BODOČNOST ST. (No) 23. (Rute red h, s sceond-clašs mater Jun« BO, 1013, at the post-office'at Milivaukee, Wis» utider tli o 'A ct of Gongi-css of Marci. 3, 1879.) AUGUST BEBEL UMRL v . 'Najvplivnejši, najpožrtvovalhej ši voditelj razrednozavednega de¬ lavstva je bil iztrgan iz vrst ka¬ tere je vodil eez 40 let zvesto ne¬ utrudljivo skoz tisoč zaprek! in nevarnosti, skoz tisoče tezkoč razočaranj in viharjev. Z njim je preminul eden izmed onih»po- žrtovovalnih mož, kateri so vse svoje znanje vse svoje telesne in duševne moči žrtvovali za svoje krate ža delavstvo, neoziraje na to, da se jim je odpirala pot do najvišjih državnih služb, do časti in bogastva, ako bi hoteli zatajiti svoje prepričanje. Bebel je ostal zvest požrtvovalen do svojega za du j ega zdihljeja. Delavska stranka je bila njemu vse, okrog nje se je sukalo vse njegovo de¬ janje in mišljenje, njej je posve¬ til vso svoje neizmerne duševne sile. Dolgih štirideset let je De¬ bel zastopal organizirano delav¬ stvo v Nemškem državnem v?boru in vsa ta leta so bila polna trple- u j a telesnega kakor duševnega. V času ko je stalo Nemško organi¬ zirano delavstvo pod krutimi po¬ stavami Bismanka, ko se je vsaka misel po svobodi z surovo silo zadišita, je stal Bebel vedno zvest na braniku. Ni ga strašilo da je moral pet dolgih let prese¬ deti za črnimi zidovi državnih ječ, da je moral begati iz domo¬ vine v tuje države, da je, Ifil od¬ trgan od svojih dragih in pregan¬ jan kot divja zver; vzlic vsemu trpljenju se .je boril z. občudova¬ nja vredno vst raj n ost jo. in močjo. Toda vzlic vsem preganjanju je dosegel svoj cilj za katerem je stremil skoz dolga leta v vsem trpljenju .Milijonom ■ !< I^e vc-v jo poslal voditelj učitelj in sve¬ tovalec. Njegove knjige so po¬ slale za delavce katekizem iz ka¬ terega zajemajo krasne nauke bratstva sbobode in jednakosti, Z njimi je pridobil stotisoče za raz¬ redni boj, za stranko katera edi¬ no mora prinesti človeštvu reši¬ tev iz tega žalostnega položaja ka mor ga je privedel krivični sistem oziroma krivi naivki. In sedaj ko je ta veliki mož preminul pretre¬ sava žab d milijone delavskih src, hi so p,lna ljubezni in hvaležno¬ sti bila /a njega. August Bebel je bil rojen leta D 10 j. >t sin revnega podčaustni¬ ka. Njegova mladost je bila žalo¬ stna ; kmalu je spoznal bedo in trpljenje. Oce mu je umrl ko je bil še le dve leti in ko .je dosegel dvanajsto leto, je umrla tudi se mati. Potem se je pričelo težko življenje ki se je nadaljevalo dol¬ ga leta. Bo končanih šolskih le¬ tali .je prišel kot učenec k stru¬ gar.skelim mojstru. Potem ko so minula težka leta ličenja, je šel na potovanje kjer je pričel spozna¬ vati svet in kjer so se mu poredi- M1L W AUKEE, VVIS , 29. AUGUST A (AUGUST) 1913. VOL. I. STAVKA V MICHIGANU 'Položaj v ■stavbarskem ol (raju .te postal vsled divjanja solda tes- ke obupen kolikor se tiče javne varnosti in reda. Vse čase je vladal mir; stavkanji so se držali Občudovanja vredne discipline in od njih ni se kršil mir niti najma- e.je. Toda ta red ni ugajal druž¬ bam ; treba je bilo na vsak način imjti povod, da se napade stav- ZENSKO DELO V I DELAVSKE DRŽAVI KANSAS Po uradnih poročilih je bilo v ulivam a h združenih držav leta Zelo zanimivo je uradno poro¬ čilo ki je bilo izdano pred krat¬ kim časom v omeujenej državi. Pred kratkim je bila v tej državi sprejeta postava za deve¬ turno delo; takoj potem zaposlenih povprečno 38,429 pa so družbe ki imajo žl . n _ j 'Bavcev. Njih plača je,znašala ske uslužbence, u,peljale novi si . 1 povprečno *12 na teden. Ker pa stem v tovarnah ih deloma tudi nove moderne stroje, tako da se RAZMERE V ULIVARNAH da se javno mnenje obrne J bode v bodoče vzlic krajšemu de- *’! ,,u n i” n * Brotidelavsko časo -4 lavnemu času ista množina blaga pisje se je takoj postavilo v sluz-] kakor popreje ezdelala. • o di užb, ter poročalo in razsir- j Kake razmere so po tdVarnali ja o lazi o stavki po svetu in srku-, in kako skromen je zaslužek pa, salo spraviti stavbarje’ v slabo jasno kaže poročilo samo. V ee-. 1,a Iuc - Tada ta nakana se ni po- lej državi je zaposlenih po tovar-j rihvanie kl mla -l° delavm trgovinah in drugih podjet-! 