St. 84. V (irorici, v soboto dae 20. oktobra 1906. .Letnik VIII. Izhaja vsnk torek inwobotoob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dožftlo. Ako padona ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po pošti projeman ali v Gorici na dorn pošiljan cclolotno 8 K, polletno 4 K in Četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. I___________•_______________________________________ liUJaltA (Zjutranje izdanje). Urednistvo in upraynistvo *e nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopiae je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se raöunijo po petit- vrstah in siccr ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, rac"u- nijo se po pogodbi. Izdajateli in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. L. Lukežič). Živinorejcem! Živinoreja je dandanes jedno naj- boljših in zanesljivejäjh sredstev do bla- govitosti. Cena živini je tolika, kakoršna ni bila še nikdar, in kdor ima živinče na prodaj, proda je takoj in skapi zanje več nego bi skoro sam mislil. A kakor kažejo znamenja, cena živine ni še pre- koračila vrhaaca, in ako bi ga bila tudi vže prekoračila, izvestno je, da te visoke cene ostanejo stalne še dolgo časa, dasi je postala cena govedini po mestih in na vaseh vže tako neznosna, da si za- morejo privoäciti goveje meso in pečenko le še bolj premožnejše družine. Zato morajo pa tudi naši posestniki in govedorejci izkoristiti tu ngodno pri- liko in te lepe case v to, da si opomo- rejo ter si zboljšajo svoje inače žalostno atanje. Naši sodeležani v Farlaniji so vže davao sprevideli, kake koristi donaša ži- vinoreja v obče, posebno pa še rac ijo- nalna živinoreja. Zato so pa tudi na tem poljn zelo napredovali, kakor bode skoro gotovo pokazala razstava goveje živine ki se bodo vršila dne 6. novem- bra t. 1. v Romans-n. Seveda so tema zelo ngodne krajevne razmere, kjer vspeva najbolje veliko simensko pleme, ki ni za naše gorato govedorejsko ozem- Ije. Toda aaši kraji imajo pa za ta namen druge jugodnosti, katenh Furla- nija nima; a to je treba kolikür mo- goče izkoristiti. To se da fe>a doseči, kolikor nam znano, na dva načina, prvič s tem, da se pomnoži število glav, in dragič s tem, da se dobi za posamezna govedorejska ozemlja najprimernejše pasmo, katero je spraviti na vrhunee plemenskega raz- voja. Kar se prve točke, namreč pomno- žitve glav živine tiče, je umevno, da to se ne da kar tako meni nič tebi nič izpeljati, ker vsak živinorejec ima v obče že itak toliko glav, kolikor jih more preživeti. Ta namen bi ae dosegel le tako, da bi >e paäniki, travniki in planine izdatno zboljSali, ter da bi po- temtakem več krme za živino prinašah nego do sedaj. V tem oziru so bill stav- Ijeni v zadnjem času tndi tozadevni predlogi v deželnem zborn, dasi Je v zeJo ozkem okvirju. Naloga naših de- želuih zaatopnikov pa mora biti, da se začnejo resno . aviti todi stein vpra- šanjern ter da je v kratkem ožive. Pri nas se je žalibog premalo izkoriščal do sedhj takozvani državni me!ijoracij*ki zalog, ki je drogod mnoßo pripomogel k napredku na to stran. Zal, da so bile do sedaj tndi naše deželne finance take, da skoro ni bilo mogoče mialiti, kaj še izvesti predloge. Država prispeva namreč v ta namen le tedaj, ako todi dežela priskoči s primernim prispevkom na po- moč. Toda sedaj ko so se deželne finance vsled novega načina pobiranja užitnin izdatno izboljšale, se del tega dobička zelo plodonosno naloži, ako se ga upo- rabi v to svrho. Kar se drage točke tiče, storjen je bil prvi korak s vsprejetjem zakona z dne 13. maja 1903 drž. zak. št, 24 glede pospeševanja goyedoreje. Toda ta zakon je oatal do sedaj le mrtva črka, in ne mala krivda temu so bile zopet slabe deželne finance. Kakor je iz dosedanjih korakov razvidno, moral je deželni odbor v svrho, da zbadi oni zakon k življenju, najprej določiti, kje in koliko spuščevalnih po- staj je v deželi potrebnih, ter gledati na to, da se zagotovijo biki za te postaje in druga plemenska goveda — kolikor mogoče — ? deželi stuni. V ta numen je bil pa primoran prirediti razstave goveje živine v različnih krajih a te ! razstave, ki so neobhodno potrebne v j to svrho in imajo tndi namen izpodbu- jati veselje do govedoreje, stanejo mnogo tisočakov, ki se porabijo deloma za da- rila, deloma za drage tozadevne neob- hodno potrebne stroske. A te tisočake je zamogel deželni odbor položiti na žrtvenik napredka v živinoreji — ne da bi bil siljen s tem obremeniti davkop- čovalce — le sedaj, ko je dobrodejni j dežek užitnine odstranil sušo v deželni blagajni. Malo po malem bodo sprevi- deli tudi oni gospodje, ki so trdovratno zanikali in še zanikajo dobrote nove , odredbe pobiranja ui;itnine, da se do- j biček iz tega naslova previdno in modro rabi v zboljšanje živinoreje in kmetijstva. S-.veda je to le prvi korak na to stran, kateremu bode kmalu sledil še tlrugi — izdatnejši. Za darila je določil deželni odbor I sledeče zneske : Za Tolmin, kjer bod(j razstava dne 25. oktobra t. 1., zneaek 750 K, in sicer za bike in junco jeden dar po 80 K, jeden po 60, jeden po 40, jeden po 20 in zadnji po 10 K. Za plemenske krave in junice 1. vrste (breje krave ali s te- letom) prvi dar po 80 K, drugi 60, tretji 30, četrti 20 in peti 10 K. Za junice z dvema stalnima zoboma tudi pet darov po 50, 40, 20 in 10 K. — Za junice oložl na njeno roko. „Prosim te, Marička, ne jokaj — 8aj veä...