SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 4 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de febrero - 15. februarja 2007 V NOVEM OBDOB U S, • •• tremi novimi ministri TONE MIZERIT. Po počitnicah tudi v napem listu začenjamo novo obdobje, v katerem bomo dopolnili že pestdeseto leto nepretrganega izhajanja v Argentini in pestinpestdeseto, odkar je v najtežjih časih narodne zgodovine Svobodna Slovenija, kot ilegalni list v boju proti okupatorju in komunizmu, zagledala luč sveta. Na te ptevilke smo lahko samo ponosni, ker govorijo o žilavosti nape skupnosti, trdnosti projekta in zvestobi idealom, ki so list poklicali v življenje, tako v Sloveniji kot v Argentini. Ponosni smo tudi, ker nap tednik dokazuje, česa smo Slovenci zmožni. Opazujemo namreč druge emigrantske skupnosti in njihovo časopisje. Vidimo, da jim naravni tok časa krči ptevilo strani, hira njihovo pogostnost, jih poriva ob rob. Nap tednik pa redno izhaja, ohranja prvotni obseg in celo izboljpuje papir, tehniko tiskanja, oblikovanje in predstavitev. Vemo, da tega ne bi zmogli brez močne podpore skupnosti, v okviru sotrudnikov, naročnikov in bralcev. Zavedamo pa se, da ima pri tem zasluge tudi mati domovina, saj nas zadnja leta slovenska država vestno podpira, ko sofinancira projekt tednika po Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ta podpora nam tudi omogoča, da si upamo stopiti v novo obdobje, ne da bi povipali naročnino. Vemo namreč, da so naročniki, ki bi lahko plačali vipjo vsoto; zavedamo pa se, da je izredno ptevilo starejpih rojakov, ki živijo od borne pokojnine in ne bi prenesli vipjega izdatka. Zahvala Uradu je torej na mestu in je iskrena! V leto 2007 pa ne stopamo brezbrižno temveč z zanosom, z novimi močmi, z novimi idejami, z namenom, da bi bralcem posredovali vedno sodoben, privlačen in zanimiv list. Vestno bomo zasledovali delovanje napih organizacij in ustanov, saj smo prepričani, da je Svobodna Slovenija najbolj popolna kronika življenja Slovencev v Argentini. Skupali bomo obravnavati vprapanja in težave s katerimi se soočamo. Kot doslej bomo sledili razvoju položaja v Sloveniji, ki zanima starejpi, pa tudi srednji in vsaj delno mlajpi rod. Ne bo manjkalo originalnih pogledov na argentinsko politiko, ne zapisov svetovnega dogajanja, ne pporta, ne zanimivosti. Predstavitev Slovenije v vseh pogledih, kjer bo kultura imela svoje bistveno mesto, bo stalna postavka. Tudi nekaj novih prijemov lahko zabeležimo. Vsak teden bomo objavili zanimiva razmipljanja, katerih avtor je nap poznani g. Jože Horn. Enkrat na mesec bo prisoten jezikovni kotiček, izpod peresa priznane sodelavke Vere Breznikar Podržaj. Opozarjamo pa zlasti na povzetek glavnih člankov v ppanskem jeziku. To je nov poizkus združenja dveh svetov, ker se zavedamo rastočega ptevila ,,mepanih" zakonov. S tem lahko približamo neslovenskemu zakoncu vsaj kopček vsebine lista in slovenskega življenja. V teku leta bomo skupali uresničevati pe dodatne ideje in zamisli. Mimo vseh trenutnih okolipčin pa napim bralcem zagotavljamo predvsem zvestobo vrednotam, ki so bile stalno prisotne na napih straneh: krpčanstvu, slovenstvu, demokratičnim načelom, bratstvu in spoptovanju drugačnosti. Ohranili bomo smer do ciljev, ki so bili vodilo ustanovitelju Milopu Staretu in njegovim sodelavcem. V to bomo vložili vse nape moči in sposobnosti. Pred nami je nov letnik. Prosimo za božji blagoslov, varstvo nape Matere brezjanske Marije Pomagaj in podporo vseh, ki čutijo z nami. V dobri polovici mandata je vlada premiera Janeza Janpe doživela tri spremembe na ministrskih položajih; prvi je ministrski stolček zapustil minister za razvoj Jože P. Damijan, ki je odstopil komaj po treh mesecih ministrovanja, najbolj napeto pa je bilo pri menjavi na mestu ministra za delo, saj je Janez Drobnič zavrnil poziv predsednika vlade k odstopu in ga je potem razrepil državni zbor. Drobnič je bil tarča prvega predloga za razrepitev ministra v tem mandatu. Predsednik vlade mu je 23. novembra lani javno predlagal, naj zaradi nedosega-nja pričakovanih delovnih rezultatov odstopi, kar pa je Drobnič zavrnil, zato je Janpa dan kasneje predsedniku DZ Francetu Cukjatiju predlagal, naj ministra razrep dZ. Drobnič je bil razrepen 1. decembra lani, na njegovo mesto pa je DZ 18. decembra imenoval dotedanjo državno sekretarko v tem ministrstvu Marjeto Cotman. Odstop ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič ni bil veliko presenečenje, saj se je o menjavi na tem mestu govorilo že dlje časa, čep da naj ne bi bila kos vodenju resorja med slovenskim predsedovanjem EU. Lu-kačičeva je odstopila 10. januarja zaradi zdravstvenih razlogov, Janpa pa je 7. februarja v državni zbor že poslal predlog za imenovanje Iztoka Jarca za novega kmetijskega ministra. Vlada ga je že razrepla z mesta slovenskega veleposlanika v Izraelu. Minister brez listnice Jože P. Damijan je odstopil že 21. marca lani, ko je bil na položaju komaj tri mesece. Razlogi za odstop so bili osebne narave, čeprav so mediji ugibali, da je odstopil zaradi razhajanj v pogledih na pogajanja vlade z belgijsko KBC o nadaljnji privatizaciji NLB (Nove ljubljanske banke). V javnosti so se nato pojavili namigi, da naj bi odstopil zaradi domnevne povezanosti z morebitno zlorabo notranjih informacij pri prodaji delnic Telekoma, kar je Damijan zavrnil. Odstop je večina gospodarstvenikov in političnih strank obžalovala, premier Janpa pa je zatrdil, da to ne bo zavrlo načrtovanih vladnih reform. Vodenje službe vlade je zatem prevzel dotedanji državni sekretar Andrej Horvat, ki pa ga je vlada na njegovo željo razrepla s 4. februarjem letos. Vodenje službe je zatem prevzela državna sekretarka v tej službi Katja Lautar, vendar pa je predsednik vlade že 9. februarja v državni zbor poslal predlog za kandidata za novega ministra brez listnice, odgovornega za usklajevanje in spremljanje Strategije razvoja Slovenije. Na to mesto je v skladu z napovedjo predlagal Žigo Turka. Državni zbor naj bi o premi-erovem predlogu odločal na februarski redni seji. Janpevo vlado je državni zbor z 51 glasovi za in 37 proti imenoval 3. decembra 2004, natanko dva meseca po parlamentarnih volitvah. Poslanke in poslanci so potrdili celotno ministrsko listo, ki jo je Janpa predlagal na podlagi deset dni prej podpisanega koalicijskega dogovora med SDS, NSi, SLS in DeSUS. Koro pki problemi Deželni glavar avstrijske Koropke Jo-erg Haider je ponovno zahteval ugotavljanje ptevila pripadnikov slovenske manjpine kot pogoj za ureditev dvojezične topografije. Obenem je posvaril avstrijske zvezne oblasti, naj za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel ne poskrbijo mimo prebivalcev Koropke. ,,Ne morem zagotavljati, da bo prebivalstvo to sprejelo," je na Dunaju zatrdil Haider. Za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel je v skladu z avstrijsko zakonodajo sedaj pristojna dežela avstrijska Koropka, ki se tako lahko tudi izmika dodatnim ^dvojezičnim topografskim napisom. Če pa bi avstrijska vlada s spremembo ustave prerazporedila pristojnosti, ,,da bi nas pohodila", potem po Haiderjevih besedah grozi upor prebivalstva Koropke. Po Haiderjevem prepričanju je avstrijsko ustavno sodipče