6as ’. toda tudl P° teh 111 9 -.no l-L-iv. i krajši kalkor 55 ur na teden. ta plača ne zadostuje tudi ne za skromno življenje eni družini, so domači delavci kmalu prepustili to težka in nezdravo delo tujcem naseljencem ki se zadovoljijo tu¬ di z slabšimi', razmerami. Od vseh j teh delavcev dela 83',,' po 72 uri Najde se tu pa tam srečna. Cela armada socialističnih časopisov v raznih jezikih je sta¬ la na straži, tet se sedaj stoji in pobija laži ter pove svetu resnico in mu oznannje junaštvo boreče¬ ga delavstva. Organizatorji za vsak, v stavki zastopan narod de¬ dujejo med stavkarji, učijo jih, in jini kažejo pot do zmage. In stav¬ karji poslušajo te može;.to kaže vrla disciplina. Toda kakor rečeno, za družbe ni mir, ni diseliplina delavstva ; one žele in delujejo na to, da bi povzročile nemire. Ker pa je bilo pri teh hrabrih četah delavstva nemogoče doseči teh namenov z drugim potom, so se zatekle druž¬ be in njih pomočnik soldateska k starim sred st vam, ki se jih poslu¬ žujejo kapitalisti -celega sveta, kadar je potreba da se stavke zlo¬ mijo; to sredstvo pa je napadan¬ je stavkarjev skoz podivjano sol¬ da tesko, skoz najete morilce. Ka¬ kor v za ud ji h velikih stavkah bi so se vršile, tako je tudi v tein stoiŽH.iu .vojaštvu napadlo delavce, ter jih preganjalo, pretepalo žene in na vse zadnje je izvršilo umo¬ re; vse to pa iz namena da raz¬ draži 'stavbarje da pričnejo z ne¬ miri kar bi jim potem vzelo sim¬ patije javnosti, katero sedaj v polni meri uživajo. V petek ve¬ čer .so ti najeti morilci umorili dva moža, ter ranili dva druga težko; eden teh ranjenih je otrok, ki jo bil napaden in ranjen med tem ko je večerjal. In vxlic vsemu temu se stavkarji drže re¬ da in v povsod vlada mir. To pa je privedlo lastnike rudokopov do tega, da so postali nervozni in zgubljajo glavo. Nikdar si niso mislili da bi vse te zmešane na¬ rodnosti se dale tako organizira¬ ti. da bi se znale tako hrabro bo¬ riti. Nič ni pomagalo da so pod¬ pihovali medsebojni boj teh dela v cev. Oni sb spoznali da jih ve¬ žejo skupni interesi za to se skup¬ no bore in bodo skupno zmagali. na h drugih podjet-! 6as ’ toda tudi 9° teh ni žen katerih kalkor od ur na Q ( |jAzlič vsem tem slabim razmeram teh zasluži 25 proi. manj kakor! P® - ie le mali 111,1 teh delavcev or- $6 na teden. Veliko od teh t0 -! ganiziran; delovanje med ujma vam ki plačajo tako plačo je ta-R e ' ,ako otezeno skoz to -‘ ker 80 ko nezdravih za ženske, da so is- m Jih strupno 25.119 zen starost'gre od 12 taft naprej MESTNE NOVICE PIKNIK MLADE N IŠKE 3 A DRU ŠT V A »LILIJA ”. Zopet vabi eno društvo rojake da še podajo na piknik v John¬ sona Grove. Ni še dolgo ko se .je tam vršila zabava pevskega klu ha ..Zvon'’ in sedaj se vrši zopet druga. Kakor je bilo že za pri¬ čakovati je bila zvonova zabava nad vse izvrstna; mnogi se še se¬ daj spominjajo lepih ul' ki so jih preživeli na tem izletu. Sedaj pa prire.iuje izlet eno drugo druš¬ tvo ki je med mnogimi rojaki še tuje, ker še ni nikdar javno nasto pilo oziroma priredilo kako zaba- i vo. Vzlic temni so se zaupno obr KONVENCIJA S. S. P. Z. Dne 8 septembra se prične v naši naselbini velika konvencija S. S. Z. P. I/. vsili delov Unije ko¬ der ima zveza svoja društva, bo¬ do prihiteli delegatje skupaj, da začrtajo novo pot, po kateri bo¬ de šla ta sicer še mlada, a že mo¬ gočna podporpa organizacija v bodoče. ras za konvencijo je od ločen za eden teden; toda težko je da bi vse te velevažne posle iz¬ vršili v tein času. Pa naj si bode bivanje delegatov v naši sredini še tako kratko, naša naselbina se bode potrudila na vso moč, da jih bode sprejela gostoljubno, da bode pokazala kaj premore storiti da dobe gostje dobro mnenje o nji. Za to se že več mescev pri¬ prave pri vseh. izobraževalnih dru št vili; njih člani so vzlic vročini, nili do rojakv in jih povabili da i ,■ ' • .... , , v ■’ •' . 1 .. vzlic priman.jkanju «asa neivmor- se vdeleze piknika u se vrši v ne-! , , • -v . , no na delu m prepričani smo, da ANGLEŠKA ŠOLA. Naznanjamo vsem onim ki so se prijavila za obiskovanje večerne Šole da se prične ista prvi teden za delom. Leta 1862 je prekinil svojo ne¬ mirno življenje in pristopil k (Je¬ lovškemu izobraževalnemu druši- vu v Leipzigu. Od takrat je stal potem neprestano v vrstah bo .pijočega proletarijata. 1 slano- vil si je potem lastno delavnico, ter tako postal strngarski in oj - ster. Ko so ga delavci posUui kot drugega resnega zastopnika svojih interesov državni zbor, so je njegovo trpljenje se povečalo kakor tudi njegove skrbi. \ edno skoz dolga l.eta'se je moral boriti z skrbmi za obstanek. Stranka mu takrat ni mogla dajati i lika k e pod l»or,. in tako si je moral.celo vož¬ njo sam plačevati ko je bodi! k za sedanjem državnega zbora. Zara¬ di tega je zaostala njegova .obrt in njegovo finaucijelno stanje je bilo vedno žalostno; vendar pa s, ‘ je boril neumorno. Od časa do časa so ga utaknili v ječo za¬ radi njegovega prepričanja ; a ro¬ di to ga ni za moglo ustrašiti: sta je na svojem mestu ter se bciil dobro vedoč da ostane on in ^ njim zavedno delavstvo