* „Vem, Peter. —" Pred vrati se začuje zvondek in v sobo stopi duhovnik. Marička, mati in cerkovnik se umaknejo iz sobe. Dober četrt ure bo stali zunaj. Ko stopijo zopet, je bil Peter kakor prerojen. Na njegovem obrazu je bila tudi taka poteza, ki je povzročila, da so videli vstopivsi na bol- nikovem lieu sladek smehljaj, kakor na- Bmeh deteta, ki ga dvigne mila majka iz zibelke in ga pritisne na ljubeöe sree. In tista poteza ni izginila več z njego- vega obličja, tudi potem ne, ko je zletela že duša iz svojega dotedanjega pretesnega bivališča in je ležalo Petrovo truplo že v krsti med brlečimi svečami in dehtečim cvetjem, tako da so si šepetali Ijudje, ki so ga prihajali kropit: „Gotovo je v ne- be8ih med angeljei, poglejte, saj ße smehlja". Tako blagodejno je vplivala torej spoved na Petra. Tedaj so vsi navzoči pokleknili in tudi Peter je pokleknil. Sklenil je pobožno svoje vele roke, prav tako kakor dele, ki ga uči mati prvih molitvic, in 8e trkal na votle svoje prsi, da je odmevalo pretresujoče kakor iz groba : „0 Gospod..." Potem je vsprejel vase z največjo spoätljivostjo, živo vero, trdnim upanjem in plamenečo ljubeznijo Njega, ki je vir j večnega življenja in vse,blaginje — in ena svetla solza je obiserila upadlo nje- govo obličje. Sveto opravilo je bilo končano in duhovnik je odšel, potem ko je nasul Petru v sree še nekaj zlatih naukov, bodrečih in upanja vlivajočih besed za na pot. Peter je legel zopet vznak, pre- križal roke na prsih in se zagledal v strop. Marička je molila naprej in drugi za njo. Pri tem ni obrnila očesa od njega in videla je, kako se komaj vidno pregibljejo tudi njegove ustne v pobožni molitvi. Zdajpazdaj si je otrnila solzo z oči in molila dalje. Ob eui popoldne so jele postajati Petrove pči nekam steklene. Poslali so zopet po duhovnika, da mu je podelil zakrament sv. poslednjega olja. — — Čez majhno urico se je le oglasil mrtvaški zvon \z vaške line in širil po cvetoči dolini prežalostno vest, da je zapustil to solzno dolino človek, še mlad, poln vzviäenih vzorov in plemenitih mislij. Takrat pride od travnikov Bern proti vasi Štefan, nesoč na hrbtu veliko bn- taro sena. „Komu zvoni? popraäa Poljakovo mater, ki mu pride naproti z jerbasom na glavi. „Pravijo, da Goäcakovemu Petru". „A! Petru?" se začudi Stefan in odide molče svojo pot, zakaj nepričako- vana novica ga je prevzela popolnoma. VI. A tega niscm slišal šo nikoli, ni v pesmih, niti pripovedkak starih. .1. J u r č i c. Tisti večer potem je ležal Peter na mrtvaškem odru, pokrit z belim pro- stralom. Ljudje, največ sosedje in so- rodniki, mladi in stari, so prihajali molče drug za drugim in zasedali pripravljene prostore, klopi in stolice. Vsak novi priälec je stopil naproj k Petru, pri- vzdignil pokrivalo in nekoliko pomolil za duäo rajnikovo. Potem je navadno kaj pripomnil, naprimer : „Kako je bled !w ali „Sarna ^kost in koža ga je", itd. ter prisedel k prejšnjim. Soba 8e je kmalu napolpila in družba se je začela živo razgovarjati. Sprva se je sukal pogovor le krog Petra. Temu se ne bo hotel seveda nikdo čn- diti, vedoč, da je bil ravno Peter vzrok njihovega zbora. „AH je že dolgo bolohal?" praša Kornikova Tereza Petrovo mater, ki je sedela zraven nje. „Oh, dolgo, dolgo !*• zastoka ne- srečna mati. „Dve leti. Ampak prvo leto se je že vlekel in obiskoval solo zdaj- pazdaj, dasi je moral tudi tedaj mnogo- krat izostati. Drugo leto pa je moral že ostati doma, šlo je ž njim vedno le dol in dol, dokler..." (Dalje pride.) 221 vagonov, in I. 1905/6 pa 355 vago- nov blaga. Članov šteje 316 s 1035 dc- leži po 10 K, zaračanjenih na podlagi obsega pose8tva. Podpor je dobila za- drnga: K 4000 brezobrestneg* posojila od deželnega odbora in K 25.038 dežeine sabvencije ter je od teh porabila za amortizaciJ8ke namene K 10062. Te za- nimive podatke in opis uredbe zadrage je podal obiskovalcem deželni nadin- špektor Liebmayer, dočim je tolmačil knjigovodstvo zadruge in poslovne do- ločbe za prevzemanje in plačevanje žita neki deželni uradnik. Zelo poučen je bil ogled komasacij v občinah Stripfing in Weikendorf. Ta ogled je bil prav za prav glavni namen izleta, in reči moramo, da se je posrečil najpovolnije, zakaj razvoj te agrarne operacije sta pojasnjevala zelo natanöno in razumljivo deželnovladni svetnik vitez Pantz in gozdarski svetnik Rieb9l. Vsi udeleženci so z velikim zanimanjem sle- dili tolmaöenju teh dveh gospodov, oso- bito pa Slovani. „Österr. landw. Genos- senschaftspresse" priznava v tem oziru v svojem osicijelnem poročila, „da je pripadal večji del udeležencev te ekskur- zije slovanski narodnosti, in da so ti gospodje pokazali veliko zanimanje za vpraäanje zlaganja zemljišč." Pa kaj bi ne ? Čebi so sedaj začeli tadi s tem sred- stvom za izboljšanje položaja kmetijstva, pri nas na jagn mogoöe tadi kedaj pri- capljamo za njimi. Pisatelja tega Članka pa je ta ogled zanimal še toliko bolj, ker je nekoliko tednov pozneje govoril o tem predmetu v Gresu na povabilo presvitlega äkofa krškega, dr. Antona Mahniča. Dovoljeno nam bodi, navajati ta ne- koliko podatkov, katere posnamemo iz ko- masacijskega načrta, obžaluje, da ne rao- remo podati načrt sam. Figurativni oria te komaBacije v Strips) nga bi cenjene moje bralce ravno tako nazorno prepri- <5al o vspehih komasacijskega postopanja, kakor je meseca junija t. 1. prepričal moje poslašalce v Cresu. Zemljiäcna povräina, kije bila povzeta v zložitveno postopanjf», je obsegala po katatitru 7809 ha; število lastnikov tega zemljiäca je znašalo 61, število katastralnih parcel pa 1504. Zložila (komasirala) so je površina 7702 ha, ki je bila po bonitaciji cenjena na 339.72150 K. Krajevna razde- litev zemljišč pred zložitvijo je ob- segala 1210 inest. Vsi ti