljo in ni poznal na 1 seboj nikogar druzega, kakor svojega vladarja. V teh pokrajinah ni bilo treba nobene odprave tlake in desetine in driuih Ucih in jednacdi fevdalnih hrt men, kakor se to čita v po-vestnici vseh druzih narodov cele Evrope V Velikoj Britaniji še zdaj obdelovalec zemlje ni druzega kakor najemnik (farmer), ki živi v največji revščini, in v potu svojega obraza za razkošne lorde po zemlji droga in praska; nič boljše ali morebiti se slabše se godi italijanskemu kolonu. (Nadaljevanje v prihodnjem članku.) Politični razgled. & o< raiij t težo It*. \ L j u b I i i 'i 28. maja. Včerujšui duu pričeli so trite deželni /lunu svoja zasedanja, B etnografe1 k t, štajerski in šlezijski. Skoro gotovo bude v v&eh treh letos prišlo na ra/govor vprašanje o premem bi volilnega reda in pa o šoli. — Štajerski deželni zbor otvo-ril j« »i žilni glavar pl K a i se rfe i d BI a ga ti n-šek z objavljenjem nekaterih ustanov, mej drugim zapustil je baron Maver-Melobof svoj grad Eur nau in pa 25 oOO gld. gotovine za hiralnico; v taisti namen volila je Štajerska hranilnica 50.000 gld. Kazen opazko, da ni želeti razširjenja deželne av tonomije, k'-r se z njo pomnože tudi bremena, ni imel govor njegov nič političnega v sebi. Predloži) se je zboru načrt pustave za razširjenje deželno* zborske volilne pravice tudi na petakarj«. Včeraj ye je »hh i* i državni /bor s kraljevim reakriptOin zaključil iu se bode zopet sklical meseca decembra. — Delegacije se bodo s<šle letos Še le v drugi polovici meseca oktobra; zatorej bode ogeraki državni zbor evoje volitve v delegacije izvršil v prihodnjem zasedanji začetkom oktobra. Delegaci e bodo letos na Dunaj i zborovale in sicer ob jednem z državnim zborom. — Predsedstvo o-gersfce 'gosposke ZDOTDlce Je~šedaj popolnjeno, ker je postal višji kamornik pl. Szogyeoy Mar ich predsednik, tavernik grof Cziraky pa podpredsednik. Vnaitj4» države. Kronanje carjevo v .vlo«kvi izvršilo se je brez na)manjšega nereda. Mnogobrojni telegrami opisujejo nam krasoto in blesk tega slavnostnega čina. Ceremonija trajala je od 10. do 123/4. ure. Ko je car kleče moli! za ljudstvo svoje, bil je tako prevzet ginjenja, da je glasno jokal. Vsem navzočnim, ki so mej to molitvo stali, stopile so solze v oči pri tem prizoru in čulo se je glasno ihtenje po dvorani. Sledečo molitvo za carja v imenu ljudstva govoril je Novgorodski metropolit in navzočni za njim klečeč, dočim je se.m car stal. Po konča ne j svečanosti šla sta car in carico v Blagoveščensko iu Arhungelsko cerkev, opravila ondu kratke molitve, ter se po rudečih stopnicah vrnila v palačo, ter se s „krasnago krilca", ležečega nad reko Moskvo, pokarala zvestemu in navdušenemu narodu svojemu z običajnim trikratnim priklonom. Ob 3. pričel se je slavnostni banket v „grnnovitaji palati". Ljudstvo vedlo se je mej vso slavnostjo uzorno; vzlic slabemu deževnemu vremenu vztrajalo je dolge ure pred katedralo ter ob glavnih momentih svečanosti kleče molilo za svojegn carja-batjuško. — Povodom kro nanja podelil je car Andrejev red z briljauti generalom: Miljutinu, Valujevu, Totlebnu, Adlerbergu, Reutcruu, Hevdenu in Gil-d e n s tu bbe-j u. Andreiev red brez briljantov so dobili: Putjatin, Mietlin, Titov, Loris-Melikov, Tolstoj, Dorganov, Novosel-s k i j in Verigin. Nadalje so prejeli: Baranov briljantni prstan s carjevo slko, Do Igo ruko v večji portret carjev na prsih. Aleksander Nevskijev red z briljanti so dobili; Do udu kov -Korsakov, Giers, No viko v, Ko ha no v. Isti red brez briljantov: Soeši, Abaza, Voroncov-Daškov, Pob j edonošče v. Vladimirjev red prve vrste pa: Ignatjev, Nabokov, Pa h len, Drentelen, Al bed 1D sk i, Possjet. — V* liki knez Mihael imenovan je prisednikom ministerskega komiteta. Mej A v-1 lijo in lltiiiiuiii Jo so bili zadnje čase, kakor poroča privatni telegram bcrolinskega nTagblattau, tajna obravnavanju o donavskem vprašanji. Ilumunija je izjavila, da hofe popustiti svoj