zmago-, a-j te vedno po nekoliko letih napa¬ dene od bolezni katera se jih drži potem za celo življenje. Da pa po¬ stanejo žrtve bolezni te delavke 1 je krivo razen slabih nezdravih delavnic tudi to, ker se s to malo plačo ne morejo tako preživeti, da bi njih telo dobilo dovolj moči da premaga bolezen ko se pričine širiti. Da s,? ena ženska ki ni množena pošteno preživi, je .potreba v se¬ danji draginji najmanj $8.50 na teden. Plača $6 pa zadostuje sa¬ ma. za slabo nepopolno životarjen¬ je. Od teh delavk je nadalje po tem poročilu 2(i', takih ki si pre¬ skrbe še postranske dohodke s tem, da si drže lakozvane »prija¬ telje" kar je prvi korak do pro¬ sti! ti-eijb — \’adalj(*‘]1tavi poroči¬ lo da je znašal delavni čas p red¬ no je bila sprejeta postava za de- vetruno delo, 12. do 14 ur na elan. Koliko upanja ina ena delavka da se s pridnim delom povspe do višje plače kaže poročilo s tem, ko pravi da se plača delavk zvi¬ ša potem ko deklica dela na enem .prostoru od 1 do 10 let, ali dalje. 'Toraj po dolgih letih potem ko jo njeno zdravje ze oslalbšano ima iv panje da zasluži odeli ali k večje¬ mu dva dolarja na teden. Izmed vseh teh delavk zasluži pa še ve¬ liko število manj kakor preje po¬ ročali o in sicer 1,227; teh znaša plača samo 81 na teden in 225 od teh živi pri tujih ljudeh in se mo¬ rajo same preskrbeti brez pomo¬ či starišev. ■družbe skrbele da so delavci po S narodnosti kolikor mogoče zme¬ šani, drugič pa ker je upeljan pov sod tak sistem, da se delavci med¬ sebojno izpodrivajo in skušajo e- den drugi mu dobre prostore od¬ vzeti. In ker delavci niso orga¬ nizirani, oziroma ker niso razred¬ no zavedni, je mogoče da še sta¬ nje slabša od, leta do leta. Kako se to godi nam kaže naj¬ bolj jasno to, da se je število de¬ lavcev v zadnjih desetih letih zmanjšalo in množina blaga pa, ki so ga izdelal povečalo za 77 [.-/?<. To kaže da se . je iz de¬ lavcev izprašalo toliko več moči, med tem ko se jim ni dalo nikake- ga izbolšeka za to. Po posamez¬ nih delavcih računano je izdelal pred desetimi leti eden delavec n ji dan 265 Ion železa a danes ga izdela, že 1,12!) ton. Vse to še .je doseglo z delom od komada, pri¬ ganjanjem in zadnje čase še naj¬ bolj / Ta.vlor Sistemu o katerem smo že večkrat pisali. To vse nam pa kaže kako je potreba da po dpi ra vsak delavec organizacijo Sa¬ mo tedaj če bodemo vsi skupno jih podpirali bode moigoče vse te zmešane narodnosti združiti, da bodo delavci skupno složno nasto¬ pili 1>oj za svojo pravice. Novo sredstvo za zdravljenje raka Berlinski kemiker Hahn je iz¬ našel novo sredstvo za zdravljen¬ je raka. Do sedaj so zamogli ra- piknil- deljo 81 anglista. Da bodo mno¬ gi pohiteli zopet tja v senčnate gešave je gotovo; ne samo za to kraj zelo priljubil vsakemu, tem¬ več tudi za to, ker sprevidijo da je društvo ki je to priredilo po¬ trebno da se ga podpira, da se mu pokaže da vlada, med nami složnost kadar se gre za podporo tega ali onega društva, ki ima na¬ men da, pomaga delavcu v njego¬ vi potrebi, da deluje zvesto zra¬ ven kadar je potreba. nekaj stori¬ ti za. povzdigo naselbine, kakor naroda v splošnem. Mladeniško društvo »Lilija” je še mlado in še le v razvoju a je že pokazalo da se člani zanimajo za stvari ki koristijo naselbini ter jo povzdi- gajo, za to pa imajo tudi pravico da upajo da bode njih prireditev obiskana v obilnem številu. DELAVSKE ORGANIZACIJE KOT POSESTNIKI. POSLOPJE DRUZEE »ILIRI¬ JA”. Odbor'omenjene družbe je na¬ redil važen korak ki zelo veseli vse rojake, ki se zanimajo za na¬ še javno življenje in za napredek naselbine; posebno še pa one. ki delu jejo z raznimi našimi izobra¬ ževalnimi in drugimi društvi. S tem korakom je ustregel dolgolet ni želji ter odprl pred nami novo pot novomdžnost razširjati izo¬ brazim v naselbini, ter iztrebiti ven ono ravnodušno brezbrižno življenje, V’ dvorani se bode namreč pr/tavil primeren oder na katerem se bodo lahko igrale raz¬ ne manjši igre. Sedaj nam ne bo¬ de potreba, nositi svoj denar dru¬ gam, tujcem ki so nas še po vrhu vsega odirali mnogokrat. V&ake- Mogoena delavska organizacija A. U. of L. je naredila poizkus da bi natanko dognala, koliko hiš, j mu društvu je sedaj dana prilož oziroma dvoran ali zemlje posedu * nost da priredi z majhnimi stroš jejo razne organizacije ki spadajo pod njeno okrilje. Po do sedaj ze doslih poročilih, ki pa so še jako pomanjkljiva, posedujejo organi¬ zacije 21 raznih mestih svoje hiše ali dvomile v drugih 21 pa še fa- biti edino le radium ki pa je ta- i ke zidajo. Premoga.rji imajo v 43 le velike mi.sle. Na potovanju je v mescu septembru in sicer v Ijnd trpel mnogo; bil