razkosani kompleksi so imeli tedaj povprečno po- vräino 06 ha, dolžino 672m, äirino 11*6 m, razmerje med širino in doižino je zna- šalo torej 1 : 58, t. j. na vsaki meter širine je odpadalo 58 m dolžine. P o xlozitvi pa je bilo le 180 parcel in se je razkosanost zemljišč zmanjšala v razmerju 672 : 1. Ta esekt bi se dal seveda najlazjy in najhitreje spoznati iz figarativnega načrta. (Dalje pride.) Shod „Trgovskega in ahrt- nega društua" v Tolminu. O tem shodu došlo nam je tole poročilo: Nedeljski shod „Trgovskega in obrtnega društva" v Tolminu v ne- deljo 14. t. m. se je prav dobro spo- nesel. Shoda se je udeležilo do 100 tr- govcev in obrtnikov iz Tolmina in oko- lice, Sv. Lucije, Volč, Kanala, Sedla, Podbrda in Gorice; pa tudi Bled in Trst sta bila zastopana. Društvo „Merkur" v Ljubljani je zastopal g. Meglič. Pred- sedoval je shodu g. Predsednik „Trgov- skega in obrtnega društva" iz Gorice. Predavala sta g. Meglič o potrebi orga- nizacije trgovskega in obrtnega stanu in g. Ulčakar o veletrgovini. G. Meglič je povdarjal potrebo organizacije vse slovenske trgovine, obrti in industrije ne glede na meje posameznih dežel; kajti le s tem postane tudi močan faktor, ki provzroči naravnost preobrat na Slo- venskem ter vpelje tudi pri nas razumno gospodarsko politiko s trojnhn namenom: o č i s t i t i domača tla od vsega, kar nam braui napredovati, u t r d i t i meje proti sovražnemu navalu in potein n a s- kočiti tujca preko mej. G. Ulčakar iz Trsta pa je obrazložil pojem vele- trgovine in veleobrti v primed, z malo trgovino in obrtjo ter se je tudi taknil oblik, v katerih bi se dala pri nas uvesti veletrgovina. Obe predavanji sta bili več ali maiij teoretični. Precej živahua debata; ki se je potem razvila, in ki so se je udeležili gg. Zadel, Ulčakar, Rovan, Kriznič, ml., Vrtovec, Jernej Kopač in Meglič, pa se je tikala v glavnem za nas prevažne zadeve, to je ustanovitev veletrgovine s kolonijalijami za našo deželo. Vso tr- govino s kolonijali na debelo imajo danes v Gorici trije Lahi v rokah, ki so ob enem tudi najzagrizenejši na- sprotniki vsega, kar je slovensko. Dva teh trgovcev sta celo pri Sv. Luciji, ta- korekoč |v srcu soške doline, otvorila svojo zalogo, da imajo naši trgovci bližje k njima. Vprašanje slovenske ve- letrgovine s kolonijalijami pa je jako težka zadeva, ker imamo opraviti tu z iaškimi veletržci, s kojimi so naši tr- govci že leta in leta v kupčijski zvezi ter soC deloma tudi odvisni od njih, vsaj nekateri. Ob enem imajo naši tr- govci pri njih mncxgo ugodnostij, ker so vsi jako dobro situirani ter zamorejo tudi marsikaj riskirati. In ako bi se šlo za boj, imeli bi opraviti z ljudmi, proti katerim bi boj mogel imeti le narod- nostni značaj, gospodarsko emancipa- cijo naše trgovine na podlagi „Svoji k svojim". Nova slovenska veletrgovina bi morda niti ne mogla dajati našim trgovcem spočetka vseh onih ugodnostij, ki jih vživajo danes ali ki bi jih vživali v času konkurenčnega boja, pri dotičnih treh laških veletržcih. Vsled tega pa bi bilo treba tem obširnejših priprav za ta boj, da bi smeli pričakovati tudi vspehov. (Konec pride.) Dopisi. Iz Oseka, dne 17. okt. 1906. — Cjnjeno uredniätvo „Gorice". Prosim da sprejmete v svoje predale v pojasnilo dopisa iz Oseka v „Primorca" z dne 12. okt. 1906 št. 41 o krivičnem davku sledeče : Ni res, da je oni davek, katerega dhjejo vikarijani velečast. g. žapniku in dekanu v Črničah, kakor trdi dopisnik rečenega članka, kriviöen. Res je, da to darilo v vinu obstoji že stDletja, in da tukajšnji vikarijani dajejo le toliko vina, kolikor so dajali pred ustanovitvijo tu- kajšnje duhovnije, dobivajo pa tndi od veleč. g. župnika toliko sv. maš kakor pred ustanovitvijo te duhovnije. Tadi je res, da so zastopniki te duhovnije, ko so začeli prositi preč. knezonadškofijski ordinarijat in visoko vlado za lastno duhovnijo prosili, da bi bili odvezani le dajil v beri, katero so dajali č. g. kapla- nu v Crničah ter so se odločno izrekli, da so zadovcljni dajati še zanaprej veleö. g. župniku in dekanu, kakor do zdaj. Tadi ni res, da sem jaz za to, da naj Se za- naprej obstoja ta krivični davek. R^9 je, da sem tudi jaz za to, da se ta dajila ublažijo, regulirajo, radi tega sem tadi uložil prošnjo na c. kr. namestništvo v Trstu z dne 25, junija 1906 št. 677, a ne v isti obliki kakor je zahtevala do- pisnikova stranka v seji starešinstva. „Mi ukažemo, mi zahtevamo, da smo prosti dajil dekanu v Črničah" kajti kdor hoče kako polajšanje zadobiti, raora prositi, višjim se ne ukazuje! Vse pa kaže, da toči dopisnik krokodilove solze radi tega, ker ni župan ostal mož be- seda in zapustil županski slol, ker bi se on rad vsedel nanj. Na še ostale nesla- nosti in budalosti, katere g. dopisnik kvasi v svojem dopisa bodem odgovarjal, ko mi g. dopisnik odgovori na sledeča vprašanja : 1. Je li dolžan svečenik (duhovnik) živeti o božjem zraka in o prostovoljnih darihh vernikov? 