krpilo človekove pravice, ker je kot osnovo za odločbe o dvojezični topografiji vzelo podatke o pogovornem jeziku. Ustavno sodipče po njegovem k slovenski manjpini ni priptelo samo tistih, ki so na popisu prebivalstva navedli kot pogovorni jezik slovenpčino, temveč tudi tiste, ki so navedli nempčino in slovenpčino. S tem naj bi krpilo Okvirno konvencijo Sveta Evrope o zapčiti narodnih manjpin, ki vsakemu pripadniku narodnih manjpin omogoča svobodno odločitev, da se opredeli za pripadnika manjpine slovenpčino in nempčino. Kot je v izjavi za javnost zapisal Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS), avstrijsko ustavno sodipče po 142. členu avstrijske ustave odloča o tožbah, s katerimi je mogoče ugotoviti odgovornost za krpitve prava, ki so jih zagrepili avstrijski zvezni in deželni organi pri opravljanju svoje uradne funkcije. ,,S sklepom zvezne vlade je mogoče vložiti tožbo proti deželnemu glavarju zaradi krpitve zakonov in zaradi neizpolnitve odredb ali drugih odreditev zveze v zadevah posredne zvezne uprave," pipe NSKS. Kardinal Rode imenovan v komisijo Ecclesia Dei Papež Benedikt XVI. je slovenskega kardinala Franca Rodeta imenoval v posebno vatikansko komisijo Ecclesia Dei. Namen komisije, ki jo je leta 1988 ustanovil papež Janez Pavel II, je ponovna vključitev izobčenih privržencev tradicionalističnega nadpkofa Marcela Lefebvra (1905-1991) v Rimskokatolipko cerkev. Lefebvre je nasprotoval spremembam v cerkvi, povezanim z drugim vatikanskim koncilom (1962-1965). Kardinal Rode bo v komisiji nasledil čilskega kardinala Jorgeja Medino Esteve-za, ki mu je funkcija z dopolnitvijo 80. leta starosti konec leta 2006 potekla. Komisijo Ecclesia Dei vodi kolumbijski kardinal Dario Castrillün Hoyos. Njen član je bil od leta 2001 pa do izvolitve na položaj papeža leta 2005 tudi kardinal Joseph Ratzinger. Ker je uredba o dvojezičnih krajevnih tablah avstrijska zvezna uredba, ima avstrijska vlada po prepričanju NSKS ,,nesporno pravico" do tožbe. Če ustavno sodipče v tem primeru koga spozna za krivega, ta izgubi uradne funkcije, v posebej ,,obteževalnih okolipčinah" pa lahko za določen čas izgubi politične pravice, pojasnjuje NSKS. V ponedeljek 12. pa je Državno tožilstvo v Celovcu proti deželnemu glavarju avstrijske Haiderju in proti njegovemu namestniku ter deželnemu svetniku za promet Gerhardu Doerfler-ju uvedlo preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja v vprapanju dvo- jezičnih krajevnih tabel. V tej zadevi je bilo proti Haiderju in Doerflerju vloženih več ovadb. Za zlorabo uradnega položaja je v Avstriji predvidena zaporna kazen od pestih mesecev do pet let. Državno tožilstvo naj bi proti Haiderju in Doerflerju uvedlo preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja zaradi prestavljanja krajevnih tabel v Pliberku in Drvepi vasi. V omenjenih krajih sta Haider in Doerfler 8. februarja lani dala premakniti krajevne table za nekaj metrov, da bi se tako izognila izpolnitvi ustrezne odločbe avstrijskega ustavnega sodipča s konca leta 2005. BERI^ P. PLACIDO CORTESE JE REŠEVAL TUDI SLOVENCE......2 G. JOŽE HORN RAZMIŠLJA NA NAŠIH STRANEH.....................3 VSE PRIREDITVE V SKUPNOSTI V LETU 2007 ...........................3 RES JE LEPO "S PRIJATELJI V NARAVI"...................................4 Stran 2 15. februarja 2007 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Pogum molka (OD NApEGA DOPISNIKA) _ Zadnje čase je bilo večkrat — tako v zamejski Primorski kot v Sloveniji — zaznati vabila na razne prireditve, kjer je bilo govora o p. Placidu Cortese, minoritu, ki je v Padovi pomagal repevati osebe, ki so jih nacisti preganjali. Nisem uspel — do petka, 2. februarja, ko je bilo napovedano V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predvajanje slovenske verzije posnetka na DVD Pogum molka, dokumentalnega filma o p. Placidu Cortese. Predvajanje je bilo pod okriljem Muzeja novejpe zgodovine in Druntva slovenskih izobražencev. Že sam film je pretresljiv, ko na kratko predstavlja življenje p. Corteseja, predvsem njegovo podtalno udejstvo-vanje. Posebno pa je zanimivo dejstvo, da je od začetka do konca njegovo humanitarno delo tesno povezano s Slovenci. Tudi udeleženci pri okrogli mizi so bili senzacija. Najprej Majda Mazovec, upokojena kardiologinja, ki je bila v času svetovne vojne ntudentka v Padovi, pa je v družbi Marije Slapnak in Istranke Marije Ujčiž stopila k p. Corteseju in ga prosila za pomoč rojakom, ki so bili zaprti v bližnjem koncentracijskem taborinču Chiesanuova. Najprej je bil pater nezaupljiv, potem pa je pristal in se popolnoma predal temu delu usmiljenja. Drugi pričevalec je upokojeni ekonomist Ivo Gregorc iz Ženeve, ki je zadnja znana oseba, ki je videla pri življenju p. Placida in sicer v zloglasnih nacističnih zaporih na trgu Oberdan v Trstu. Videl ga je čisto zmaličenega, izmučenega, s polomljenimi prsti; pater ga je spoznal in mu naročil: ,,Moli in molči!" To je pater sam delal in s svojim molkom obvaroval strahot mnoge sodelavce v tem podtalnem rensvanju nacističnih nasprotnikov. Gregorc je povedal tudi pričevanje sotrpina, znanega umetnika Zorana Munča, ki je bil patrov sosed v celici: slinal je, kako je pater z motnim glasom premolil cele noči. Tretja osebnost je časnikar Ivo Jevnikar, ki je odločilno sodeloval z avtorji knjige in filma o p. Corteseju, predvsem kar se tiče z raziskavami in viri slovenskega in hrvankega izvora, pa tudi z brskanjem po londonskih arhivih, kjer je odkril marsikatero važno listino. Ivo je natančen, marljiv, vztrajen raziskovalec, z odličnim spominom in sposobnostjo povezovanja dogodkov, ljudi in situacij. Omenil je tudi, da je že davnega leta 1967 v Zborniku Svobodne Slovenije dr. Vojko Arko pisal o delu p. Placida za internirance in za pridobivanje informacij v prid zahodnim zaveznikom. Prisotna sta bila tudi p. Apollonio Tottoli, avtor življenjepisa p. Corteseja in Matejka Peterlin Maver, ki je pri Radijskem odru v Trstu vodila sinhroniziranje (,,doblaje") v slovennčino. Posnetek filma bo gotovo zanel tudi v Argentino in Ivo Jevnikar — odličen poznavalec slovenske skupnosti v Argentini — bi bil prava oseba, da bi ga predstavil in ne dodatno osvetlil mnoge podrobnosti iz patrovega življenja in njegovega postopka za beatifikacijo, začetega nele pred petimi leti. GB TONE MIZERIT Ob prazniku kulture V Sloveniji je 8. februar državni praznik, znan kot Slovenski kulturni praznik, ko se spominjamo smrti nanega največjega pesnika. Na tisoče ljudi ga je izkoristilo za obisk rojstne hine Franceta Prenerna v Vrbi, kjer je potekala tudi osrednja občinska prireditev ob prazniku. Številni so priložnost izkoristil^ tudi za pohod po Poti kulturne dedinčine po občini Žirovnica, ki je poznana predvsem zaradi rojstnih krajev velikih slovenskih pesnikov in pisateljev. Drugi pa so kulturo združili z rekreacijo in se podali na daljne pohode iz različnih gorenjskih krajev v Vrbo. Na osrednji proslavi praznika, ki je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, je predsednik upravnega odbora Prenernovega sklada Dunan Jovanovič podelil Prenernovi nagradi in nagrade Prenernovega sklada. Prenernovi nagradi za leto 2007 prejmeta igralec Radko polič - Rac, in