upor proti londonskoj pogodbi, uko Avstrija priznava, da se udeležuje samo vsled evropskega in mdita ko-misijona za donavsko črto Brailu Zetezoa Vrata, ne pa kot podonavska država. To pa je Avstrija kratko malo zanikala. Vsled tega odgovora da je dobil prestola! govor rumuiski znani ostri svoj enačaj. — Rečeni list prinesel je tudi poročilo iz Bu kurešta, da so ondu razkrili zaroto proti kralju Karolu. „Woil')v bureau" pa poroča, da sicer ni bili prava zarot«, ampak da je dobila policija bu kurelka i/, več mest Moldave vesti, da se pripravlja v dan 22. maja napad na kralja iu za to so se potem storile varnostne priprave. Republika franconlia tira zadnje Čase z veliko doslednostjo in energijo svojo kolonijako politiko v v/hodnej Aziji V petek pa je došla depešu iz Sa i gona, ki poroča o francoskem porazu. Poveljnik ekspedicije v Tonking, Riviere, vršil je s Štiristo možmi in oddelkom deželne vojske rekog noskovaoje, pa je bil bliau Hanoi od velike mno- žice — kakor se trdi, regularne kinežke — vojske napaden, ter se je moral umakniti v Hanoi. Pri tem umikanji pa je bil Riviere ubit in fregatni kapitan de Vilers smrtno ranjen. Vsa izguba šteje šestindvajset mrtvih in jednoinpetdeset ranjencev. Zbog te izgube velik nemir v francoski kamori, ki je potem jednoglasno votirala kredit za ekspedicijo v Tonking. Pomorski minister telegrafo-val je guvernerju v Cochinchino, da naj izda vojakom to le dnevno povelje: „Kamora votirala je soglasno kredit za eksepedicijo v Tonking; Francija bode maščevala svoje slavne otroke." Mogoče, da pride vsled tega do prave vojske mej Francosko in Chino. Dopisi. ■ x Celja 29 maja [Izv. dop.] Deputac i j kmetskih občin za sprejem cesarja se je v čitalničnej dvorani izvolila dne 20. t. m. od zastopnikov občin iz sodnijskih okrajev: Celje, Laško, Šmarje, Konjice, Slovenjigradec, Šoštanj, Gornjigrad in Vransko. Izvoljeni so bili sledeči: Bračić Miha, Sraodej Janez Vizjak Miha, Lipovšek Franc, KaČiČ Jernej, Guček F^anc, Podgoršek Franc, Ocvirk Jakob, Grad š ni k J-rnej, Rudolf Janez, Vivod Janez, Bart Janez, Skubic Frane, Vošnjak Janez, Lipold Jože, Spende Jakob, Prislan Franc in Šorn Gašpar. Deputacijo vodil in cesarja slovenski nagovoril bode gospod Jože Lipold, posestnik v Mozirji. Deputacijo bode tudi poslala Čitalnica, katoliško društvo v Celji, zveza slovenskih pesojilnic v Celji in južno-štajer-sko sadjerejsko društvo v Št. Jurji. Celjski slavnostni odbor je za vse te deputacije uložil prošnje za sprejem pri dotični oblastniji. SevniŠki, Brežki in Kozijanski sodnijski okraj poslal bo posebno deputacijo kmetskih občin na Zidan m ost. Iz Trsta 26. maja. [Izv. dop.] Za tabor v Brezovici poleg Materije in postaje Herpelje-Kozina se delajo obširne priprave. Danes naznanjajo po voglih v Trstu veliki plakati tabor; lahonSičem je to trn v očeh, kajti dan na dan pisarijo iz Istre v tukajšnje lokalne laške časopise. Dobro bi bilo, da se ga udeleži od blizu in daleč ob lo rodoljubov, priporočeno bodi tudi rodoljubom iu korporacijam, ki iiemajo prilike prisustovati, da telegrufino izrazijo svoje pozdrave in svoje soglasje, ker tudi to povzdiguje navdušeno narodni čut. Brzojavi naj se pošiljajo na 'železniško postajo Kozi nali erpelje. Narodna društva naj se udeležujejo če je mogoč« z zastavami. To bode četrti tabor v Istri; oajsijujneji mej temi bil je oni v Dolini 27. oktobra leta 1878, kateremu je politično društvo „Edinost" tudi postavilo spominek, tri metre visoko kamenito piramido. Gotovo je, da temu prihodnjemu taboru še drugi slede v osrčji Istre. Laboni v jedno mer kriče: Istra je italijanska; kdo bi se ne smijal temu iredentovskemu kriku? Na noge Slovenci, Istre, Primorske in Kranjske; pridite na tabor, prizor kakor je bil ta, ki se je ponudil mojim očem, ko sem pri Sel na skalnato stezo, ki je peljala sem ter tja č< z strme skalnate obronke na morsko obrežje, kamor so odšli svatje." „Na levi stale so temne razvaline