2. Ima li pravico svečenik (duhov- nik) do stanu svojemu primernega živ- ljenja? Dne 12. oktobra 1906 ostane pa v zgodovini oseških liberalcev z zlatimi črkami zapisan, kajti ta dan je izbrahnil pod pepelom več let tleči liberalizem na svitlo, toda liberalni Vezuv otežki je izbrahnil, a menda lava ni naredila ni- kake škode. Oitalo o priliki ! J. F. župan. Politiöni pregled. Državni zbor. Včeraj je imela poslanska zbornica sejo, ki je bila pa skrajno žalostna slika za naše parlamentarne odnošaje. Zbor- nica bavila se je jedino le s prepirom, ki je nastal v zadnji seji med grofom Sternbergom in poslancetn Onciulom in v katerem, sta se drug drugega liki poulična pobalina zmerjala. Ker je bil stavljen predlog, da se izreče grofu Sternbergu graja, je dotični grajalni od- sek o tem predlogu v zbornici poročal. Tu sta se pa zopet grdo prepirala le Sternberg in Onciul in ko je prišlo do glasovanja o predlogu grajalnega od- seka, je zapustila večina poslancev zbor- nico ki je postala nesklepčna in je moral predsednik zaraditega tudi sejo zaključiti. Na tak način tratijo torej mo- derni parlamentarci čas in denar, kate- rega plačujejo s težavo davkoplačevalci. Volilna reforma. V volilnem odseku so pričeli Cehi obstrukcijo. Ta obstrukcija velja nemški zahtevi, da se mora razdelitev volilnih okrajev postaviti pod varstvo dvetretjin- ske večine. V sredo je utemeljeval to neopravieeno nemško zahtevo posl. Chiari- Govornik je povdarjal, da morajo Nemci zahtevati to ugoditev, da bi se v bodoče ne pričelo nikake akcije na njihovo ško- do. Za Charijem je govoril posl. dr. Kramar. Dr. Rramar je rekel med drugim : Nemci v vsaki zadregi najdejo frazo, da so Nemci v Avstriji v nevarnosti. Sedem mandatov je, ki bi jih Slovani z vso pra- vico smeli zahtevafi in dobiti, in sicer trije na Češkem, trije na Moravskem in eden na Koroškem. Ali bi res bila tolika nesreča za Nemce, ko bi izgubiU teh sedem mandalov? Ali nimajo Nemci do- volj moči, da se brez dvetretjinske ve- čine ustavijo tej zahtevi ? Javno izpovem, je rekel dr. Kramaf, da to vprašanje za nas ni praktične vrednosti, pač pa je žaljena, ponižana naša narodna cast. Ako se torej ob tem vprašanju razbije vol. preosnova, odgovorni bodo le nasprotniki njeni. Čehi so požrli mnogo grenkih, a sedaj so na toöki, ko morajo reči: do sem in ne dalje! Ako hočejo Nemci mir vsaj za nekaj let, da se omogoči trajna sprava, potem naj umaknejo svoj predlog. Splošna in enaka volilna pravica mora priti in le Nemci bodo krivi, ako jo sedaj pokopljejo s svojo zahtevo. Za dr. Kramafern je govoril posl. Gross, a za njim posl. Zazvorka. Pobla- nec Zazvorka, ki je na popoldanski seji nadaljeval svoja jutranja izvajanja ter izpolnil vso popoldansko sejo, se je pri- družil stali^ču posl. Kramafa ter izjavil, da pomenja zahteva po dvetretjinBki ve- čini ponižanje češkega naroda, česar si pa isti ne more nikdar strpeti. V tem vprašanju ni nikakega kompromisa. Na koDCU seje je odsekov načelnik dr. Ploj naznanil, da ma jo poslanec Malfatti iz- ročil predlog, ki se glasi nastopno: O Bpremembah paragrafov 1, 4, 5, 33 do 36 in 42 tega zakona ter dostavka v za- konu glede razdelitve volilnih okrožij je možno v 18 letih po začetku veljavnosti tega zakona veljavno sklepati le ob nav- zočnosti najmanj polovice členov poslan- ske zbornice z najmanje dvetretjinsko večino navzočih poslancev. Po preteku te dobe se zamore o teh spremembah veljavno sklepati le z večino najmanje treh petin vseh poslancev. Posl. Stransky je vskliknil: Nikdar! Predsednik je na to zaključil sejo. V četrtek je odsek nadaljeval raz- pravo. Poslanec Bobrzynsky je izjavil, da bodo konservativni veleposestniki glaso- vali proti kvalificirani večini, ker s to bi postala krivica, ki je bila zadana č>š- kemu narodu parlamentarna in bi bila vzrok vednih kriz. Na to je govoril posl. Stransky dve uri in zastopal stališče Mladočehov. Izjavil je, da je Malfattijev predlog pravzaprav vladni predlog, ki pomenja navadno norčevanje iz Cehov. Na to sta govorila še poslanca Pergelt in Choc. Pergelt je rekel, da, ako ne bo vsprejeta dvetretjinska večina, tedaj za- htevajo nemäki volilci, da se odpravi vo- | lilna reforma, ki je za Nemce škodljiva. Govornik se je izjavil tudi proti posre- dovalnemu predlogu posl. Malsatti-ja. Po- tem ko je tudi posl. Choc proti dvetre- tjinski večini preciziral svoje stališče, je bila razprava prekinjena. Do glasovanja o paragrafa 42. pride najbrže še-le v sredi drugega tedna, ker je priglaäenih še šestnaJ8t govornikov. V četrtek opoldne so pričeli člani centra in nemški krščanski socijalisti razvijati novkompromis. Dvetretjinska ve- čina naj bi razdelitev volilnih okrožij šči- tila 18 let, potem pa naj bi ne tripetinska večina vseh poslancev, kakor prealaga Malfatti sklenila novo razdelitev, ampak bi v to zadoščala tripetinska večina po- lovice poslancev. V včerajšnji seji volilnega odseka je govoril dr. Tavöar proti dvetretjinski večini. Dr. Tavčar je vprašal navzočega češkega ministra Pacaka, ali je res, da je vstopil v ministerstvo pod pogojem, da bodo Čehi glasovali za dvetretjinsko večino, nakar je dr, Kramar zaklical: Nikakor ne! Dr. Tavčar je hotel izve- deti iz ust ministra Pacaka, kaj je na tem resnice, nakar rau je dr. Pacak rekel: Saj ste slišali, kaj je rakel dr. Eramaf. Slovanska zveza in volilna reforma. Slovanska zveza je v torek zvečer, po triurni debati, kakor čitamo v „Slo- vencu" v zadevi volilne reforme sklenila s pretežno večino to-le : „Klub naroča svojim zastopnikom v odseku za vol. reformo, da glasujejo zoper vsako reasumiranje razdelitve vo- lilnib okrožij, razum, če bi se šlo za vsestran8ki kompromis". Razlogi, ki so napotili klub k temu sklepu so v kratkem sledeči: Klub meni, da je dr. Tavčarjev reasumcijski predlog glede Koroške po- polnoma ponesrečen in stvari koroških Slovencev popolnoma škodijiv. Škodljivost tega predloga bi bila temvečja, öe bi se zanj angažirala „SlovanBka Zveza", ki je edina resna zaetopnica interesov obmej- nih Slovencev. Nasprotno pa se škod- Ijivost dr. Tavčarjevega predloga kolikor toliko paralizuje, ako „Slovanska ZvezaM naravnost proti njemu glasuje in si tako varuje popolnoma proste