sicer za življenjsko delo na področju scenske umetnosti, ter skladatelj in pianist Janez Matičič, za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti. Letoranji dobitniki nagrad Prenernovega sklada pa so: Anton Bogov (baletni plesalec) za umetninke kreacije v zadnjih dveh letih, Urnka Pompe (skladateljica) za umetninka dela v zadnjih dveh letih, Vesna in Matej Vozlič (arhitekta) za umetninke dosežke v zadnjih dveh letih, Suzana Tratnik (pisateljica) za knjigo Vzporednice, Marko Peljhan (intermedijski umetnik) za umetninki projekt MakroLab, Jože Slak - Djoka (slikar) za razstavo Slike za slepe v Mali galeriji. Plečnikovi načrti V dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so v soboto, 10. februarja odprli razstavo z naslovom ,,Da ne pride v pogin in pozabljenje: Plečnikova vizija Ljubljane — slovenskih Aten: Arhitektov dar knjižnici", na kateri je javnosti prvič predstavljenih dvaindvajset načrtov, ki jih je arhitekt Jože Plečnik leta 1943 podaril tedanji Univerzitetni biblioteki. Do 7. aprila bodo v NUK predstavljeni načrti za urbanistično ureditev Ljubljane in za nekatere javne zgradbe, za katere Plečnik ni verjel, da jih ne bo mogel nikoli realizirati, saj so sodile v njegovo vizijo mesta kot grTikih Aten. Plečnik je grnke Atene projiciral v svoj čas. Njegova Ljubljana bi imela vse sestavine klasičnega mediteranskega mesta, zunanjosti njegovih zgradb pa bi ljudi nagovarjale z nenavadno inventivnim modernističnim parafraziran-jem minulih arhitekturnih slogov, izvedenih v modernih materialih. Razstavo spremlja katalog z besedili Petra Krečiča in Damjana Prelovnka, ki načrte umenčata v nrra okvir Plečnikovega arhitekturnega snovanja mestne podobe Ljubljane. Predgovor je napisal Veselin Minkovič, obenem avtor razstave. Minkovič razstavo uvrnča v niz avtorskih premirfjevanj o tem, kako se v gradivu NUK kaže proces nastajanja slovenske nacije. Plečnik (1872-1957) se je rodil v Ljubljani, ntudiral na Dunaju in tam delal v ateljeju Otta Wagnerja, nato kot samostojni arhitekt. V letih 1911-1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni noli. Leta 1920 postal arhitekt Prankega gradu, poleg tega je bil profesor na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano in do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Prankega gradu, potoval med Prago in Ljubljano. Umrl je doma v Trnovem. Cerkev na Blejskem otoku Potem, ko je Družba sv. Martina pričela zaračunavati vstopnino za cerkev na Blejskem otoku, je blejski župnik Janez Ambrožič sporočil, da bodo prenehali s pobiranjem vstopnine. ,,Iz nesporazuma in reakcij javnosti ter zainteresiranih ustanov, ki v svoje programe vključujejo obisk otoka, smo razumeli, da obstaja pripravljenost za dogovor, ki bo pripomogel k renitvi vprananja financiranja nujnih vzdrževalnih del na otoku," je pojasnil odločitev. Župnija Bled, ki je za upravljanje Blejskega otoka ustanovila Družbo sv. Martina, je pretekli teden kot možnost za vzdrževanje objektov na otoku po 15 letih vnovič uvedla pobiranje vstopnine za ogled otoka, obisk zvona želja in stalne razstave jaslic. Kot je pojasnil Ambrožič, so namreč že poskunali drugače najti sredstva za financiranje za obnovo dotrajanih stavb na otoku, vendar dokler ni denacionalizacija končana, župnija ne more kandidirati na nepov- ratna državna ali evropska sredstva. „Ustavitev pobiranja vstopnine je izraz zaupanja v sodelovanje z zainteresirano javnostjo pri ohranjanju dedinčine na otoku," je poudaril Ambrožič, ki pričakuje, da bodo uspeli najti ustreznejno reratev za obnovo. Mnogo časa je preteklo od nanega zadnjega opisa in preveč važnih dogodkov je bilo, da bi lahko vse opisali ali vsaj smotrno omenili. Zato se bomo bežno ustavili le pri najvažnejrah, v prihodnjih tednih pa nadaljevali kot običajno. Na meji. Takoj prvi teden nanh počitnic je mednarodno sodinče v Haagu zavrnilo urugvajsko pritožbo glede blokade mostov na mejni reki. Te blokade so se potem ne stopnjevale in so nenehno prisotne, medtem ko zlasti noansko posredovanje obnavlja upanje dialoga, čeprav kaknne končne in stvarne rentve nihče ne vidi. Pokojninske spremembe. V teh tednih smo zasledili novosti tudi v pokojninskem sistemu. Vlada je poslala v parlament zadevni zakonski osnutek in si že zagotovila izglasovanje. Bistvena sprememba je sledeča: v Argentini sta doslej obstojali dve možnosti prispevanja za pokojnino: državna (poznana kot ,,de reparto") in privatna (,,de capitaliza-cion"). Kdor se je svoj čas odločil za privatno, se ni mogel več „preseliti" v državno. Sedaj pa je ta možnost odprta in država celo ponuja razne ugodnosti, s čimer naj bi na nek način delala kompetenco privatnim družbam. Država se vrača. V isti smeri že nekaj časa opažamo, kako se država vrača na področja, ki jih je svoj čas zapustila. Spomnimo se, da je vlada, ki jo je vodil predsednik Menem, privatizirala skoraj vse, kar je mogla. Sedaj se vedno bolj opaža obraten tok. Doživeli smo ga v primerih ponte, podjetja Thales, vlaka San Mart^n, vodne družbe Aguas Argentinas in drugih. Sedaj skuna vlada kupiti pri podjetju Transener delež, ki ga ima v lasti Petrobras. To ni običajno ponovno podržavljenje (,,reestatiza-cion"), temveč nakup delnic s strani že obstoječe državne družbe (Enarsa), torej kapitalizacija. Prej je bila država revna, sedaj je bogata in se vrača na stratenka področja. Zanimivo je, da je prav v tem primeru (Transener, podjetje za pretok električne energije), prirfo do trenja y Washingtonom, ki je skunal lobirati v prid amerjnke investicijske družbe. Časi se spreminjajo, pa ne kako. Kdo ne verjame? Eden najbolj zvenečih nkandalov tega poletja pa je bilo vprananje januarske inflacije. Spomnimo se, da je lani vladi uspelo vsaj delno ukrotiti rast cen. Tako je po dolgih letih inflacija ^padla pod 10 odstotkov. Že ob tem je bilo precej debate, ker so mnogi strokovnjaki trdili (in ljudje v žepih čutili), da je bila realna inflacija vina kot pa so jo beleži e uradne ntevilke. Letonnji mesec januar pa je bil po- sebno kritičen. Inflacija je kazala 2,6 odstotkov, kar je podrlo vsa vladna pričakovanja in že v začetku prizadelo namen, da bi 2007 bilo ne boljne kot lansko leto. Ker vlada ni mogla več vplivati na cene, je sklenila vplivati na ntevilke. V zadnjem hipu je spremenila pogoje, kako se merijo cene, izključila nekaj dejavnikov, drugod upontevala uradne in ne re-a ne cene, itd. Rezultat: januarska inflacija je bila zabeležena v vinni 1,1%, odstavili so enega vodij vladnega inntituta za statistike, vsa opozicija se je enotno vrgla na vlado in splahnelo je ne tisto malo zaupanja, ki ga je javnost imela do uradnih ntevilk. Znani in neznani kandidati. Seveda v počitninkih mesecih politično delovanje strank ni počivalo. 