je preganjan in ski šoli na Greenbush st. Dan ke- nioral vse pretrpeti kar je osoje- daj se ista prične bode ta,(oj ok¬ no delavcu ki hodi iz kraja v javljen kakor hitro bode vodstvo iste nas o tem natanko obvestilo. Kzrok-da. se je vse tako dolgo za¬ vleklo je ta, kar je odšel vodja teh šol na počitnice ravno v tem času, ko smo mi pričeli delovati za to šolo. S početka hoteli so nam dati prostor nekje v sredincu mesta: a potem so sprevideli za je za mnoge to predaleč in hi ne mo¬ gli šole redno obiskovati. Še le potem je vodstvo pričelo iskati prostor na južni strani mesta, to je v naši sredini. Kolikor je prijavljenih ki stanu jejo oddaljeni od nas bodo vsi pis- iui.no obveščeni, kakor hitro bode mo vedeli za gotovo za dan be¬ da .j se šola prične. Kakor se ^ še hoče prijaviti, naj stori to takoj ko drag da. ni mogoče dobiti za¬ dostno število da bi se moglo po¬ magati saj deloma tem bolnikom. Mesothorium, tako se imenuje no¬ vo sredstvo ima ravno to lastnost kakor Radium da namreč oddaja žarke. Ti žarki zamorejo, ka¬ kor .j,- dognano po zdravnikih, oz d ra vi.ti tudi stare rane prizadete od raka. Pa tudi to sredstvo bo¬ de težko za pridobiti; kmalu po iznajdbi, je skočila cena na $55 za eden miligram. Zaradi te vi¬ soke cene je splošna uporaba tega sredstva jako ovirana. Za to so se nekatere vlade odločile da izdajo velike svote za nakupovanje Me- sothoriuma. krajih svoja lastna poslopja v ka¬ terih se nahajajo njih uradi in razni odseki, kakor knjižnice, god ha, i. t. d. Premoga rji poseduje¬ jo tudi 5 bolnišnic. Več kakor dvajset drugih krajevnih društev ima razen tega še svoja poslopja, Ravno tako poseduje tudi oddelek združenja musikov 8 lastnih do¬ ki svojo zabavo. V teh predo¬ rih se bode sedaj razvilo vse na¬ še društveno, življenje; tamkaj bode naš dom naše središče. Nič več ne bodemo raztreseni po raz¬ nih drugih prostorih. Denar ki ga bodemo izdali za najem bode šel /■pet v nas žep in tako bodemo i- meli vsi posamezni korist od tega p;d je tja kakor tudi cela naselbi¬ na. Vsi se že sedaj vesele lepih zimskih večerov v tej dvorani Dramatično društvo s vsojimi bodo rojaki delegatje zadovoljni ■k ! i trajen sporni u iz naše sredine. Ker bode „Bo toč¬ nost ” tisti teden ko se hode vrši¬ la konvencija nekoliko preje izšla in v tisti številki pozdravila dele¬ gate, se omejimo danes le na to da opozarjamo rojake da se po¬ trudijo vse povsod da sprejmejo ■goste z vso staro Slovensko go¬ stoljubnostjo, ter si prizadevajo, da jim bode bivanje v naši si edi¬ ni kar najbolj mogoče prijetno. Omeniti je potreba tudi prom- gram kako se bode vršila zabava in banket. V nedeljo 14 septembra se vrši v South side tern dvorani zaba¬ va, pri katerej bodo delovala na¬ ša pevska društva, kakor tudi dramatično društvo in tambi raš- ki zbor ,. A dri j a Dramatično društvo bode uprizorilo igro: »Di¬ vji lovec” ki bode prvikrat igra- *.V -• rufcši-j naselbini. Kojifki pes znajo izvrstne moči ki jih ima dramatično društvo na razpolago in gotove je, da bodo prihiteli v - polnem številu ta elan na zal avo. Da se bodeta tudi pevska zbora potrudila ta dan pokazati svoje najboljše, je tudi gotovo; revno tako tudi tamburaši. Tako ima¬ mo vse predpogoje da bode zaba¬ va na vseh straneh izvrstna iu bode pokazala vse svoje moči ki so zbrane v naselbini. Banket za delegate in druge go¬ ste se bode vršil v ponedeljek ve¬ čer Ilarinonia dvorani. Priprava za sprejem delegatov so ze sedaj v polnem tiru in zanimanje / i to ■ azno konvencijo po eelej nasel¬ bini je veliko. Vse to pa priča da bode vsa naselbina z veseljem delovala skupno vse te dni. ! PIKNIK HRVAT8KIH TAMBU¬ RAŠEV. A’ Taskas Grove na ki ncu Buru liani ceste se vrši v nedeljo popoldan piknik na novo ustanov¬ ljenega tamburskega zbora iz »Prosvje-ta " West Al lisa. Tambruši vabijo vse k obilni udelžbi. Na pikniku se bode nu¬ dilo mnogo vsakovrstne zabave. mov. ki spadajo pod omenjeno organi¬ zacijo ima jih 5 svoja poslopja za glavni ■ stan. Mnoge druge de¬ lavske organizacije posedujejo svojo obrtne šole. svoje sanatori¬ je, zavetišča za stare delavce. Vse to ima mnogo milijonov vrednosti in je vse last delavstva. , Da se dospe v park naj se vzame vrilnm močmi na nam hode goto- , . , , ,. , L . Burnham st. kara do oll ave. ah vo mnogokrat-se pripravno lepe .. . , . , . , pa ona ki je zaznamovana za na- ure. Odbor družbe pa bode zeli . ' „ ... .. .» . . pisom: ,,\\ oodlamv . Od tam je se , , ,, , .10 minut v park. dmh rojakov. .Mnogo se je slisalo | _;_ da je bil počasen, a danes se vidi Od raznih delavskih zvez mnogo hvaležnosti od vseh zave. da je bila ta. beseda, napačna