starega grada kralj'ee Ivane, temiioinodri valovi vale se po pro štoru, kjer so se nekdaj ustuvljale knežje gondole in Btražili z oklepi obdani helebardisti." „Na desnoj držal je daleč tja v morje ozek jezik suhe zemlje, posejau s skalami v najrazličnejših podobah, in se je končava! z ozko progo pen, kar je pričalo, da kameniti hrbet drži dalje pod vodo." „Na obrežji stalo jo več ribilkih koč, ki so bile na pol usekane v skalo in na pol sezidane iz debelih kamnov, prav zrhveu bil je pa narejen šotor iz dveh jader, ki sta bili vzeti iz v zalivu stoječih čol nov. Jadri bih sta na jednej strani privezani na ribiške koče, proti morju pa na debel mlaj, ki je bil ves praznično ovit z listjem in cvetjem, svitlobar-vine svetilnice, svetli ognji na ognjiščih v kočah, velik svitel kres na kvišku strlečej skali oznanjevali so, da mislijo tu obhajati neko svečanost.u „S prva obstal sem na stezi, da sem risal po-vrhen obris življenja, ki se je gibalo doli v nižuvi. Ko se je pa počasi stemnilo in BO pisane svetilnice dajale vedno veejo in muogovrstnejšo svitlobo, postal sem POgumnejŠi, tembolj, ker so čolni napol neni z gosti in radovedneži prihajali drug za družim, da sem se lahko, ne da bi me bil kdo zapazil, za mešal mej ljudi. Na z*dnjo pr.šel sem na mesto, kakerino sem želel. Neka štrleča skala me je ua pol zakrivala, kres na desni je z rudečim plamenom ivtzsvitljeval inalerićno množico, ki je taborila pred menoj." „Velike sklede makaronov nosile so se mej hrumečimi gosti okrog, ribe, frutte de mare bile so na mizi nakupi<":eue mej sadjem in zelenjavo^ vino prinašali so iz temnih kletij v velikih opletenih steklenicah, in kmalu bila je cela družba pisani roj, da uesi več razločil gostov od gledalcev. Pa kakšne podobe, kakšne lepe postave skakale so pred menoj! Mlade, smejoče se ženske, stare nagubunčene babe, katerih k in.- je le še bolj na videz stavil njih pre-perelost, pol nagi otroci, ki so se z vso brezobzirnostjo mladine plazili pod mizami, da bi ujeli kako breskvo, ki bi se ua tla zvalila ali polobgrizeuo me-lonino skorjo, moški, tako rujavi kakor bron, tako crnooki in tršati, da bi bil lahko mislil, da imam pred seboj druhal afrikauskih tihotapcev; obrazi bili so nekateri grdi, drugi so pa zopet s svojo lepoto Spominjali ua starinsko črte — to vse je ropotalo, pelo, vriskalo in plesalo pred mojimi očmi, tako da kmalu nesem vedel kaj bi na papir narisal." „Na zgornjem konci mi>.e sedela sta ženin in uevesta, obdana od prijateljev in sorodnikov; ona bila je stegneuo, črnooko dekle, prijaznim smehljanjem in gorečimi pogledi; on pa krepka, žilasta postava, pravi ueapolitanski tihotapski tip, ki se je to trenutje gotovo bolj brigal za makarone in vinske vrče, kakor pa za uevesto." „Kar se zasliši močen krik, da je kar skozi ušesa letelo, podoben kriku tonovščiee s skalnatega hrbta, okrog katerega so lesketali se valovi s srebro-belim fosfornim bleskom, kar je navadno po letu na Brednjezemskem morji. To znamenje napravilo je nekak magičen utis na vse. Smrtna tišina je nastala, celo otroci so umolknili. Potem je pa iz vseh grl zadonel omamljivi evviva, klobuke in kape metali so v zrak, tamborine iu gitare prikazale so se iz skritih futeralov; ko je nekaj ribičev vzelo goreče olj kine veje v roke iu ž njimi mahalo po zraku, drla je vsa ostala druhal z gitarami na čelu doli na breg, da sprejme pričakovanega gosta." „Moje oči gledale so po morji. Z začetka ne- kamor pridejo naši vrli bratje Hrvatje, na taboru utrdil? bomo močneji vez, ki nas veže po krvi in geografičnej legi, tam se bomo »poznali in izrekli, da Istra je in bo našapod mogočnim žezlom A v 8 t rije. Duhovščina pa, ki ima največ prilike in upliva, naj v svojih župan navdušuje svoje farane za tabor in se izgledno sama v obilici udeleži. Duhovščina je narodna, zagotovljeni smo, da bode tudi svojo narodno dolžnost storila, saj živi mej narodom in je za narod tudi uneta. Iz Trsta se bode