2007 je volilno leto in treba je pohiteti. Vlada najbolj stvarno in uspenno deluje, le predsedninki kandidat ne ni znan. Je pa vidno, kako vladni strategi porivajo v ospredje predsednikovo ženo senatorko gospo Cristi-no Kirchner. Njeno potovanje v Francijo je bilo bolj za notranjo kot za zunanjo uporabo in njena prisotnost pri zmagi argentinske nogometne reprezentance nad Francijo uspel politični pamflet. Medtem se pa opozicija ne znajde. Macri se ne ni odločil, če bo kandidiral za predsednika ali za vodjo prestolnega mesta, Lopez Murphy se niti ne znajde kam bi se postavil, Lavagna ima težave s formulo v vprananju podpredsed-ninkega kandidata, radikali so pa razbiti, a to je stvar posebne analize. Prvič v zgodovini. Kakorkoli že, radikalna stranka, ki je od leta 1916 nest-krat zmagala in bila sedemkrat na drugem mestu, prvič v zgodovini ne bo imela lastnega predsedninkega kandidata. Radikali so razbiti na tri skupine, ki vsaka inče svoje mesto v raznih povezavah. Vodstvo se je že odločilo, da bo podprlo bivnega gospodarskega ministra (Roberto Lavagna), več radikalnih guvernerjev in županov se je vključilo v Kirchnerjevo vladno „Fronto za zmago", tretji del pa sanja o podpori Elisi Carrio, ki da edina ne predstavlja staro radikalno ideologijo. Bo s tem konec radikaliz-ma? Kdo je pa tega kriv? V januarju je bilo v raznih prometnih nesrečah kar 382 mrtvih. Februar ne kaže nič boljne. To je svojevrsten žalosten rekord, ki Argentino postavlja na prva mesta svetovne lestvice. In smatramo, da tega ni kriva vlada, ne stranke, ne podjetja ^ Krivi smo vsi, ki sedemo za volan, ne spontujemo predpisov in kažemo prezir do lastnega življenja in do življenja bližnjega. Kdaj bodo tudi za volanom prevladale pamet, zmernost in ljubezen? SLOVENCI V ARGENTINI PRISTAVA Mladinska božičnica Svečo za svečo smo prižigali na adventnem vencu, da bi močnejpa svetloba naznanjala bližino božične noči. In pripa je, lepa, sveta noč, v neskončni luči otročička, Odrepenika ... 25. decembra po maP, nas je pristavska mladina pogostila z božičnim zajtrkom: dobre domače piPkote, pecivo, čaj ali kavo. Medtem smo si, kot ena velika družina, voPčili, nekomu za srečo, nekomu za mir, blagoslovljen božič! Z lepo in mirno pesmijo skupine Milina smo lahko odprli srce in preživeli mladinsko božično predstavo. Enostavna scena: veliko srce, nans srce, ki se mnogokrat zapira pred Jezusom, Marijo in Jožefom, z nano ljubosumnostjo, z nano jezo, z nanim egoizmom, narcisizmom, obupom ... Z milim petjem smo se pomirili, ko smo videli, da nana srca lahko postanejo tople jasli za Odrenenika, če postanemo kot otroci, ki lahko gledajo zvezdo repatico, ki ne obupajo, se ne jezijo, ki so solidarni, ki lahko vstopijo v hlevček in se ne zgražajo ... Pristavska mladina nam je pokazala, da se nana srca, z dobrimi lastnostmi, odprejo Jezusovemu rojstvu in postanejo del jaslic, ko rečemo: ,,Bomo že naredili prostorček, kar naprej!" „Ugasnite televizijo, dobili smo obiske!" ,,Nimamo udobnosti, a streha je dobra in toplo bo!" ,,Radi Vas sprejmemo, izvolite!" Hvala za predstavo, hvala za upanje, da če odpremo srca lahko čutimo Odrenenika, se lahko veselimo novega dne. Zaključili smo s petjem Svete Noči in smo lahko rekli: Emanuel. Bog z nami, Bog na nara strani, Bog s človerfkim obrazom, Bog, ki trpi z nami in za nas, Bog, ki nas pozna in nas pokliče po IMENU. SLOMSKOV DOM Veseli december 2006 Zadnji mesec v letu je ne posebno živahen v življenju organizacij, pa tudi ljudi sicer. Neka prazničnost je v zraku. V Slomnkovem domu je v začetku meseca po občnem zboru nastopil nov odbor mladinskih organizacij, ki ga vodi Lučka Kinkelj. Slovenska nola je sklenila nolsko leto z akademijo in predstavila novo voditeljico Matejo Hribar Šmalc v nedeljo 3. decembra. Miklavževanje je redno v režiji slovenske nole. 9. decembra je nolska srenja pripravila Miklavžu in njegovemu spremstvu vesel sprejem. Na praznik Brezmadežne je 12 otrok iz Slomnkovega doma v slovenski cerkvi Marije Pomagaj skupaj z otroci iz drugih Domov prejelo prvo sveto obhajilo, v nedeljo 10. decembra pa je bila slovesna ponovitev v domači srenji pri nedeljski službi božji. G. JOŽE RAZMIŠLJA Biti človek To je gotovo najlepne, da smo ljudje. Biti človek je dopolnilo vsega stvarstva. Bog nas je ustvaril potem, ko je gledal vse vesolje in je videl, da je bilo vse dobro. Jezus je kot božji Sin postal človek, eden izmed nas in ne angel. Bil nam je v vsem enak, razen v grehu. Zato je biti človek in ker nas je veliko, biti ljudje, za nas veliko veselje. Bog nas je ustvaril po svoji podobi in sličnosti, ko tega ni napravil z nobenim drugim bitjem. Nana veličina je biti človek že na tem svetu in isto bomo v večnosti v nebesih. Razlika bo v tem da bomo tam kakor svetniki, ljudje in grenniki. Nedolžni otroci, pobiti po oblastniku Herodu so v nebesih — mučenci. To nam govori, da smo Bogu vneč takrani kot smo. Že otrok, ki umrje, ni v nebesih kot angel, ampak kot človek in svetnik. In Bog nas hoče imeti v nebesih kot take. Zato bodimo veseli, da smo ljudje. To veselje je v Bogu, ker nas On hoče za take imeti. In Bogu bomo v veselje, če se bomo trudili, da bomo dobri in čim boljn ljudje. Če bomo uporabljali razum in voljo, kar je v nas božja podoba, za čim globlje spoznanje Boga in mu služili z voljo kot najvinemu Bitju. Če nisi dober človek ne moren biti dober kristjan in ne manj dober božji otrok. Dober človek je podlaga vsemu, kar sledi. Dobri ljudje pa posnemajo božjo dobroto tudi do svojih bližnjih. In prav to naj bo nana odlika. Biti dober človek tudi do drugih in z njimi. Če jih Bog tako ceni, ga tudi mi v tem posnemajmo. Kako Bog človeka ceni in to vse ljudi, je pokazal na križu, ko je umrl za vse ljudi in ne za angele ali za vesolje. Tako je Bog blizu človeka in tega hoče imeti pri sebi. Zase si nas ustvaril, o Bog, pravi sv. Avguntin, česar ni storil za ne ljudi. Škoda, da se mi sami in bližnjih, ne ljubimo tako kot nas On. Spontujmo lastno in tuje življenje. Bodimo dobri ljudje do vseh. Za nane misli o njih, naj bodo s tem v skladu, kaj nele besede in dejanja. Bog gleda na nas skoraj kot na sebe. Tudi mi inčimo sebe v svojih bližnjih. Bodimo do njih dobri in jih bomo cenili kot sami sebe. HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^ Bloke — zibelka slovenskega smučanja (1) Tako pine o tej znameniti domači iznajdbi Mimi Urbane v knjigi ,,Slovenija, pokrajine in ljudje", Založba Mladinska knjiga^, 1998. „Človeku se veseli srce, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete, posebno po ravnem (če se sneg preveč ne prijemlje), z urnim potiskanjem smuči, skoraj, kar lahko povem iz izkunenj, hodi tako hitro kakor po kopnem. Hoja v hrib je bolj težavna in zamudna, ker je treba ovinke hoditi, in če je treba dolgo v breg iti, se hitreje in lažje na krpljah, ko pa na smučeh pride. Navzdol pa, kdor je vajen, se kot blisk po ravni dolini spusti. Tisti pa, ki je na smučeh manj izurjen, se lahko dolge palice posluži, na katero se navzdol drseč poganja," je zapisal Jožef Bevk (1811-1860 ) v prvem slovenskem zapisu o smučanju na Blokah leta 1845 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Smučanje je zelo stara dejavnost, na kar nas opozarjajo 4500 let stari ostanki, najdeni na Korejskem polotoku. Verndar pa je geograf Anton Malik (1890-1966) prepričan o autohtonem izvoru blonkega smučanja. Prvi ohranjeni zapis o blonkem smučanju iz leta 1689 je izpod peresa Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693). V znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske ugotavlja, da v drugih alpskih deželah smučanja se ne poznajo. Na Blokah so verjetno smučali že nekaj stoletij pred omenjenim zapisom. Zanimivo je, da Valvasor se ne pozna izraza za smuči in govori o ,,dveh lesenih denčicah". Njegov zapis je najstarejn dokument o rabi smuči v srednji Evropi. Bloke upravičeno ntejemo za zibelko srednjeevropskega smučanja, nordijski narodi Laponci in Norvežani pa so ga že poznali. (konec v prihodnji ntevilki) Nane prireditve v letu 2007 Na zadnji lanski seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala 17. novembra v Slovenski hin v Buenos Airesu, so prisotni predsedniki in delegati sestavili program prireditev nane skupnosti za letonnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost vseh rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli svojo udeležbo na raznih srečanjih po Domovih. 