in bi se morala glasiti previden in zvest svojemu delu in svoji nalogi. V sim rojakom pa polagam na srce, da podpirajo to za nas prekoristno družbo. da bode potem lahko obiskoval , šolo že od prvega dne kar je za' vsacega mnogo bolje._ ]ee Tako je bilo celo življenje teern velikega moža veriga trpljenj] taln pdžrtvovanja. Sedaj ga m , 'več med nami njegovo truplo po¬ kriva zemlja. Nam pa so ostali | njegovi zlati in sadovi njegovega ; dela. I VABILO NA KEGLJANJE Tiskovna družba “Bodočnost” priredi v Nedeljo, 7 Septembra kegljanje pri PAUL OCVIRKU NA GROVE ST. Na rapolago bode sedem krasnih dobitkov kegljanje se vrši ka¬ kor po navadi od osme ure z jutraj do večera. Odbor tem potoni uljudno vabi vse rojake in prijatelje lista da se vdeleze kegljanja ter podprejo list ki je vaznega pomena na našo na¬ selbino. Mi še nismo videli delavca 1 i bi ne bil z eno dobro plačo zadovol¬ jen Mnenja pa, kaj je dobra pl a - ča so različna in gredo daleč na¬ razen. Poštena dobra plača se sme imenovati le tista, ki da dru¬ žini možnost. (Ta se pošteno pre¬ živi kakor se spodobi civilizirane¬ mu človeku in da odpre otrokom J priložnost, da se pripravijo za po- j znejše življenje z zadostnim nče- j njem ki jim enkrat lahko olajša žiljenje. Plača ki je pa. to ne j omogučiije, ni poštena, ni dobra, temveč je samo nekak milodar Kdor srečnih mislili umrje, .ie vedno srečnejši kakor vojski vo¬ dja ki koraka kot zmagovalec čez bojno polje. ZARADI OVIR V TISKAF NI NI BILO SEDAJ SE MOGC CE POVEČATI LISTA. BODOČNOST List za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v \Visconsinu in po drugih držvah Linije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko: Za celo leto... .$1.50 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta... .$0.40 Za Evropo: Za celo leto... .$2.00 Za pol leta....$1.00 Za četrt, leta... .$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Mihvaukee, Wis. Frank' Novak, urednik. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian Weekly for Education and Progress. Appears every Friday. Ovvncrs & Publishers; THE BODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Milwaukee, Wis. Subscription yearly $1.50. Advertising rates on agreement. 61 DOPISI MILWAUKEE, WIS. Kot član mladeniškega podpor¬ nega društva „Lilija” pišem teh par vrstic za naš list ,,Bodočnost’’ in to iz različnih uzrokov. Prvič hočem omeniti resnico, kolikokrat se pripeti da obišče smrt enega izmed rojakov, ki ni v nobenem podpornem društvu, Jer je brez vseh podpornih sredstev. Tu v naši naselbini je mnogo podpor- tih društev ki so vsa dobra m po¬ ltena'kar priča to,' da. vša prav- ep o napredujejo in izplačujejo redno vse podpore. Izmed teh naj bi si vsak izbral enega, ter se ga držal. -Med drugimi imamo v naši naselbini tudi mladeniško podporno društvo, ki je še sedaj bolj malo, pa raste tudi vedno pri članstvu kakor tudi v drugih ozi¬ rih. Za mladeniče je kaj lepa pri¬ lika da se m,a pridružijo. Podpo¬ ra je $7 na teden prispevki pa niz ki kakor tudi ustopnina. Za to vabimo vse mladeniče, da se nam pridružijo ter korakajo z nami složno v bratski ljubezni: ker v slogi je moč. Omenjeno društvo priredi tudi svoj prvi piknik v nedeljo dne 31. augusta v .prijaznem Johnson,s Grove blizu West Allisu. K temu Vabim tem potom tudi vse roja¬ ke Slovence in Hrvate. Naj nikdo ne zamudi tega piknika; društvo se hode potrudilo da vsak vdele- žnik dobro postrežen, in da bode šel vesel domov, vesel ker je pre¬ žive. lep dan v svežem zraku in veseli družbi med rojaki. Tora j rojaki, ne pozabite'in obiščite to prvo prireditev našega društva. Pozdrav vsem tebi list pa želim mnogo napredka. Fiank Kelvišar tajnik. NEKOLIKO ODGOVORA. BODOČNOST, 29. AUGUSTA, (Auguist), 1913. V štev. 133 „.\. V”, se je dopis¬ nik iz Mihvaukee z vso svojo za¬ vistno in maščevanja-željno silo zaletel v osebe, ki so v zvezi z našim listom. Svojega podlega čina se je sramoval pred javnost¬ jo trn- se zato skril pod ime »Res¬ nico'juh”. Že dejstvo samo, da se ni podpisal s polnim imenom, kaki r se to za resnicoljubnega moža spodobi, kaže, da ni imel po štem-ga namena z dopisom. Sra- koperja. se pozna po petju in dopi¬ snik i po njegovih hinavskih bese¬ djih. No podlagi tega smo trdne ga prepričanja, da hi se moral do¬ pisnik podpisati za „Zdražbo-lju- ba” ali Goljfiei-ljuha”, ali kaj sličnega, potem hi nepristransko označil svojo osebnost. Resnico-'' ljub je pa v popolnem nasprotsvu s karakterjem dopisnika. Toliko se nam je zdelo potrebno pribiti takoj v začetku, da bodo cit a tol ji vedeli, s kom imajo opravka. »Resnici na ljubo naj bo pove¬ dan’), da bi