ui'ležilo veliko število narodnjakov; odpeljejo se ra om libusih in drugih vozovih. Tudi tržaški S kol se uieleži tabora, saj tako je prav. Odbor polit(ne,;a društva odšel bode v jutru rano, da položi prej vf nee na gomilo prerano umrlega izglednega svojega odbornika Šabeca v Podgradu, potem pa se vrne na tabor čez Materijo w Brezovico. Ker nesmo Slovenci od dolinskega tabora še nobenega priredili, jo ta tem več znameniten, ker se je začelo po Istri orati zapuščeno narodno polji-, ki ga boče pogoltniti luški molob. Torej Slovenci in Hrvatje, najdimo na tabor! Domače stvari. — (G o s p. d e ž e 1 n i predsednik W i n k 1 e r) odpeljal se je včeraj dopoludne vsled brzojavnega poziva na Dunaj. — (Bralno društvo Gorenje in Do len je Logaško) priredi na dan prihoda Nj. Veličanstva v Logatec in Idrijo e pomočjo družin si. društev Notranjskih „velikansko ljudsko veselico" v spomin prihoda Nj. Veličanstva v deželo Notranjsko V to svrho volil se je slavnostni odbor 24. t. m. kateremu je gotovo dolžnost sveta, da se izvrši svečanost izborno. — (Iz Jar eni ne) piše se nam v 28. dan t. m.: Naš krajni šolski svet namerava v prihodnji seji v pokoj stopivšemu u/.ornemu učitelju gosp. Udl-u za 42 letno uspešno in trudoljubivo delo vanje svojo hvalo in piipoznanje izreči in ga zaradi njegovih redkih učiteljskih vrlin in značajnosti priporočati za odlikovanje. — (Nadloge na kmetih.) Piše nam prijatelj z dežele: Meščanje ne živite baš v svetih nebesih, ali na marsikatero stran se vam boljše godi, nego nam, kmetom in kmečkim ljudem! HoratltlS FlaCCUS, ali kakor se je ta rimski pesnik, p. najnovejših preiskavah nu ravnost Abrahamov potomec, v istini imenoval — Iloratius „Flekeles" je lebko pel: „Bratus ille, qui procul uogotiU", „srečen tisti, ki za vćtko drži", kajti njemu se ni Se nobena krivica godila, kadar se je po leti hladil na kmetih okolo starega Kima! M' vam. meščanom, privoščimo vse dobro, pa ne boste zamerili, če mi tudi sebi pri voščimo le dobro. Pri vas po mestih dobavljate vse pisma, listnice, časopise in drugo tako zastonj na dom če potem ob uovem letu d»ste kaj „vkupM aU pa se preselite zadnje dni decembra, nihče vas ne bo tožil — ali pri nas moramo plačati poštnega fanta ali poštno dekle ?a vsako >-tvar posebej. Če hodiš pa sam na pošto po doposlane stvari, moraš tudi plačati uradu, 50 novčičov „logerčinža" na mesec. Kaj menite, meščanje, koliko se to nabere? Pa še jedna. Vas strežejo brzovlaki in poštni vlaki, nas pa le poštni vlaki; vi ste tedaj večkrat iu hitrejše postreže, ni, nego-li mi. Na nekaterih manjših krajih se brzovlak ne ustavlja, ali četudi se ustavlja, ne piinaša piste. Poslednje je samo ob sebi dovolj Čttdno, glede prvega se pa vender smemo vprašati: ali je res treba vlaku ustaviti se na vseh postajah, da opravi po;to? V Ameriki vozijo osobito mej N*'W-Yo'kom in Chicago vlaki, kateri so za tretjino hitrejši, nrgo-ll naši brzovlaki, ki postajajo samo na glavnih postajah, ali opravljajo pa pošto pisem in časnikov za v>e postaje cele proge. Postne vreče mečejo brez nevarnosti vuu v najhitrejšem diru vlaka; da pa uradnik na vlaku tudi ujame poštne vreče, /a to so baje v Amer.ki na postajah čisto lahke a umestne pripravo, ki poganjajo usujive vreče v drdiajoči vlak Pri »as pa ni tako: „Amerika du hast h»8s«r!M Dala pa bi se ta stvar tudi pri nas tako uravnati in brez t« žav. Tudi nam na deželi je čas, ki si ga v prometu prihranimo, denar. In v politiki tudi zaostajamo, ker ue izvemo o pravem času, da bi glasove oddali. Vi meščanje že desetkrat pozabite, kar mi sto prav izvemo, če nam še teh novic vlak ne odpelje, kar se ne /godi redko. A'i pri vsem tem so pri nas poštne marke po tisti ceni in tistem kupu, kakor po mestih, in za tega delj bi mi dejali, da smemo tudi mi na kmetih tiste dobrote uživati in zahtevati, katere so le mogoče in jih uživate vi, meščanje — brez zamere! Sploh pa ne bi b lo greh, zadevo to premisliti; zatorej jo priporočamo slavnemu občinstvu, poštnim vodstvom in ministru z.t promet —o. državnega sveta. Vsi vladarji in načelniki držav poslali so povodom kronanja brzojavne čestitke. Pariz 28. maja. Hoyos izročil je predsedniku Grevy-ju svoja poverilna pisma in menjal z njim jako prijazno besede. Fo poročilih iz Hongkonga z dne 27. t. m. je kitajska vlada jako spravljivega mišljenja; ne bode posredovala v Anamskem vprašanji, a tudi ne dopustila, da si Francoska prisvoji Tongking. Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Dunaj 29. maja. „\Viener-Zeitung" objavlja, da je cesar podelil tajnemu svetniku grofu Franu Falkenhayn-u red železne krone prve vrste z vojno dekoracijo. Carigrad 29. maja. Roparji izpustili so vse v okolici Sni} rne ujete in odpeljane osebe. Moskva 2!). maja. Včerajšna plesna slavnost v Orano vitaji palati bila najsijajuejša, Car in carica prišla sta ob 91/« uri, ostala do 11. ure ter se udeležila tudi plesa. Carju in carici poklonjeni krasni darovi bili so razstavljeni v dvorani. Kremi bil je čarobno razsvetljen. Moskva 28. maja. Car ogledal si je včeraj brez spremstva razsvetljavo ter vzpri-jemal danes čestitke državnih dostojanstvenikov, diplomatov, izrednih zastopnikov, duhovščine in Shod zveze županov ljubljanskega okrajnega glavarstva Vrftil se je zadnjo soboto ob 2. uri popoludne v dvorani ljubljanske Čitalnice. Navzočnih bilo je 50 županov in svetovalcev. Pri-otni so bili tudi gg. dr. Karol Bleivveis-Trsteniški in Luka Uobič kot bivSa deželna poslanca, in dr Ivan Tavčar kot od zvrše-valnvga odbora povabljeni kandidat. Predsednik gosp. Bavdek prične zborovanie in opomni, da so se župani sešli, da se posvetujejo, katere može voliti v deželni zbor. On izraža upanje, da bode za tista dva kandidata, za katere se odloči denašnji shod, tudi vsaki član zveze z vso močjo deloval, da se pokaže veljava zveze županov. Konečuo prosi, naj se i a/govori vrše mirnim potom. Tajnik g. Anton Knez prebere zapisnik zadnjega občnega zbora in izvolijo se za veririkntorje gg. župani Cunder, Kor-bar in Zoreč Gospod tajnik nadalje j.iko obširno in točno poroča o delovanji avrlevalnOfia odboru, kako je ustrezal sklepom zadnjega občnega /bora. It izvidi se iz poročila, da je zvrševalni odbor storil mnogo koristnega za župane in v obče za kmetovalce, iu da se je svoje u doge res z veseljem poprijel iu vse z vehko spivtnostjo dogotovil. Predseduik g. B.tvdek predstavi potem zboru gospode kandidate za deželni zbor. Zbor sklene, da zapuste vsi trije gospodje dvorano, potem pa drug za drugim pove svoj program Prvi poprime besedo g dr. Iv ar o I Bleivveis-Trsteuiski. On pravi, da njegovo delovanje v deželnem zboru je pričalo se še le v za lojem zasedanji, W je pa trajalo le štiri tedne Opraviti se za korist kmetskoga ljudstva pri dos» dan jej večini ni dalo ntfesar in ni dvombe, da stori nov deželni zbor svo)0 dolžnost. Najbolj važno bode, tla se kmetovalcem šolska bremena nekoliko (»lajšalo, h čemur bole deloma pripomogla v državnem zboru skleuena šolska novela, da slj uvede poldnevni pouk itd. Popraviti bo treba tudi srenjsko postavo, omejiti prosto ženi-tovanji , gledati na to, da se kolikor mogoči! zmanj-r';«jo velika p'ačila, katere ima kranjska dežela od-rajtovati za BVOJe bolnike drugim deželam. Seveda bode nov deželni zbor pri uradovanji dal domači besedi prvo mesto. Sploh, sklene govornik, bode ou sem videl dužega, kakor lunine proge iu čudno Bvetece valove, ki so se kakor goreči špirit lomili ob zemljini jezik. Na to prikazala se je neka temna stvar in vila se kakor strašen delfin na kraj nem kouci Zemljinega jezika, priletela je kakor pušica v sre-bmosvitlo lunino progo in pokazalo se je, da je jeden onih r.biških čolnov, kateri letajo vojeni oa šestnujsik veslarjev tako hitro, kakor tonovščica po sredozemskem morji. Prodno so prišli ribiči na kraj morja, obstal je čoln, in iz čolna stopili sta dve osobi, kateri ho vsi obstopili, iu