17. 2. Pustna veselica v San Justu 2./4. 3. Duhovne vaje za mladino 3. 3. Sprejemni izpiti Srednjenolskega tečaja RMB 4. 3. Tombola na Pristavi 10. 3. Začetek Srednjenolskega tečaja RMB 11. 3. Otvoritev slovenskih osnovnih nol v Slovenski hin 18. 3. Občni zbor v Slomnkovem domu —/— Kosilo zveze mater Ramos Mejia 25. 3. Občni zbor v Nanem domu —/— Kosilo ZSMŽ San Justo —/— Občni zbor v Slovenski vasi —/— Občni zbor v San Martinu. Po slovesni božični man na sam praznik je družina slovenske nole pripravila ganljive žive jaslice (zamisel in izvedba: Marta Selan Brula in Marcelo Brula). Najprej so predstavniki organizacij v Domu podali božična vončila, nakar je na sceni zablestel slovenski kozolček z angelci in sveto družino pod njim, obdani od pastirjev in pastiric vseh starosti, vsi odeti v narodna oblačila. Prava gaspari-jevska vončilnica ... Pomenljiva božična besedila, ki so jih podali recitatorji, so ubesedila božično doživetje. V gostinskih prostorih je bila nato pogostitev v pripravi odseka Zveze slovenskih mater in žena, s sodelovanjem gospodinj ter odbora Doma. Silvestrov večer je imenitno družabno srečanje za družine in prijatelje. Tisti, ki so se zbrali na Slomnkovem vrtu so bili veselo razpoloženi. K temu je pomagal okusen asado (Aleksander Kastelic), okrasitev omizij in vesela glasba ter rajanje. Pa ne z bengaličnim ognjemetom ožarjeno nebo o polnoči, ko se je predsednik Marko Selan zahvalil Bogu za preteklo leto in zaželel, da bi bilo tudi prihodnje taknno, ,,če bo pa ne boljne pa tudi prav" je veselo uvedel novo leto 2007. J.T. 1. 4. novem domu 8. 4. 14. 4. 15. 4. 22. 4. 28. 4. 29. 4. 1. 5. 5. 5. 6. 5. 47 13. 5. 19. 5. 20. 5. 25. 5. 27. 5. 3. 6. 10. 6. 17. 6. Cvetna nedelja —/— Mana in kosilo v Rožma- Velika noč Članska večerja v Slomnkovem domu Misijonska veletombola Občni zbor Zedinjene Slovenije Večerja in koncert v San Martinu Občni zbor na Pristavi Skupni mladinski nportni dan v Slovenski vasi Jesenski ples v Slomnkovem domu Obletnica v Carapachayu Romanje v Lujan 38° Pevsko glasbeni večer SDO/SFZ 47° Obletnica v San Martinu Skupni mladinski nportni dan na Pristavi Žegnanje v Slovenski hin Spominska proslava žrtev vojne in revolucije Procesija sv. Rennjega Telesa Krajevne domobranske proslave, ali po dogovoru —/— Očetovski dan 23. 6. Praznik slovenske državnosti 24. 6. Domobranska proslava v San Justo —/— Domobranska proslava v Ramos Mejiji 30. 6. Igra v Slomnkovem domu 1. 7. Proslava nolskih otrok v čast sv. Alojziju —/— Koline v Hladnikovem domu 7. 7. Ponovitev igre v Slomnkovem domu 15. 7. Mladinski dan v San Martinu 22. 7. Prijateljski asado za Madagaskar v Nanem domu v San Justo 28. 7. Cafe-koncert na Pristavi (ali 18.^8.) 29. 7. Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca 8. 55° Obletnica Hladnikovega doma Ob taktu barv V v San Martinu Mladinski dan v Carapachayu Romanje v Lourdes Mladinski dan v Slomnkovem domu —/— Obletnica Rožmanovega doma 2. 9. Dan Zveze slovenskih mater in žena —/— Sv. mana za Rupnika, Hacina in sodelavce 5. 11. 8. 12. 8. 19. 8. 26. 8. 9. 9. 15. 9. 16. 9. 22. 9. Slomnku 23. 9. 30. 9. 7. 10. Mladinski dan v Nanem domu v San Justo Pomladanski ples v San Martinu 46° Obletnica Slomnkovega doma Proslava nolskih otrok na čast Antonu Martinu Mladinski dan v Slovenski vasi Tombola v San Martinu Mladinski dan na Pristavi —/— Obletnica pri Svetogorski Mariji 14. 10. 51° obletnica v Nanega doma v San Justu 20. 10. Koncert v San Martinu 21. 10. Materinski dan —/— Predsedninke in parlamentarne volitve v Argentini. 2./4. 11. Duhovne vaje za žene 4. 11. Zvezni mladinski dan 9./11. 11. Duhovne vaje za može 10. 11. Zaključek STRMB 11. 11. 40° Obletnica na Pristavi in SLOVENSKI DAN 17. 11. Rifa v Nanem domu v San Justo 25. 11. Nedelja Kristusa Kralja 2. 12. Sveta mana in kosilo v Rožmanovem domu — / — Občni zbor mladinskih organizacij 8. 12. Prvo sveto obhajilo 9. 12. Člansko kosilo v Hladnikovem domu —/— Zaključna prireditev mladcev in mladenk 15. 12. Veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi 16. 12. Božični koncert v San Martinu 24. 12. Božična polnočnica 31. 12. Silvestrovanja OPOZORILO: Po večkrat ponovljenem sklepu Medorganizacijskega sveta, na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave državnega praznika, žegnanja in misijonske tombole NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV SAN JUSTO Praznovanja ob koncu leta božično slavje ,,Zvezde gorijo, milo žarijo, v radost prelivajo morje solza. Angelski spevi, rajski odmevi molijo v jaslih na slami Boga." Praznik rojstva božje ljubezni — svetonočne radosti se je začelo s slovesno mapo v sanhupki stolnici; daroval jo je pater Alojzij Kukovica ob spremstvu ptevilne skupine ministrantov. Med njo je čudovito zapel MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Sledila je množično obiskana in doživeto izvrpena božičnica v dvorani Napega doma. Mize so bile praznično okraPEne, delo Isabel Bogataj Tomaževič in mladine ter mater in žena Napega doma. Akademijo je povezovala Ivana Tekavec. Predstavniki vseh krajevnih organizacij in ustanov so se pridružili sporočilu božične skrivnosti; pozdravili so predsednica doma, Mici MalavaPč Cassullo; v imenu krajevnih mladinskih organizacij Monika Oblak; Nežka LovPn Kržipnik je spregovorila v imenu Zveze slovenskih Mater in Žena iz San Justa; v imenu slovenske pole Franceta Balantiča voditeljica pole, ga. Irena Urbančič Poglajen; za Druptvo upokojencev Stane Mustar in v imenu mladcev in mladenk je vopčil Andrej Kržipnik. Ko se je odprl zastor smo zagledali čudovito pripravljen oder, delo napega neutrudnega umetnika Toneta Oblaka. Veliki baročni okvir s platnom na katerega so se med programom projecirale vse božičnice-žive jaslice, ki so se izvajale skozi vseh 50 let na odru Napega doma. Izbiro slik in predvajanje sta pripravila Marko Vombergar in Tone Oblak. Ob sliki je stal otropki pevski zbor Balantičeve pole v narodnih nopah pod vodstvom Marije Krajnik Štrubelj in Kristine Skvarča Šenk, ter skupina recitatorjev. Ob odru sta bila zbor krajevne Zveze Mater in Žena pod vodstvom Anice Mehle, na drugi strani pa Mepani pevski zbor San Justo pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar. Po predvajanju prelepih božičnih slik se je dvignilo platno in zablestela je sveta družina (Andrejka in Pavel Malovrh ter njun najmlajp sinček Andrejček), angelčki in skupina pastirjev so dopolnili božično sliko. Med akademijo so se prepletale božične recitacije, ki so