nihče ne reagiral na ta napad, mora vsakdo, ki količ¬ kaj pozna naše razmere in jih nepristransko sodi, dobro vedeti, da so vsa predbacivanja neute¬ meljena. in neopravičena in ker mora tudi Vedeti, od kod izvira¬ jo. Toda, ker trpi pri tem trdi stvar, s katero so napadane ose¬ be v zvezi, je potrebno, da se iz¬ ve, koliko je na stvari. '■Dopisnik •predbaci va, da so ose¬ be okrog ,,Bodočnosti’’ rodoljubi iu Slovenci samo na jeziku, sicer pa da so jim Slovenci deseta bri¬ ga, ali celo, da se celo sramujejo svojih sorojakov, katero poznajo samo tedaj, kadar se gre za dolar. Tako nekako piše znani »pošten- jakovic” v s voj etn dopisu. Ako to ni pobalinstvo in falotstvo, ne vemo kaj je. Ali niso ravno ose¬ be, ki delujejo za povzdigo in na¬ predek našega lista, najbolj de¬ lavne in vnete za na predi k naše naselbine? Ali ne stojijo ravno i- ste osebe v prvih vrstah izobra¬ ževalnega dela kakor tudi gospo¬ di/ kega, ze leta in letaj Koliko so dobile za to delo? Vprašanjte ljudi j, ki to vedo. Ali ni to jasen dokaz, kolika je komu do soro¬ jakov, do naselbine. Nasprotno pa vsak rojak v naselbini dobro ve, koliko je storila oseba-dopis¬ nik za naselbino in za napredek rojakov, ne da bi bila zato drago •pičena. Seveda, sedaj- se potuh- njono postavlja na branik nase naselbine in blati osebe, ki ne pi¬ skajo v njegov rog in ki so na¬ sprotne njegovi brezmejni sebič¬ nosti iu intrigantstvu. In ker se ne more maščevati na drug način, se poslužuje pobalinske zahrbtno¬ sti. Nikar pa naj ne misli, da se mu bo obnesla njegova podla nakana, kajti vsakdo ve, kake vrste možakar je dopisnik. IVI i nič druzega ne želimo, kakor da bi j rišel dopisnik na dan z ime¬ nom in da bi mu mogli iz oči v oči povedati, kdo in kaj je. Nje¬ gova zgodovina pa je tako pisa¬ na, da si ne upa na dan s svojim pravim imenom. Svojo identite¬ to je hotel še posehaj skriti s ten/, da se je skril za hrbet društva 'Sloga, st. h, kljub teimv, da mu ta ni posebno „pri srcu”. Ker dopisnik natolcuje, da se rabi list »Bodočnost” za osebno reklamo, naj mu bo povedano na tem ur 'i u, da je lil do sedaj še vsak oglas plačan, pa naj si je bil Petrov ali Pavlov. O tem se vsakdo lahko prepriča na. podlagi kjig, ki so vsakomur na razpola¬ go. Če slučajno tudi oni ogla¬ šujejo v list, ki so v zvezi z njim, je pa to dobro za list. In ali zato, da pod pirajo list, zaslužijo napa¬ de? ! Titvdi ta pšenica Ti ne bo šla v r klasje, Žane! Laž ni podlost imate kratke noge, če delata še tako velike skoke. Toliko se nam je zdelo potreb¬ no povedati, da se ne pozabi, kdo je kdo! KONVENCIJA KATOLIKOV V MILV/AUKEE. Razen velikih besed in fraz o modernem stremljenju katoliške cerkve ki bi rada dosegla medi delom / in kapitalom sprorazum pri katerem bi se- ka¬ pitalistom godilo po zinanem izre¬ ku : Operi mi kožuh a ne zmoči, ga”, se ni mnogo storilo na tej konvenciji. Svet je pač tako ure¬ jen da se je potreba bojevati. Na- spro.it va med delom in kapitalom se no bodo odpravila z reformami ali lepimi besedami, temveč z bo¬ jem. Na konvenciji so se trudi¬ li da dajo vsemu lepo barvo na zu 'naj, da bi se pa tega ali onega upr; sanja z pravega stališča lo¬ tili, to gospodom ni niti v glavo padlo kajti to je zelo nevarno ker sam s seboj v nasprostva prti ni dobro. Smešno je bilo citati po¬ ročila in izjavi raznih visokih cer kvenili dostojastvenikov. Iz teh se je sprevidilo da jim je delav¬ stvo iu njiji hoji deveta dežela. Njih izjave posebno še ta, kardi¬ nala Gibonsa so bile otročje, naj- vue in so - kazale občudovanje vre¬ dno nevednost. Ali ne pišemo tega kakor si bode mnogi mislil da povemo nekaj proti veri. Ome¬ njena konvencija ni imela z vera nič opravka ker je bila le ena konvencija klerikalizma to je po¬ litične stranke ki izrablja vero v svoje osebne namene. V Ameriki kakor tudi v Eurnpi se je kapita¬ lizem združil z klerikalizmom in sicer ne zato da bi ohranil ljud¬ stvu vero, temveč da ohrani svojo moč ki ima svoj začetek in konec v nemirnosti ljudstva. To ohrani¬ ti neizpremenjeno je njih skupni cilj, od tega je odvisno vse; ob¬ stanek prestolov in nekronanih vladarjev sveta, kakor isti viso¬ kih cerkvenih dostojastvenikov. Za to pa steguje predrzno svoje kremplje klerikalizem po vsem kar ima služiti za povzdigo ljud¬ stva iž duševne teme. Kar se jim je v Eiircpi deloma posrečilo to skušajo sedaj doseči v Ameriki. Vera je v nevarnosti upi je j o in stegujejo kremplje po javnih šo¬ lah, po umetnosti, po znanosti. ■Kot zvestega pomočnika so dobi¬ li v tem boju k sebi kapitalizem. Oba sta pričela skupno zlorabljati vero v to, ;la jim pomaga držati ljudstvo v ponižnosti