roke za resno akcijo v zbornici, ki jo bode z vso od- ločnostjo započela. „Slovanska Zveza" se pa ni onae- jila na specifičen sklep glede Koroäke, temuč je v oboe sklenila, nasprotovati vsakemu reasumiranja, ki ne sloni na kompromisu, to radi tega, da se prepreöi vsako nadaljno zavlačevanje rešitve vol. preosnove v odseku. Konečno odloöitev ima itak zbornica in brez vsake vrednosti je, podaljševati razprave v odseku, razun, če se hoče vol. reformo sploh preprečiti. „Slovanska Zveza" pa hoče, da • pride še o pravem času .do odločitve v zbornici in si noče nakopati sumnje, da je karkoli ačinila, kar bi utegnilo zavleči konečno odločbo parlamenta. Kontrola ministerskega predsednika. Iz Gradca poročajo, da je graško namestništvo naročilo okrajnim gla- varstvom, naj dopošljejo vse liste v ka- terih se javna uprava graja, uamest- ništvu, ker hoče min. predsednik o vsem tem biti informiran. Odstop grofa Goluchowskega. V četrtek je vsprejel cesar ministra za zunanje zadeve grofa Golachovvskega v avdijenciji. „Neue Freie Presse" piše, da je na ti avdijenciji grof Goluchowski cesarju naznanil svoj odstop. Omenjeni list je tudi mnenja, da je cesar Golu- chowjkega demisijo vsprejel. Goluchovski je moral odstopiti, ker so Madjari to odločno zahtevali in bi mu madjarska delegacija, ako bi sam ne odstopil, v svojem prihodnjem zasedanju dala ne- zaupnico. Kdo bode naslednik Gola- chow^kega ni še znano. Nemci blizo Zagreba. Nedavno je 40 Nemcev iz Ogrske kupilo posestvo Pisarovina, ki obsega veö lisoč oralov zemlje. Nemci bodo sedaj omenjeno posestvo parcelirali ter näsele na njem večjo nemško kolonijo. To bo prva večja kompaktna nemäka kolonija'v zagrebški žnpaniji. Domaöi narod hrvatski pa odhaja v Ameriko ! jNovi avstrijski poslanik v Carigradu. Novi avstrijski poslanik marki Pal- lavicini je dospel v Carigrad. Spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Iz Belegagrada javljajo aradno: Kakor izmišljeno je označiti beligrajako brzojavko nekega dnnajskega lista, v ka- teri se pravi, da je ministerski pred- eednik Pašič nasproti posameznim kmet- skim poslancem skupščine izjavil, da je rešitev Bpora z Avstro-Ogrsko odvisna Ie od odstopa grofa Goluchovvakega. V 8vojem razgovora s !poslanci ni mini- sterski predsednik niti z eno besedico omenil položaja grofa Goluchowäkega. Iz Budimpešto javljajo, da zadnja nota 8rbake vlade, odposlane ministerstvu za vnanje stvari, ne daja [mnogo nade, da bi se poravnal sedanji carinski spor. Srbska vlada je obdržala v noti svoje dosedanje stališče. Ločitev cerkve od države na Francoskem Plenarni shod avstrijskih šhosov, ki se je vršil sedaj na Dunaju, je poslal na pariškega nadškosa, kardinala Richarda, francoakemu epiakopata pismo, v khterem obžaluje žalcstne dogodke, ki so prišli nad francosko cerkev ter čestita, fran- •coskim škofom za občadovanja vredno slogo in neomajno privrženost Sv. Stolici in za odločno obrambo neodstoptiih pra- vic cerkve. Pismo zaključuje: Avstrijski škofje molijo, naj bi bili načrti sovraž- uikov uničeni. Wilhelm proti Poljakom. Znano je. da sta se lansko leto sešla cesar Wilhelm in rnski car Nikolaj na Severnem morju. Kaj sta se pri tem ,pogovarjala, to je bila državna skrivnost, s časom pride pa le nekaj na dan. Neka oseba, ki zavzema na Ruskem jako visoko stališče in stoji osebno carju jako blizu, je vprašala carja, kaj sta pri tem govo- rila. Car ji je odgovoril: Stavil mi je ultimatum. Ako dam Poljakom avtonomijo, prekorači takoj 200.000 praskih vojakov mejo in zasede poljsko kraljeBtvo. Dotlej boäo pripravljeni za mejo. Tako poroča „Slovencu" njegov izvestitelj, ki pravi, da je izvedel to iz prvega in popolnoma zanesljivega vira, ki je vzviäen nad vsa- kim dvomom, ter dostavlja, da bi bilo vsako uradno oporekanje nemške vlade teh besed uradna laž. Zmanjšanje angleškega srednjemorskega brodovja. Angleäka admiraliteta je črtala 20 Telikih ladij iz listine aktivne vojne mor- narice ter jih uvrstila v rezervo. S tera znatno zmanjša število ladij srednje- morske eskadre, ker to dopuščajo prija- teljske razmere med Angleäko in Francijo. Nasprotno pa je o jačila admiraliteta se verno eskadro. Domače in razne novice. Preineščenja. — Policijski svetnik v Gorici g. Abondio Gontin je pre- meäeen k policijskemu ravnateljatvu v Trst, kamor se poda baje že koncem tega meseca. Na njegovo mesto v Gonco pride baje policijski komisar Gasa- p i c c o 1 a iz Červinjana. Pomakneiije v višji činovni raz- zred. — Prosesor na tak. državni gim- naziji g. Gastav Novak je pomaknjen v VII činovni razred. Sinrtna kosa. — Včeraj predpo- lndne je urnrl po kratki in mučni bo- lezni tuk. hiäni posestnik g. Vicencij B i e 1 e c k i v starosti 76 let. Pogreb se bo vršil jotri zjntraj ob 8 uri in pol iz hiše žalosti, nahajajoče se na Kornju. N. p. v m.! Za „Solski Dom" je došlo naäemu npravništvu: Fran Gomilšek, kaplan v Slov. Goricah (Štajersko) 1 K (kot pre- plača broäure „Gori pomagajte1' ; tri varčni izletniki 10 K. Predsedništvu so plačali: Julija Leban v Črničah 5 K; Nekdo 3 K; v gostilni pri Fonu zložili za pogrešek pn igri 1 K 20; Josip Zarli, c. k. osicijal v Tolminu 4 K; dr. Andrej Pavlica, stolni vikar v Gorici, na račan astanovnine osmi obrok 20 K; pri večerji trgovcov m obrtnikov iz Gorice in Trsta in kon- ferenca duhovnikov iz okraja v gostilni Vuga pri Sv. Luciji nabrala Marija Vaga 20 K. — Srčna hvala 1 Lepo znamenje o napredovanju katerega naroda je dobro obiskovanje njegovih šol. V tem oziru smejo goriški Slovenci v mestu in po deželi ponosni biti na obilno ätevilo