jih izvajali Gabrijela Qualizza, Marta Petelin, Sonja Poglajen, Janez Krajnik in Damjan Poglajen ob skrbni režiji Blaža Mikliča in petju vseh treh zborov. Ob koncu je v dvorani zadonela Sveta noč, blažena noč iz grl kar 120 nastopajočih in vseh obiskovalcev. Po božičnici je sledila predstavitev zgodovinskega zbornika Napega doma, izdanega ob 50. obletnici njegove ustanovitve. Uspelo nam je bogato delo s pomočjo članov in drugih sodelavcev, ki so nam z veliko požrtvovalnostjo in dobro voljo ter s talentom pomagali oblikovati, spisati in dokumentirati vse pridobljene podatke. Zbornik je obprna knjiga s 312 stranmi in z 800 slikami v barvah. Napovedovalka Ivana Tekavec je spregovori a uvodne besede o pripravi zbornika, medtem smo si lahko platnice in notranjost tega ogledali na velikem platnu. Sledile so zahvale in podelitev izvodov vsem zaslužnim sodelavcem te bogate in zanimive knjige kakor tudi častim gostom in krajevnim bivpm predsednikom. Nato je duhovni vodja, pater Alojzij Kukovica zmolil pred skupnim zajtrkom med katerim smo si naužili okusne potice, delo pridnih rok naph mater in žena. Medsebojno smo si želeli vesele in blagoslovljene božične praznike ter poklepetali v prijetni družbi in ob božični radosti. silvestrovanje v našem domu V Božičnem času, pred Novim letom, se mnogokrat nehote zamislimo in pregledamo prehojene stopinje. Je čas, ko se v očarljivem praznovanju ali v vrtincu nakupovalne mrzlice, nenadoma ustavimo ob pogledu na vse, kar smo storili med letom. Ko pogledamo nazaj, se nam zvrstijo na tisoče in tisoče slik ^ Leto 2006, od katerega smo se poslovili v Napem domu, je bilo posuto z mnogimi lepimi trenutki, z okroglimi in pomembnimi obletnicami, 50 let Napega doma, 50 let nape skupne žrtve in napega skupnega ponosa kot je naslovljen nap ravnokar izdani zgodovinski zbornik. Poleg tega velikega praznovanja smo proslavili pe mnogo drugih tudi pomembnih okroglih obletnic: 60 let prve slovenske svete mape v San Justu, 55 let slovenske osnovne pole Franceta Balantiča, 35 let Mepanega pevskega zbora San Justo, 30 let krajevne Zveze Mater in Žena ter 10 let druptva upokojencev. Zgornja velika dvorana Napega doma je bila res elegantno in priložnostno pripravljena. Okrasila jo je Isabel Bogataj Tomaževič s pomočjo drugih sodelavcev ter člani glavnega odbora in mladine Napega doma. Oder je okrasil nap pridni mojster Tone Oblak, ki nas vsako leto preseneti z novo in posebno sceno. Kot se na sveti večer zbere vsa družina in pokadi ter blagoslovi svoj dom, tako smo tudi mi pokadili in blagoslovili nap skupni dom. Predsednica doma Mici Malavapč Cassullo je v spremstvu odbornika Andreja Drenika blagoslovila vse domovske prostore, ki so v zavetje tistim, ki radi zahajajo v dom, naj bi bili blagoslovljeni tudi člani in vsi obiskovalci ter prijatelji doma z zdravjem, veseljem, družinsko radostjo in osebnim zadovoljstvom. Molitev pred večerjo je vsebovala namene vseh nas: zahvala za vse dobrote, ki smo jih v preteklem letu prejeli in obenem propnja božje pomoči in varstva za leto ki se začenja. Spomnili smo se tudi na vse rajne in bolne člane ter dobrotnike, ki so tudi s svojimi žulji in prispevki pomagali k uresničitvi tega lepega in dragega doma. Na sporedu je bila hladna večerja, ki jo je pripravila skupina pridnih mater in žena. Med večerjo smo si ogledali na platnu DVD posnetek velikega praznovanja 50. obletnice Napega doma San Justo. Snemal je Gusti Čop; za to priložnost je pripravil krajpo obliko celotnih praznovanj. Malo pred polnočjo se je začel kulturni program, ki sta ga napovedovala Nadja Žgajnar in Andrej Drenik (ml.). V imenu odbora Napega doma je pozdravila predsednica doma Mici Malavapč Casullo ter prebrala kratko poročilo o vsem, kar se je napravilo skozi preteklo leto. Vopčila je tudi najboljpe želje za prihajajoče Novo leto. Za poslovitev starega leta sta nam za program zapeli dve nap priznani pevki Anica Rode in Veronika Malovrh ob klavirski spremljavi Anke Savelli Gaserjeve. Zapeli sta nam venček narodnih pesmi, nekaj mednarodnih in božičnih pesmi. Publika jima je sledila z navdupenjem in nagradila z močnim ploskanjem. Za konec je nas presenetila plesna skupina mladih. Izvedli so Slakov Venček valčkov na violine. Lepo so zaplesali Klavdija Belič, Nevenka Belič, Marjana Grilj, Tatjana Malovrh, Mikaela Mehle, Monika Oblak, Nadja Žgajnar, Tomaž Drenik, Marjan Godec, Milan Godec, Matjaž Oblak, Tonči Oblak, Vanči Štrubelj in Sebastjan Žgajnar, po zamisli prof. Adrijane Mehle Kjuder in izvedbi Metke Markovič Marinčič. Ob polnoči, si je vsa dvorana vopčila in izrekla najboljpe želje: sreče, zdravja in blagoslova za Novo leto 2007, ter nazdravila v upanju, da bi se v tako lepem ptevilu in prijetni družbi srečali pe na mnogo drugih silvestrovanjih. m.o. NAŠA DOMAČIJA ff Kolonija deluje, Prijatelji v naravi" se imenuje ... Kolonija se je 19. decembra 2006. Zbralo se nas je lepo ptevilo otrok; kar 62, iz Slompkovega doma, s Pristave, San Martina in iz San Justa. V Napem domu smo skupaj s starpi najprej počastili Marijo Pomagaj z molitvijo, potem pa smo se z dvema avtobusoma odpeljali na Napo domačijo, na katero se letos pride po zelo vijugasti poti, pa se nam vseeno ne zdi čisto nič dolga, saj medtem pojemo in se veselo pogovarjamo. Na „kinti" se vsak torek, sredo in četrtek zberemo pred Marijino kapelico, da jo pozdravimo in se ji priporočimo za varstvo in pomoč skozi ves dan. Navdupen jutranji pozdrav, himna kolonije z gibi rok in nog, vsakodnevni krst novih članov ,,krstimo te in sprejmemo kot člana nape slovenske otropke kolonije - Prijatelji v naravi^" so na dnevnem sporedu. Nato pa se začne delo po skupinah. Ker se je ptevilo otrok povečalo in kolonija pteje sedaj s 111 člani smo se porazdelili v pest skupin: 1. Mucki — 3 in 4 leta vodi ga. Marija Zupanc Urbančič s pomočjo Nadje Miklič in Ljudmile Smrdelj. 2. Pume — 5 in 6 let vodila jih je gdč. Andrejka Puntar sedaj pa je skupino prevzela ga. Nadja Kržipnik Samsa s pomočjo Erika Oblaka. 3. Panterji —7 in 8 let vodi g. Matjaž Marupč s pomočjo Monike Oblak. 4. Leopardi — 9 in 10 let vodita ga prof. Andreja Lipupček Bonino ter prof. Miha Vester s pomočjo Tatjane Marupč 5. Tigri — 11 in 12 let in 6. Levi — 13 in 14 let. Na skrbi jih ima voditelj kolonije prof. Jure Urbančič, kateremu pomagata Nadja Urbančič in Aleks Puntar. Za organizacijo in splopni red v bazenu pa skrbi nap,,Bay watch" Tonči Oblak. Ves dan se vrstijo razne dejavnosti v stiku z naravo. Najljubpe je za otroke, ko je na vrsti čas kopanja v bazenu, posebno skoki v vodo iz skakalne deske, čeprav tudi lepo izkoristijo učenje in napredovanje v raznih tehnikah. Ko imajo najstarejp pportne učne ure nogometa, odbojke, rokometa, hockeja in sofbola se najmlajp zabavajo, lovijo, ipčejo in rajajo v krogu. Vsak teden prirejamo izredne dejavnosti, imeli smo Božičnico pri kateri so bili prisotni tudi starp. Ob koncu leta 2006 smo skupaj nazdravili in si Posebna dejavnost je bila predstavitev kolonije, skupin, pesmi in zastav vsake skupine. Na Nap domačiji je bilo tudi veliko starpev, ki so z navdupenim ploskanjem uživali ob mimohodu in nastopu ptevilnih otrok. Presenetil nas je obisk Sv. Treh Kraljev, kateri so obdarili