in skromno¬ sti. Po njih naukih in trditvah je življenje in vsa lepota istega le za nekatere izvoljene stanove, med tem ko je za vse druge pres¬ krbljeno na dragem svetu. V tem boju jim je prišel ipral leti na po¬ moč umrli papež Leon, ki se je v svoji »delavski encykliki” izjavil za delavce jako 1 o 1 a ž 1 j i v o: Bo »božji volji” je, da vlada kapita¬ lizem nad delavci, 'Zanimivo je bilo v tej konven¬ ciji jadikovanje nekega škofa da se mladina čimdalje manj bri¬ ga za cerkev. Gospodje bodo pač morali počasi spoznavati, da je mladina polna hrepenenja po živ¬ ljenju ki je človeku, dostojno in mu da vrednost da se živi med tem ko so stari še vdani hodili pod jarmom misleč na lepo življe¬ nje na onem svetu. Ravno tako je bilo zanimivo tudi to .da so ime¬ novali število članov ki spadajo k. federaciji katoliških društev nad trideset 'milijonov. Neki šaljivi časnkar je napisal v svojem listu, da so šteli tudi mrtve in take ki so bili kot otroci po starokraj- skem načinih »pridobljeni” za to. organizacijo in so pozabili nanjo kakor hitro so obrnili hrbet šoli. Med to konvencijo tudi ni ma.jn kalo šaljivih prizorov. Tako se je zgodilo da je prišlo proti koncu na debato stanje katoliškega časo¬ pisja. Poročilo je bilo jako neu¬ godno, kar priča da ovčice malo čita.jo, kar odgovarja sicer nauku klerikalizma, ki se pa spremeni kadar pride do denarnega upraša- nja. Gospodje so postali ko so slišali o slabem stanju časopisov in da je potreba dati pomoči, ja¬ ko nervozni, če ravno ti možje »verujejo” na življenje po smrti, ter »zaničujejo’’ nečimrnost sve¬ ta. .Mnogo izmed njili imajo ve¬ liko slotisoč dolarčkov tega za¬ peljivega pregrešnega rnambna nakopičenega; in ravno tem se je najbolj skremžil obraz ko so sliša¬ li da je potreba poseči v žep. Z grenkimi obrazi so se spogledali toda v največji sili je prišla ene¬ mu srečna misel za katero nnr bo¬ do celo življenje hvaležni; pred¬ lagal je namreč naj se ta zadeva da posebnemu komiteju v pretres, nakar so se eden za drugim izma¬ zali z olajšanim srcem, ker jim ni bilo potreba imeti opraviti-s tem »zapeljivim denarjem”. HINAVCI. »Jutro v septembru”; tako se imenuje podoba, krasno umetniš¬ ko delo ki je bila za ogled po¬ stavljena' v izložbi trgovine z u- inetnostimi, Tedaj pa so prišli hi¬ navci iz vrst naše meščanske dmž ho. hinavci v črnih iu raznih dru¬ gih oblekah, osebe ki so holane in umazane v svoji notrajnosti, ter so prepovedale izpostaviti podo¬ bo ker je pohujšljiva, človek z zdravim čutom pač ne hode našel na golem telesu deklice ki stoji' oh vodi kakor kaže podoba, nič umazanega; občudoval hode ču¬ dovito. krasoto telesa in umetniš¬ ko moč ki je izražena v tein de¬ lu. Deklica stoji v vsej svojej krasoti ob vodi, kakor bi bila na¬ menjena vzeti kopel, a se ji zdi voda. premrzla ker skoz celo telo gre lagek trepet. Vse 1o je tako ži\o in z toliko umetnostjo izvrše no, da uzbudi začumlerije vsecega poznavalca umetnošti, In to podo¬ bo so hinavci pregnali in jo vzeli ljudstvu iz pred oči. S tem so sami pokazali svojo umazano no- trajnost, ker le človek s pokvarje¬ no bodimo fantazijo za more vide¬ ti v getom človeškem telesu uma¬ zanost, med tem ko se odkritosrč¬ ni z dravo notrajnostjo drži te¬ ga kar je reke’ o žen.-kem telesu pesnik Heine-; Telo ženske je kakor poezija— ki jo je spisal Bog — v knjigo na¬ rave. Vse kar si je človeštvo pridobilo v U ku dolgih stoletij od velikega umetnika Rubena do da¬ nes in sc javno kaže da razveseli oko zdravega človeka ali se opisu¬ je, so hinavci naredili in progla¬ sili za nečistost. Da pa dosežejo v [eni več. se izgovarjajo da je vse to škodljivo za mladino. Ne gredo pa tja kjer je resnič¬ na nevarnost za njo in sicer za lo ker hi potem morali priznati svojo farizejstvo ker so oni po\- zročitelji in prvi zagovoibiki le¬ ga. Ako hočejo varovati -mladi¬ no, tedaj naj gredo v one dele ve¬ likih mest, kjer žive delavci stla¬ čeni v hiše kakor sardine. Tam¬ kaj bodo našli mlade deklice ki popolnoma pokvarjene in se nahajajo jnoralični propalosti vzlic tega da so se v otročjih lotili V takih stanovanjih služi ena so¬ ba kot spalnica osebam različne staj osti ob enem, celo ena poste¬ lja služi za osebe različnega spo¬ la li kratu. Ti otroci gotovo niso pokvarjeni ker so videli podobe v izložbah. Tukaj naj bi ti hinavci in oei- ■zavijalci šli na delo. Nadalje sc jim nudi veliko priložnosti delo¬ vati za moralo, za katero so tako navdušeni, v pod jot ih kjer delajo deklice za sramotno plačo ki jili tira naravnost v roke prostituci¬ je. Najpojprej so primorane da si drže »prijatelje” in na te.j polz- kej poti se