otrok, ki obisku- jejo šole. Tako se je vpisalo^ v ätiriraz- redno meäano šolo društva „Šolski Dom" v Gorici v „Malern Domu" 195 otrok, v štirirazredno deško šolo v „Š. Domu" 203 uöenci in v šestrazredno dekliško äolo v istem „Š. Domu" 331 učenk, skupaj 729 šolskih otrok. Tem treba došteti äe 43 učencev iz deäke in 98 učenk iz dekliäke pripravljavnice, sknpaj 141 gojencev, tako, da flkupno število Ijadskošolske mladine v „M. in Š. Domu" znaäa 870 uöencev in učenk. Pa tudi obrtni äoli sta dobro obiskovani. V stro- kovno solo za umetno vezenje in belo äivanje se je vpisalo 28 učenk, v tečaj za odrastle 9. V strokovno solo za krojno risanje, krojenje in äivanje oblek 31 učenk, v tečaj za odrasle 13, torej vseh skupaj 81. Večinoma učenk iz vsakdanje sole obiskuje tudi dekliško nadaljevalno šolo, v kateri se poučuje vsak dan od 10 do 12 ure predpoludne. Najbolje je poskočilo število učencev obrtno-nadalje- valne sole, katerih se je vpisalo za ne- deljske tečaje 212, tako da za obstojeöe tri razrede ne zadostuje po ena äolska 8oba, ampak so se morale vzeti äe druge na pomoč. Vseh učencev in uöenk je torej v „M. in S. Domu" 870, 81, 212, skupaj 11G3. Knjigc družbe sv. Dlohorja za leto 1906 za goriäko mesto so došle in se dobivajo pri cerkovniku velike cerkve g. Jcsipu Čigonu. Vsi častiti družbeniki so uljudno naproäeni, da o prejemanju knjig plačajo udnino za tekoče leto, da s tem poverjeniku mnogo truda pri- hranijo. O priliki 00 letnice službovanja načeliiika generalnega štaba grofa Beeka, ki je imejitelj tuk. pešpolka št. 47. je imela vojaäka godba pa mesta odhod. Prijateljski sestanek slovenskih goriških trgovcev in obrtnikov je danes ob 8V2 zvečer v gostilni „Pri Kranjen" na Benenskem trgu. XaHile» postajcuačcluik. — Pod tem naslovom smo priobčili v zadnji ätevilki naäega lista notico, v kateri je bilo govora o prekupčevalcu b sadjem in z lovorjevim perjem Mihi Kovaöicu iz Gorice in o postajenačelniku v Št. Petru pri Gorici. V ti notici je stalo med dru- gim tudi to-le : „Ko so se tako nekaj časa äe precej hudo prepirali, se je hotel Kovačič odstraniti ter iti peä v Gorico. Tu pa skoči za njim omenjeni postaje- načelnik ter ga zučne biti po glavi, po obrazu, držeč ga za prsa. Kovačič se je pri tem zgrudil na tla. Priskočila sta načelniku postaje na pomoö äe dva druga in vsi trije so ga spravili potem na postajo, kjer jim je mor»l puatiti do- movnicou. Zdaj pa smo dobili od postaje- načelnika gospoda Egidija Spazapan po- pravek, katerega doslovno priobčujemo, pa ne v smislu paragrafd 19. tiskovnega zakona, kakor zahteva gosp. Spazapan, ampak zaradi tega, ker nečemo delati nikomur krivice. Popravek se torej do- slovno glasi : Slav no Uredništvo Pod notico v vašem listu Nasilen poetajenačelnik zahtevam v zmisla Za- kona tiskovniga po Paragrafa 19 da pn- občite resuico in stem vam popravljam da v prvi stevilki popravek Prioböite. kateri je bil ob razglasen v Stevilki 83 od 16 10 tekocega lota kakor sledi. Nirez daje bil Kovačič gerdo sprejet ampak bil je vljudno zaprošen danaj počaka dase dogovorirno na to pani dal nobenega drugega odgovora kakor tukaj primite za m —. m t d potem sem sele jaz zahteval od njega ne domovnico ampak samo svoje Ime in Pridevek ker seje zopet kakor pred vzrazil sem ga uprasal da zakaj ne da naslov mi od- govori hodite siga iskat ako hočete imet gane dam tudi ako me razkosale in mi je vergel sluzbeno kapo razglave v isten casu sem ga uprasal da zakaj mi je usel pred 4—5 meseci iz Robo dasein moral jaz placat zanj mi nato odgovor da dasem moral pazit in Slazbo delati, torej mi je Jeza mkipola da sem mu Dal ene Zaušnico sele na to sem ga prijel za- roko in sem zaht-val svbj naslov ener- gično kar se pa kjer je menil doga jaz za Rokav močno devzim obernil in iz Oblicjem trcil ob vrtniplot dase je neko- liko ranil na lieu dajö malo krvavel nato ; sem so le dva Gospoda zaprosil donaj ga peljejo v Pisarno uli kjer ni hotel aeje sam vrgel na tla in omenjena Gospoda staga vljudno opozorila naj ne bo tako, Sorovi, kar jim odgovori da on ne da svojga naslova in tudi ne gre v Pisarno kar bodo j mnogo Pri<5 to pri Okrajni Sodniji do- kazali ako potrebno tudi iz Prisego, nato soga dovedli lepo ravnaje do Pisarnih vrat potem je sam izrocil meni Domov- nico kar stopim jaz v Pisarno dasi uze- mem podatke iz Domovnice je omenjeni Kovačič izginil da mu nisem moral vise vrniti Domovnice, Obzalujem daBe na taksen naöin pise pred kase prepriča 0 Dogodku in se jemlje ugled Ijuden, torej dase v pri- hodni stevilki popravek izporoöi v vasem Listu Gorica Udani Egid Spazapan Po- stajenacelnik. Nesreča na bohinjski železnici. — V noči od torka na sredo se je do- godila v predoru med^ Podbrdom in Hu- dojužno ta-le nesreča. Štiiiinštiridesetletni sprevodnik Ivan Bobnič iz Velikega Gra- hovščeka pri Gelju, a stanujoc v Trstu, hotel je skočiti na vlak, a se mu je iz- podrsnilo in padel je tako na tla, da bo mu železniški vozovi zmečkali levo nogo. Nesrečneža so pripeljali včeraj zjutraj v tuk. bolnišnico, kjer so mu odrezali nogo. Bobaič bode menda v jednem mesecu okreval, Bralnn in pevsko društvo v Štanjelu priredi dne 28. t. m. ob 3. uri popoludne svoj prvi občni zbor. Bralno, pevsko in tainbnraško društvo „Št. Andrež" v Št. Audrežu je svoj za jutri napovedani koncert od- ložilo. Mesto istega se bo vršila dne 28, t. m. veselica s tamburanjem, petjem, de- klamacijo in prosto zabavo v dvorani stare sole. Najdene rcči. — V „Krojaäki za- drugi" v Garici je nekdo pozabil zayoj, v katerem se nahajajo razne öipke'za cerkveno opravo. Poleg tega so v za- voju tudi srebrne čipke in srebrna franža. Kdor bi bil to pozabil naj se oglasi v „Krojaäki zadrugi". Naäel je nekdo v nlici Torrente konjsko odejo. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri upravi „Primorskega Lista". Na okr. sodišČu v Tolminu je od- dati takoj mesto provizoričnega pisarja z dnevnino 2"20 K. Posncmanja vreduo. — Občina Postojna je naznanila tehnični sekciji južne železnice istotam, da vsled pravkar storjenega sklepa obč. sveta ne vsprejme več nobenega nemškega dopisa ter jej je z ozirom na to vrnila en tak dopis. Tako naj delajo vae slovenske občine, ki imajo z južno železnico opraviti in primorale jo bodejo konečno, da bo mo- rala vgrizniti v kislo jabolko ter dopi- sovati alovenBkim občinam v sloveskem jeziku. — Prijeti beguuec. — V Trstu so vjeli Filipa Tavčarja iz Gorjanskega, ki je bil zaradi tatvine obsojen 11a triletno ječo in je 1. septembra pobegnil iz ko- perske kaznihiice. Tavčar je na sumu, da je pred nekolikimi dnevi izvršil v Gorici v kavarni Dogana neko tatvino. Ukradena je bila nanireč iz miznice srebrna ura, dve škatlji cigaret in šest kron. Ko so prijeli v Trstu Tavčarja, so našli pri njem dve škatljici cigaret in prav takih, kakoršne so bile ukradene v omenjeni kavarni. Za slovenske naročnike „Matice Hrvatske" znaša letoänja naročnina 3 krone. Ker je ta v primeri se ätevilom in z vrednostjo knjig neznantna, želeti je, da se čim večje število Slovencev oglaai, naj ae tako „Hrv. Matici" hvaležni izkažemo, Naročila sprejema V. Kraževec, bogosl. v gor. osrednjem semenišču, iz- ključno do 1. novembra. (Prosi se naj tudi drugi listi ta oglas natisnejo.) Škrlatica. — Po bližnjih vaseh v goriški okolici razsaja Se precej haio škrlatica, tako v Ozeljanu, Grgarju, v Desklah itd. Tudi v našem m«stu iratmo več slučajev te bolezni. V Št. Förjanu so morali zaradi škrlatice v sredo zapreti solo,- Toaletno milo se podraži znova za 10%- Podraževalci se zopet sklicujejo na zviäanje cen surovin. Ko bodo pa cene surovin padle, pa milo vaeeno ne bo nič ceneje ! S shoda političncga dru^tva „Edinost" pri Sv. Ivann. — Reaolucija, vsprejeta minole nedelje na phodu pri sv. Ivanu, He glasi: „Javni Ijudslci shod, zbran pri sv. Ivanu dn6 14. oktobra 1906, protestira odločno proti namerovani ustanovitvi samostojne italijanske ljud*ke sole pri sv. Ivanu ter pozivlja vlado, da sistira dotični sklep mestnega sveta tr- žaškega. ker nameravana italijanska Sola pri sv. Ivanu ima političen raznarodo- valen namen, ker ni potrebna za skoro izključno slovenski svetoivanaki okraj, ker ustvarja za tržaške Slovencö krivico v političnem in ekonomičnem obziru, in ker ustvarja očito kr^enje narodne rav- nopravnosti z ozirom na postopanje nasproti tržaškim mestnim Slovencem, katerim se za več nego 2000 äolskih otrok odreka že 22 let zahtevana slo- venska ljudska sola". Koparski nap ad na pismonošo z denarjem. — V ;orek ob 8. uri dopo- ludne je bil 53 letni pismonoäa Andrej Velikonja v hiäi št. 11, ulica s. Nicolo r Trstu napaden 8 sekiro v svrho, da bi ga napadalec oropal denarja, ki ga je imel v svoji torbi. Pismonoša Je imel v svoji usnjati torbi poštnih nakazn:c, čekov itd. v znesku 7900 kron ter je hotel v drugem in tretjem nadstropju omenjene hiäe št. 11, v katerem pritličju se nahaja restavracija Steinfeld, odiiti dve poštni nakaznici. Ko je iz prvega nadstropja, kjer je hodnik zelo temen, hotel stopiti na stopnice drugega nad- stropja, ga je nekdo od zadaj udaril b sekiro po glavi. Pismonoša se je od straha razburjenosti in boleöin zgrudil na tla; bil je pa še toliko pri zavesti, da je zamogel klicati na pomoč, vsled čegar je napadalec zbežal. Velikonja je kmalu na to vstal ter se podal v prodajalno orožja Anninger, kjer so mu za silo ob- vezali rano na glavi in ga dali s kočijo odvesti na zdravniško postajo. Ziravnik je konstatoval dve rani na tilniku, ki pa nista globoki in nevarni. Velikonjo so pripeljali na njegovo stanovanje. Sekiro, s katero je napadalec hotel ubiti pismo- nošo so našli na stopnicah v hiši ulice a. Nicolo at. 11, ter bo izročili policiji, ki zasleduje napadalca. Neka oseba je videla v kritičnem času neko osebo, vi- soke postave, popolnoma oblečeno v črno, s črnim trdim klobukom, ki je pri- bežala iz hiše. Oi dveh poštnih nakaznic ki jih je pismonoäa imel oddati v nisi, je bil na eni znesek 4 kron. Velikonja je izjavil, da je bila omenjena nakaznica singirana z namenom, da bi se ga izva- bilonatemni hodnik one hiäe in ga tana oropalo onega zneska, ki ga je imel s 8eboj. Sličen slnčaj kakor sedaj z Ve- likonjo se je pred tridesetimi leti pri- petil na Dunaju, ki je pa imel huje po- sledice, ko je neki Francesconi umoril pismonošo Gugenbergerja ter ga oropal vsega denarja, ki ga je imel v torbi. Francesconi, inteligentna oseba, je poteai radi svojega roparskega utnora končnl na vislicah. Kakor je preiskava dosedaj doka- zala je bilo od 22. septembra pa do 15. oktobra oddanih na tržaških poštah 17 denarnih nakaznic s fingiranimi imeni poäiljalcev in sprejemnikov. Gotovo je, da je V86 te nakaznice odposlala jedna in ista oseba, da bi izvabila trzaäke pi- 8monoše, ki raznašajo denar v take hiäe, kjer bi se lahko izvräü napad. Dokazano je namreč, da se nahajajo po vseh hiäah, kamor so bile nakaznice naslovljeue temni dolgi koridori in temne stopnice. Izpred tržaškega porotnega so- dišča. — V sredo so tržaški porotniki oprostili onega zlatarja Vekjeta, katerega je državno pravdniätvo tožilo zaradi po- skušane goljusije po simulaciji tatvine. Grozna zakonska drama se je odigrala v sredo v Trstu v ulici Sette Fontäne. 