otroke in jih v rap-ritmu spodbujali k prijateljstvu, pridnosti, ubogljivosti in ljubezni do slovenskega jezika. V programu imamo pe otropko in družinsko taborjenje, veselico v vodi, izlete v Te-maiken in Mundo Marino ter skupni zaključek kolonije pod geslom Pust, veseli pust; v petek 16. februarja 2007. Ob začetku smo si zastavili cilje: čimlepTie preživeti prosti čas med počitnicami in izpolniti to kar pravi napa himna: "Nove prijatelje pridobili, prav veselo in iskreno se med sabo razvedrili..." Marija Zupanc Urbančič NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI boljSe ocene kot predvideno Slovenija je po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) lani zabeležila vipo gospodarsko rast od sprva napovedane. Znapala naj bi 5,1 odstotka (po prejpnjih napovedih 4,5 odstotka), k čemur so največ prispevale investicije in izvoz. Letos in prihodnje leto pa naj bi se gospodarska rast v skladu s pričakovanim gibanjem v območju evra nekoliko ohladila, na 4,2 oz. 4,3 odstotka. Razmere v zunanjem gospodarskem okolju so bile lani ugodne, na slovensko gospodarstvo je ugodno vplivala tudi mila zima, ki je vzpodbudila investicije in aktivnosti v gradbeniptvu. za spremembo ustave Vodja poslanske skupine Nove Slovenije (NSi) Jože Horvat je na časnikarski konferenci dejal, da si bo poslanska skupina pe naprej prizadevala za spremembo ustave, po kateri bi Slovenci v zamejstvu in po svetu dobili v slovenskem parlamentu tudi svoje predstavnike. novo iskanje in nov obtoženec V Kidričevem (nekdaj Strnipče pri Ptuju) na severovzhodnem koncu Slovenije, na območju nekdanjega taboripča Šterntal, se bo pričelo poskusno sondiranje po zakonu o vojnih grobipčih, da bi se odkrilo, ali so pod zemljo mrtvi, po vojni zunaj sodno umorjeni. Posredni dokazi kažejo, da bi lahko zemlja odkrila posmrtne ostanke od 50 do 100 umorjenih. Če bo sondiranje nakazalo, da je kaj pod zemljo, bo nemudoma^ stekel kriminalistično-tehnični pregled, potem pa bo Šterntal postal stvar pravosodja, pojaviti bi se moralo dovoljenje za izkop. Kriminalisti v akciji Sprava, ki se že leta ukvarja s povojnimi prikritimi poboji, so v zvezi s Šterntalom spisali drugo poimensko ovadbo (po prvi proti Ribičiču, ko tožilstvo ni doseglo preiskave) za poboje in jo poslali ptujskim tožilcem. Hudodelstva nad civilisti je osumljen Martin Štorgelj, pred več kot pol stoletja funkcionar Ozne na tem območju. Osumljen je hudodelstva nad civilisti v povojnih pobojih. Štorgelj je pripel na sodipče v spremstvu odvetnika, po zaslipanju pa ni želel odgovarjati na časnikarska vprapanja. Dejal je le, da je nedolžen. bo res manj vina? Pridelava grozdja in vina se bo ob sedanjem trendu v prihodnjih letih v Sloveniji močno zmanjpala, saj se vse manj vinogradnikov odloča za obnovo vinogradov, opozarjajo v največji slovenski trsničarski zadrugi v Vrhpolju. Če so pe leta 2004 na slovenskem trgu prodali okoli 700.000 trsnih cepljenk, so jih lani le pe 268.000, zato se vse bolj usmerjajo na vzhodnoevropske trge, je povedal direktor Trsničarske zadruge Vrhpolje Jože Žgur. Podoben trend namreč opažajo tudi v zahodni Evropi. travica ja — kravica ne V Rogapki Slatini so odprli prvi vegetarijanski hotel v Sloveniji, ki so ga poimenovali Manzato. Uprava hotela napoveduje, da bodo ponujali pestro izbiro vegetarijanske prehrane, delno tudi iz ekolopkih pridelkov s kozjanskih kmetij. Hotel, ki bo odprt vse leto, se ponapala s tremi zvezdicami, v njem pa je 50 ležipč v dvo- in troposteljnih sobah. PO SVETU kosovo Zunanji ministri EU, so se v Bruslju sestali s posebnim odposlancem Združenih narodov za pogajanja o Kosovu Marttijem Ahtisaarijem. Na srečanju razpravljajo predvsem o iskanju kompromisa glede predloga za reptev statusa te pokrajine, ki ga kosovski Albanci podpirajo, Srbi pa zavračajo. Podrobnosti zaenkrat pe niso znane. Ministri bodo predvidoma vnovič podprli Ahtisaarijev predlog ter Beograd in Priptino pozvali k odgovornim prizadevanjem za sklenitev dogovora o prihodnosti pokrajine. referendum za splav Na Portugalskem so volivci včeraj na referendumu odločali o omilitvi zakonodaje o umetni prekinitvi nosečnosti. Na volipča je pripo le dobrih 43 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni, da referendum ni uspel. Po prvih podatkih je približno 60 odstotkov udeležencev podprlo vladni predlog o legalizacijo splava za vse ženske do 10. tedna nosečnosti. Socialistični portugalski premier Jose Socrates je kljub propadu referenduma napovedal, da bodo splav uzakonili. iran in holokavst Iranski vladni sklad je pozval evropske države, posebej Avstrijo, Nemčijo in Poljsko, naj mu izročijo dokumente z dokazi o holokavstu med drugo svetovno vojno. Svetovni sklad, ki ga je ustanovil Teheran po lanski konferenci o holokavstu naj bi sicer preučil resničnost holokavsta, ki ga iranski režim spodbija. razstava kiparja ahčina v tandilu Na povabilo Narodnega muzeja v Tandilu je akademski kipar France Ahčin prenesel svojo razstavo, ki jo je priredil v decembru v Buenos Airesu, v Tandil. Razstava njegovih del je bila v Narodnem muzeju v Tandilu odprta s prisrčno slovesnostjo 7. januarja letos in bo ostala odprta do konca meseca. Narodni muzej v Tandilu je že odkupil eno Ahčinovo skulpturo za zbirko, tamkajpnje časopisje pa je v obprnih člankih pisalo o razstavi. župnik janez klemenčič umrl Novica o njegovi smrti bo vse rojake izven Buenos Airesa in po drugih deželah gotovo presenetila. Nikdar namreč ni bilo čuti, da bi bil župnik Klemenčič bolehal. Bil je prava gorenjska grča, zdrav kot dren. Pred dvema mesecema je pa tudi njega napadla bolezen na notranjih organih. Pred dobrim tednom se je moral podvreči težki operaciji. Na njenih posledicah je v soboto dne 26. januarja 1957 umrl ^ Njegovo truplo se položili na mrtvapki oder v Duhovnipkem zavodu v ulici Condarco v Buenos Airesu, odkoder je bil v ponedeljek dne 28. jan. 1957 pogreb na Čakarito. pesnik frane balantič — v novi izdaji Dvanajst let po prvi izdaji — V ognju groze plapolam — Ljubljana 1944, je pesnik ognja, smrti, pepela izpel v novi izdaji z naslovom France Balantič, Buenos Aires 1956. Izdala ga je Slovenska kulturna akcija na 190 straneh v ureditvi njegovega najboljpega poznavalca, odkritelja in tudi reptelja njegovega dela, dr. Tineta Debeljaka, ki je uredil tudi že prvo njegovo izdajo. družabna prireditev verske revije duhovno življenje Letopnja vsakoletna družabna prireditev verske revije Duhovno življenje je bila v nedeljo 10. februarja popoldne na slovenski pristavi v Moronu. Bila je združena s proslavo srebrnega jubileja te revije. Vabilu lastniptva in uredniptva Duhovnega življenja se je odzvalo izredno veliko rojakov — bilo jih je okoli 1.200 — ki so s svojo udeležbo hoteli podpreti prizadevanja te revije za poglobitev verskega življenja med rojaki ter za narodno ohranitev slovenske mladine. K veliki udeležbi je pa zlasti tudi pripomogla napovedana navzočnost pkofa dr. Gregorja Rožmana. Pa tudi vreme je bilo zelo lepo. osebne novice Družinska sreča. Družino g. Boža Finka in ge. Tinke, roj. Kovač, je^24. januarja razveselila zdrava hčerkica. Družino g. Štefana Dren pka in njegove žene ge. Milene, roj. Knavs je 30. januarja 1957 razveselil