ju z veseljem, pozdravi iu oboževanjem spremili v okinčani šotor. Ti dve oiobi bili sta tako zanimljivi, da sta obrnili ua 8e vso mojo pozornost. Jeden bil je mlad stegnen mož, rujav kakor Arabec, z ostrimi črtami, in v njegovem pogledu bilo je nekaj posebnega, da skoraj kraljevega. S klobuka mahali so mu vsi zmedeni raznobojni svilnati trakovi. Okrog pleč imel je ža-metovo jopico z zlatimi nortami in z velikimi masivnimi srebrnimi gumbi, izpod nje videla se je krasna s čipkami obrobljena srajca. Odpet baržu-nast životnik se je skrival spodaj v zgubano temno-rudečo pasilnico; če Se pristavim, da so bile rumene gamusue iu široke baržunaste hlače do kolen vsa druga njegova obleka, pa boste t-poznali nošo, ki jo nosijo bogati viinčeki okiog Amadlpi." „Drilgi gost bila je mlada deklica, nežna, gibčna postava, dovršena lepota z grškim profilom in onim čudovitim In melanholičnim izrazom v očeh, ki dela marsikako ne..polit.ansko žensko tako uiičiio. Imela je ^ubovit teinnozeh n plaši, katerega ovratnik je na poi potegnila čez glavo, da jo je varoval pomorskega vetra Ni mah ga je slekla in vrgla nekemu ribiču; ko je obrnila glavo k ognju, pokazali so se k mojemu velikemu začudenju gosti, dolfji, skoraj zLtorudeči lusje, ki so ležali prepleteni z bisernimi vrvicami kakor glorijni sijaj na njenem temelji." „Nič redkega neso Neapolitanke z rudečkastimi lasmi. Na obalih zaliva, kjer so Franki, Normani, Longobardi iu sto druzih narodov gospodovali drug za družim, so namreč italijansko pleme ni obranilo tako čisto kakor po sabinskih in volskih dolinah. A las s tako čistim kovinskim bleskom iu zlatorudečim bliščem še vender nesem videl, iu to je delalo, da so se še bolj videle njene temne obrvi in ponosni pogledi, ko se je ozirala po zbranih." „A 6e me je že mikala njena lepota, občudo- val sem naravnost njeno noso. Jaz nečem govoriti o čipkah, o bogato obšitein baržunastein jopici, mnogobojnej svilnatej obleki in majhnih čevljičkih z velikimi zaponkam:. To vse sem že poznal iz modelov in iz življemu doli v luki, kadar pridejo kmttje iz Soirenta, iz Ischie v prazničnih oblačilih v mesto. Ne, čemur sem s;* čudil, bil je lesk dragocenih kamnov, h katerimi je bila okinčaua Zdaj Se le, ko se je usela ne daleč od mene v šotoru, mogel sem še le prav videti, da te reči neso kupljene v bornih prodajalnicah zlatarjev pri sv. Luciji, da so na njenem vratu in v njenih ušesih viseli biserji, demanti, satiri, kakeršno imajo komaj najbogatejši dragotinarji na Toledskej cesti — da, v moje veliko začudenje bili so kakor oreh debeli biseri, ki so kakor suežene jagode bili zapleteni mej njenimi lasmi, katere sem imel z začetka za rimske, ki so pa bili pristni, kakor bi bili ravnokar prineseni iz globočine morja. ČJe vzamemo v poštev še kakor kri rudeče korale okrog njenega vratu in z rub:ni okovane zapestnice, je gotovo: če že ni bila nikaka kueJfta, imela je pa vender|na sebi knežje bogastvo." (Dalje prih.) tako deloval, kakor ga je učil njegov rajni oče. (Dobro! Dobro!) Drugi se oglasi bivši poslanec g. Luka Robi č. On pravi, da je še le v poznejšem času bil izvoljen poslancem ljubljanske okolice, da pa hoče navesti, kar je v tem času za svoje volilce storil. V zboru ni bilo doseči ničesar, kajti nasprotniki imeli so večino. Govornik pravi, da je bil poklican v deželno komisijo za popravo tarifov. S prva se je Kranjskej odpisalo komaj 1OO0O0 gld. davka, a pozneje so se tarifi popravili tako, da je bilo odpisanih več nego 300 000 gld. V reklamacijsko komisijo, pravi govornik, da ga ni volil dež. zbor, nego da ga je poklicala vlada, a ni pozabil na svoje vo-lilce-kmetovalce, kajti deloval je na to, da je odpisanih bilo 145.000 gld. Če ni morebiti vse tako, kakor bi se želelo, posebuo v ljubljanski okolici, ako neso občine v pravej razmeri itd., vendar se je mnogo doseglo. Tretji se oglasi g. dr. Tavčar. On pravi, da je prišel na povabilo. Gospodje volilci naj so