341etni Anton Kuret je 15krat z nožem zabodel svojo 281etno ženo Ja- kobino in jo smrtnonevarno ranil, ker so vbodljaji vsi v vratu in hrbtu.j Zagrebškega nadškofa dr. Po- siloviča so na Dunaju operirali. Ope- racija se je posrečila. Izbrah Veznva. — Dne 15. t. m. je poplavila reka iz Vezuva del vasi Torre del Greco. Mrtvi sta dve ženski. Torre del Greco leži na južnovshodnem Vezuvovem vznožju. Skrb vsak« gotpo- dlnje |e posvtfena družinski bla^inji] Kathrelnerjeva Kneippova sladna kava je po Kathrelnerjevem n«ilno ivo- ]ega proizvajanj« okusna, zdr»vju v prospeh in pocenl, ima torej neprecen- IJiveprednoitlza vsako gospodinjstvol Poudarjajte pri nakupovanju IireČno Ime Kathreiner in zahte- vajte le Irvlrne «avoje z varst- ^ C^ veno znamko župnlk Kneipp. tji r \W Zahvala. Globoko portim vsled smrti naše nepozabne soproge, matere, sestre in tete Franje Bednarik nam je dolžnost izreči na tern mestu svojo najiskrenejšo zaliva- lo vsem velec. gospem in gospo- dom, ki so v tako obileni številu spremili zemeljske ostanke drage ranjke na poti v večnost. Poseb- no se zahvaljujemo č. o. Marku za dušno tolažko ter čč. duhov- ščini. Bog povrni! Žalujoei ostali. GORICA. 19. okt. 1906. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gtorici ulica Vetturini št. 3. flnton Ivonou Fecenho Gorica priporoßa svojo veliko zalogo pristriih belih in čniih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva >prazdroj< iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarno«, in domaeega žganja I. vrste v stcklenicah, kojega pristnost so jamöi. Zaloga ledu katerega. se oddaja le na debelo po 50 kg naprcj Vino dostavlja na dom in razpošilja po želcznici na vse kraje avstrijsko-ogrsko države v sodih od 66 1 naprej. Gene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m Povsem spretcn in iz- urjen fj V " ki je po možnosti tudi ra- strir," dobi takoj slnžbo v tovarni papirja v Podgori. ^o mizar in v lesni trgovec v PoäEori 1 oeIi ivep žetaištop mosta (na cesti, ki peljeproti GradiŠki) ooo Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstnega tnle- ga in mekliega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinnkih posod, «tixkalnio itd. !___________________ Anton Kustrm, trgovec v Gorici Gosposka ulica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v niestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angclo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrulej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreČ ob '/a kila in od cnega funta. Testenine iz tvorniceŽnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Otvoritev trgovine Podpisani vljudno naznanjam, da sem otvoril novo trgovilio z manufakturnim in modnim blagom, katero bodem vodil pod tvrdko # ) Gorica. Corso Verdi 35. Priporočam se častitemn občinstvu v bla- gohotno naklonjenost ter zagotavljam, da se bom potrudil s solidno postrežbo, s primernimi ce- nami in dobrim blagom pridobiti si zaupanje mojih cenjcnih odjemalcev. Z odličnim spoštovanjem A. Bohinski. * Naznanilo. Kdor ]ioče imeli res dobro, za- nesljivo, trajno in trpežno uro, naj se z zaupanjem obrne do Ign. Lapanja, urarja v Podmelcu. Poprava ur trpežna in po nizki ceni. > Ceniki se razpošiljajo brezplačno na ^^k dom. Postrežba strogo poštena. I. Primožič, slorasii optikar t ßorici, ulica Oetturini 3, priporoča čč. duhovščini in si. ob- činstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, baro- metre, toplomerje, zdravniške to- plomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejeinn naročila in po- prave ter pošilja ua doni. ________________________________________________________________________________________________________I Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Najnovejša iznajälja novetta stoletja. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna nrazznaniko System-Roskopf Pat, ki tečc 36 ur, z niinutniin kazalom, bliščeča, lepa in natančno idoča s 3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov so zastonj pridene). Ako ura no ugaja, ac donar vrno in je vsak rizik izključon. Pošilja so lo proti povzotju, ali naproj poslanemu dcuarju: M. J. Holzer9» Wwe Marie Hölzer Uhrcu uutl (iiilihvnrcM-Fnlirlks.NicMlorlniro en gross, Kriikau Ocst. Itlotclsg. 7!1, St. Si'liasllaugiihso '2ii. Zalagatulj c. kr. državnih uradnikov. lliiNtruvaul ceiiik ur in y.lntitlno gratis. Zastopniki se iščejo. Slieno anoconu so ponarcjene. | Pri narocitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis, j Rojahi! kupujte narodni holeh „Solshego Qama". „MM TISK9RN9" ::: U Gorki, ulica Vetfurini St. 9::: \u je preskrbljena z povsem novimi ^ *<$l\\, črkami, okraski in finim papirjem, j0J\ |j0j|&^ ter more prevzeti vsa v ti- ^$$ ISŽ#>,. skarsko stroko spa- ;$;$§]$§ $^^k dajoča dela 40$%®% TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pobotnice o Sprejemnice Plakate ooo itd. itd. oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe , . Jedilne liste r. ooo Etikete ^ itd. itd. . Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v modern! in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... ______ % ,CeritFaIua posojiluiea, rcgistrovana ^adruga v Qoriei, uliea Vetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mcscciia odpločila u petih lefih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5V|OI na yhnjizbo po 5°|0 z Vio upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Kako se predrznes mi kaj drugega prinesti, kakor dobro izkuseni sinodcicni papir in zavitke!