krepak sinček prvorojenec. Družino g. Petra Klobovsa in njegove žene ge. Ivanke, roj. Grilc v San Martinu je 1. februarja 1957 razveselil sinček, ki bo pri krstu dobil ime Ivan-Marjan. V družini g. Franceta Vitriha in njegove žene ge Ančke, roj. Seljak v Villa Giambruno, se je prav tako rodil sinček. Srečnim družinam nape čestitke. Poroka. V Trancasu pri Tucumanu sta 25. dec. 1956 stopila pri polnočnici pred oltar g. Lojze Urbanč iz Lanusa in gdč. Anica Pirc iz Leskovca pri Krpkem, ki je pripa v Argentino 18. dec. 1956. Mladi par je poročil ženinov brat č. g. Janez Urbanč, župnik v Trancasu. Nedalje so sklenili zakonsko zvezo g. Rob Kurnik in gdč. Minka Pustavrh ter g. Ivan Kruder in gdč. Jožica Eichholzer. V soboto dne 9. februarja t. l. je pa bila prva poroka v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hip v ulici Ramon Falcon. Poročila sta se g. Rajmund Vederi in gdč. Irena Potočnik, hčerka g. Vilija Potočnika, lastnika damskega frizerskega salona ,,Vena" v Buenos Airesu. Mladi par je poročil g. Lado Lenček, C. M., za priči sta mu pa bila: nevesti njen oče g. Vili Potočnik, ženinu pa njegova mati Felisa Sixto de Verderi. Novoporočencem ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Svobodna Slovenija od 24. januarja do 14. februarja 1957 - od pt. 4 do pt.7 RESUMEN DE ESTA EDICION editorial Este ano el semanario Eslovenia Libre completara sus 60 anos de aparcion en la Argentina gracias al esfuerzo de sus colaboradores, suscriptores y demas lectores. El ano 2007 traera cambios en su contenido. Cada semana nos acompanara una reflexion del padre Jože Horn y mensual-mente se editara el rincon del idioma por Vera Breznikar Podržaj. No faltaran las noticias de Eslovenia, la reflexion pol^tica argentina, las noticias del mundo y el deporte. Ademas estaran las cronicas de la vida eslovena en la Argentina. Los ideales y objetivos continuaran intactos en el nuevo ano de trabajo. jBienvenidos! el gobierno esloveno Cumplida za la mitad del per^odo de gobierno del primer ministro Janez Janpa, fueron removidos en este lapso de sus cargos tres ministros. Jože Damijan ministro de desarrollo, alego razones personales para su alejamien-to aunque persisten las sospechas de trafico de influencias en las privatizaciones. Janez Drobnič ministro de trabajo fue removido de su cargo por el parlamento. Mientras que la ministra de campo y alimentacion Marija Lukančič adujo razones de salud al abandonar el cargo publico. El premier considera estos cambios normales y beneficiosos para la marcha del Gobierno. nombramiento vaticano El papa Benedicto XVI nombro al cardenal esloveno Franc Rode miembro de la Comision Pontificia Ecclesia Dei (Iglesia de Dios), creada por el Papa Juan Pablo II en 1988. Reemplazara en el cargo al cardenal chileno Jorge Medina Estevez. La comision tiene como objetivo facilitar la comunion eclesial con la Fraternidad fundada por el disidente monsenor Marcel Lefebvre. ser hombre El padre Jože Horn afirma que ser humano es una bendicion dada por Dios. El creo a su Hijo a imagen y semejanza de los hombres — y no como un angel — porque nos ama sin distincion de ningun tipo. Jesus murio en la cruz por la humanidad. Aprendamos de El a amar y valorar a nuestro projimo para ser cada d^a mejores cristianos. festejo navideno La Navidad se celebro de modo especial en el centro esloveno de Pristava, en Castelar. Tras compartir la misa de natividad llegaron los buenos deseos de paz y felicidad por el Nino que nacio. Se compartio un delicioso desayuno. El escenario mostraba un corazon - el nuestro. El canto del coro Milina creo una atmosfera acorde para recibir a Dios en el interior de cada uno. un diciembre muy activo La nota detalla una variada y nutrida actividad, realizada en el mes de diciembre en el centro esloveno Slompkov dom de Ramos Mej^a. Nueva comision juvenil, fiesta de san Nicolas, primeras comuniones,y la celebracion de Navidad y fin de ano fueron algunos de los actos mencionados. amigos en la naturaleza La colonia "Amigos en la naturaleza" albergo a 111 chicos desde los 3 hasta los 14 anos de los centros de Ramos Mej^a, Castelar, San Martin y San Justo. Tres d^as a la semana part^an hacia la quinta Napa domačija donde, luego de pedirle a la Virgen que los proteja y cantar el himno, comenzaban la diversion a lo grande. Juegos, deportes, natacion y actividades acužaticas fortalecieron los lazos de amistad. El festejo de Carnaval cerrara una temporada de momentos inolvidables para los Amigos de la Colonia. navidad y fin de ano en san justo Luego de la misa de Navidad, la celebracion continuo en el Centro Nap dom, con lo cual concluyeron los festejos por sus 60 anos, con la presentacion del libro Zbornik de resena historica. En una pantalla en el salon principal se paso revista a los pesebres vivientes. Acompanaron las canciones de los diversos coros que brindaban emotividad al momento. El ano nuevo se recibio con una gran reunion en la que no falto la musica ni los bailes eslovenos. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) /e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Jernej Tomazin, Marija Zupan Urbančič in Mirjam Oblak. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poniljanju po ponti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar U ^ t^ FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211 R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 MALI OGLASI GOSPODARSTVO Finančne stoiitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure. TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437. ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA Personer^a Jur^dica: Decreto N° 1933/62 - Registro C 3754-350782 CONVOCATORIA En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Extraordinaria, que se realizara el d^a 25 de febrero de 2007, a las 10.30 hs., en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente ORDEN DEL DIA 1) Designacion de dos socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea; y designacion de 2 (dos) socios para conformar la comision escrutadora. 2) Consideracion y aprobacion de los Senores asamble^stas de la donacion del inmueble, perteneciente a la Asociacion, cito en la calle Republica de Eslovenia (ex Monte) 1851, de la localidad de Castelar, partido de Moron, Provincia de Buenos Aires, al Hogar Esloveno Pristava. Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al art^culo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes. EL CONSEJO DIRECTIVO Zahvala VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 13. februarja 2007 1 EVRO 1 EVRO 239,6 SIT 1,30 US dolar 1 EVRO 1,52 KAD dolar DARUJTE V TISKOVNI SKLAD! Stanovalci Rožmanovega doma se iskreno zahvaljujemo mladini 3. letnika Slovenskega srednjenolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka za obisk, katerega smo bili deležni dne 19. decembra 2006. Obisk so organizirali gdč. Mirjam Oblak, č. g. Franci Cukjati in prof. Neda Vesel Dolenc. Udeležili smo se sv. mane, nato pa so nas mladi razveselili z lepimi božičnimi pesmimi in recitacijami. Imeli smo skupno malico in lep pogovor. Presenetili so nas z božičnimi okraski. 23. decembra 2006 so nas pa obiskali otroci Slomn