dijo po prosti volji, on ni kandidat z zavestjo, da bode gotovo izvoljen, še hvaležen bode možem, ako ga ne izbero. Do zdaj ni bila navada, da se je v kakem volilnem okraji oglasilo po več narodnih kandidatov, zatorej govornik izjavi, da njegova kandidatura ne gre proti g. dru. Đleivveisu-Trsteniškemu, nego proti kandidaturi g. Luka Robiča. Govornik pravi nadalje, da je posel dež. poslanca jako težaven, treba neumornega dela, in zato treba kandidatu pomisliti, je li svojej nalogi kos, — da je on (govornik) rojen v kmetskoj hiši, da iskreno ljubi svoj materni jezik, da pa nikdar ne bode pozabil, da ga je v tem jeziku mati učila prvo molitev, zaradi tega bode nasprotoval vsemu, kar bi bilo nasprotno katoliškemu čutu, ali kar bi podpiralo versko mlačnost. Kmetski stan je prvi, treba se bode pečati ž njim, gledati na poljedeljstvo in živinorejo, skrbeti, da se predrugači samouprava občin, ki imajo premalo močij nad Žandarji. Tudi župan Bka spričevala bi se ne smela čitati vpričo zločincev in njih sorodnikov. Govornik bode volilcem na razpolaganje s svojimi brezplačnimi sveti in brezplačno posredoval v vseh političnih in občinskih stvareh. Gosp. Ogorelec priporoča potem kandidaturo gg. dra. Bleivveisa in dra. Tavčarja v obširnem govoru. Gosp. Knez iz Viča nasvetuje, naj bi se kandidatom postavil kmetovalec, da bi bili zastopani vsi stanovi, kakor v mestnem zboru, in nasvetuje g. Ad. Galle-ta, ki pa kandidature ne vzprejme. Gosp. Matijan iz Gornje Šiške nasvetuje g. Kneza iz Viča, ki pa dobi le malo glasov. Ko se je za kandidaturo dr. Tavčarja oglasil še g. Anton Knez, vrši se glasovanje, pri katerem se sprejme kandidatura g. dra. viteza Bleivveisa jednoglasno, ona g. dr. Tavčarja z vsemi proti dvema glasoma. Sledi potem interpelacija g. Antoni Kneza, do podpredsednika g. Adolfa Galleta. (Glej včerajšnje poslano.) H koncu zborovanja došel je tudi g. okrajni glavar g. VVuizbaeh, in zveza županov se je razgo-varjala, kako slavno vzprijeti ob GOOletnici Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja. Izvold se je v ta namen ožji odbor bližnjih županov. !D-ia.xisosIs:si "borza. dne 29. maja. Papirna renta..........78 gld. 2o k'. Srebrna renta .... ..... 78 „ 80 h Zittta renta........ . . 99 „ — „ 5°/0 marčna rent«......... 98 , 86 „ Akcije narodno banke....., 838 „ — „ Kreditne akcije...... . . 300 , — „ London........ ... 180 , 06 „ Napol............ » , 61 C. kr. cekini........ . . 6 „ 66 „ Nemške marke ..... 58 „ 50 „ 4°; državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 119 .50 * Državne srečke iz 1. 1864. 100 „ 169 „50 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. 88 » 88 » Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 40 B ...... 88 „ 50 n „ papirna renta 5°/0..... 86 „ 95 „ cfštajerske zemljišč, odvez, oblig.. . 103 „ — „ Dunava teg. srečke 5»/0 . . 100 gld. 113 „ 75 „ Zemlj. olič. avnt-. 4Vj°/0 z'ati zast. liati . 118 „ 20 „ Prior, oblig. Kli/.abetine zapad, železnice 101 „ 50 „ Izdatelj in odgovorni urednik Makso A t mir. Hiša se proda v Begunj Ali per Rakek, Cerknica) s 4 sobami, kuhinjo, kletjo, vse obokano, krito z opeko; hlev za 9 parov, dva hleva, kaSca, klet, kozole v tribo, 6 predelov, skedenj, ko-zole samec, 5 predelov, ves hrastov, polet; ceste i/. Rakeka na sv. Vid nad Blokami. Vrt in prostor gori omenjenega poslopja meri 2310 □metrov. Kupci naj se oglasijo v Cerknici pri g. Franu Turčicu ni. «s. (365—1) 1 5Ponižno podpisani naznanja, daje začetkom maj-nika meseca prevzel in dobro uredil i čitalnično gostilno, katero najtopleje priporoča tukajšnjemu in vnaujemu p. n. občinstvu z zagotovilom, da si bo po vseh močeh prizadeval, častitim svojim gostom posrreči z okusnimi Jedili, raznimi nmul bii i mi. blselj-Nkiml vini in crnino — tudi v butelljjah — ter najboljšim Kozlerjevim oirskiin pivom, vse to ob nagli in skrbni postrežbi iu po niskih cenah. OpoluMliiiiNkit hrana se daje tudi po nie-neenem naročilu v gostiln! in cex ulice ua doni. <'«*! i tej duhovščini se še posebno priporoča s postnimi jedili ob petkih iu drugih postnih dnevih. Vrt, hladen in senčen, je tudi že odprt, ravno tako za zabavo častitih gostov pokrito kcglJlAce, čisto popravljeno in na novo uredjeno. Posebno se priporoča tudi slavnim narodnim društvom za uhode in večerne labave. Nadejajo« so prav obilnega obiskovanja in zagotavljajoč najskrbnejšo postrežbo, Be prav uljudno priporoča Ignacij Korošec, gostilničar čitalnične restavracije v (363—1} Ljubljani. ^ Št. 3479. Razpis, (364—1) cen; sprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več Bkupin v izvršitev določenih del. Zarad oddaje teh del se razpisuje pismena ponudbena obravnava do uštettga 13. i unija t, I. Po skupinah razvrsteno delo je izračunjeno: a) Kopanje tal in zidarsko delo, h kateremu je tudi uračunjeno podobar^ko delo in iz cementa ulito blago, potem naprava hišnega vodnjaka, na.......117.712 gld. 12 kr. 50 „ 79 „ 75 „ 09 „ Na zemljišči, ki ga je kupila dežela Kranjska poleg podaljšane Knaffel-nove ulice v Ljubljani, dati se ima nov deželni muzej „Itudofinum". 1 Dotična stavbinska deK oddala se bodo raz j vrsten«, in sicer za zdaj sledečim skupinam obrtnikovi proti plačilu dovršenega dela na podlagi jednotnih b) kamnarsko delo na . . 20.667 c) potrebno železje na . . 23 428 d) tesarsko delo na . . . 9.245 e) delo kroven h skrlami ua 5 954 f) kleparsko delo na . . 4 541 Dotični atavbinski poditki, namreč: aploani in posebni stavbinski pogoji, črteži in proračun so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada, v Redati L nadstropje, vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5 ure popoludne. Ponudniki naj oddajo svoje ponudbe vsaj do 13. Junija t. 1. do 12. ure dopoludne pri uložimo zapisniku deželnega odbora kranjskega, v Re-duti I. nadstropje. Ponudbe morajo biti na kolek pisane in zapečatene in z napisom na zavitku: „Ponudba za .........delo pri stavbi deželnemu, muzeja „Rudnih* nuni" v Ljubljani". Vsak*j ponudbi se ima priložiti 10%na jam^čfna dotične, zgoraj za vsako delo naznanjene družbene cene, bodi si v gotovini ali v hranilničn h knjižicah kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanjej tržnej ceni (kurzu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da pozna predmet dela in zgoraj imenovane stavbinske črteže, proračune in dražbene pogoje, ter da se tem pogojem pravokrepno podvrže. Ponudniki naj ruzločno s Številkami in z besedami zapišejo svoj ponudui znesek v jeclnotnih cenah in koliko odstotkov odjenjajo od iednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj stan in svoj posel in lastnoročni podpis krstnega iu rodbinskega imena. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojej razbornosti izbrati si podjetnike brez ozira na to, koliko odstotkov k '• n — S F B* j TĆ B OD 1 S B a r S * H o a ct5 d C M o. g c 5' r pri jelen in priročen lek za .:čisčenje.u Prof. VALENTA, Ljubljana. ,7ne proiizroča nobenih težav." Prof, pl. BAMBERGER, Dnnaj. ,,je nspesnije, kakor druge grenčice." Prof, LEIDESD011F, Dunaj, Zahtevaj se vedno izrecno: „FR AN-JOSIPOV A G R K N Č l C A". Zaloge povsod. (98—10) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. F RAN Z JO SEF BITTER QUELLE r Ob priliki predstojećeg* prihoda Nj. VeličatiBtva k šeststoletnej deželnej slav- ffo nosti priporočam se n«j toploj o za ^ slovesno okrašenje hiš, celih ulic in prostorov, kakor tudi za pravilno dekoriranje oken, balkonov in uhodov ] v Ljubljani!, kakor tudi izvcii uje po doželi. Tudi se priporočam za prireditev zastav, praporov, grbov in drugih okraskov vsake vrate in velikosti in v vseh zahtevanih barvah, (360—2) vse solidno izdelano po najnižjih cenah. Da ae more jamčiti za pravočasno izvršitev čestitih naročil, prosi jih kar hitro z odličnim spoštovanjem udani pPAN D0BERLE.T tiffinWifflninmf možno izvesti Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".