zgrudijo prej ali slej. Tukaj je polje za te hinavce. Od umetnesti pa naj puste svoje umazane prste od umetnosti ki je čistemu čista in onim pa, ki so sa¬ mi umazani in propadli umazana. Blazna družba, Neki pariški časopis poroča: Razkošje ki se je kazalo na pariš¬ ki pasji razstavi je zopet poka¬ zalo kako gnila je takozvana vi¬ šja družba. Dame katerim dela skrbi to ka ko bi potratile čaš, se na vso moč trudijo, da prekašajo ena drugo pri opravi svojih ljubljencev psič¬ kov. Moda zahteva da se strogo pazi na to, da je barva pasje o- prave vedno prilična k barvi nje¬ gove dlake. Vratnice morajo hi¬ ti ; metno izdelane in če niso po¬ sejano z diamanti si taka dama ne upa n,a cesto ali v družbo. Za obisk takih »boljših” družb je potreba razen moderne obleke, dragocenega kinča, tudi še mode¬ rno oblečenega psa, katerega le- potičje stane več kakor potrebu¬ je deset delavskih družin skoz ce¬ lo življenje. ‘Sedaj so si ilaredili v tej pasjej modi tudi že posebne predpise, ka 'te rili se morajo oni strogo držati ki izdelujejo te dragocenosti. 'Pa¬ ko na primer je nad vse neinoder no in za pasjega lujbčka težko no¬ siti ovratnico iz navadnega us¬ nja. Tudi za psa ki se vozi v au- toinohilu je predpisana posebna moda. Na morskem obrežju se sprehajajo psi v posebnih tankih oblekah iz svile. Tudi je za razne vrste psov razna moda. Iznašli so tudi že posebna obuvala za nje katera so dvojne vrste močni trpe žili za daljše pote in za sprehode lahki svileni; preko teh.pa se še obojejo drugi, ki imajo namen da svilo ščitijo. Dame morajo ved¬ no paziti da so njih psi elegantno opravljeni ker k teinu da izgloda ena dama na izprehodu povsem elegantno in moderno, je potreba med drugim tudi moderno opravi jenega psa ki nosi na tisoče vred¬ nosti v dragocenostih na sebi. Stara obleka na Kitajsko. Marsikateri se čudi kam pride¬ jo velike množine obleke, klobu¬ kov, čepic, ter drugih stvari ki pridejo pri nas iz mode in jih no¬ če nihče več kupiti ker so iz mo¬ de, ali pa je njih oblika taka, jih nihče ne mara, Vsaeega bode pač zanimalo slišati, da gre velika ve¬ čina tega blaga na kitajsko, kjer možje vedno bolj pričenjajo nosi¬ ti obleko Evropejcev. Mlajši mo¬ žje zahtevajo posebno naše klobu¬ ke in tako se vedno pošlje vse to kar ze pri na,s noče nihče več, ku¬ piti na Kitajsko kjer se vse dobro proda. V Splošnem pa se pošlje vse kar nam ne ugaja, ali kar je izgubilo svoje privlačno silo na Kitajsko. GAJ IZ LIPOVEGA CVETJA. Poleg bezgovega cvetja je naj¬ bolj priljubljeno še lipovo z a pri¬ pravljanje čaja. Te vrsje čaj se pije u ko se hoče povzročiti poten¬ je. Lipovega cVctja čaj je mno¬ go prijetnejši za piti kakor pa o- ni iz brezgovega, ter deluje jako izvrstno na pluča ako je človek prehlajnen kakor tudi na drugo dihalne organe. Zdravo je tudi za bolezni ki pridejo od prehlaje- nja, ledvic. Lipovo cvetje se mo¬ ra nabirati vedno tedaj, dokler še ni prezrelo tat?o da dobi .potem ko se posrsi v senci, (ne na solncu), lepo zelenkasto rumeno barvo. *»»**«•«*« v-v**««' ■J***«-***«'*** lRAHtiver ! s Park < Beringer s Priporočam vsem jugoslova n om svoj parK fr a zabave in ^ druge prireditve. 1172 South Pieroe St, « t t t € LOOiS dAUTZ, Fos. j m * ^ ^ ^ ** T Pozor slovenski gostilničarji: Moja tvrdka je prva in edina slo- * J venska samostojna, ki iraportira žga je naravnost iz kranjskega. 4 Importiran Kranjski Br, ajevec. + BfeT" Importiran Kranjski ftlivovic. ^ £-.r Importiran Kranjski Tropinovec. n&r Zdravo Grenko Vino. . -T] ^ A. HORVAT. oilet, Illinois. J % O & A •€> $ ❖ <> ❖ <5> ❖ & ^ ^ ♦ > ♦ ♦ ♦ O * >1 Drateno omrežje za vnta in okna, kakor j vsake vrste droge dratene izdelke j i dobite vedno v največji zalogi pri j A, T. TRERTLAGE & SON I 387-391 Grove St. REINHOLD KROLL Veletrgovina z vssikwj*rstnimi VINI IM LIKERJI Distiler dveh znanih vislci-jev Greeti SESetl ter Deer Creek 410 Greenfieid Ave. Telephone South 3280-J ******** ********* ******** ******** *********.j..;..5..5. t t Telephone South 471 Ženska postrežnica *4 + ❖ Sr. % f Z ARTHUR J. BRETT Balzamirar in Pogrebni ravnatelj 281 Reed St. Miiw-aukee, Wis. •:•****** ********* ******** ******** ********* ******** * * * * * * * * * * * t * Lene zmerne % * * T ❖ Borchardt Bros. KROJAČKICA, ZALOGA OB. Lek in druge moške opra¬ ve. C ne zmerne, blago trpežno ;’u postrežba točna. S47—349 GROVE STREET. A C. BIN 2 EL Trgovec na debelo Z Vlivi in ISiverj? se priporoča Slovencem d07 Reed St. Milwaukee, VVis. Marshall & IIsley Bank poddruznica na National Ave. Naj starejša banku v mestu plača obresti na iiloo-e ROWAN, KALAHER & STOEI KER priporočajo svojo odvetniško F sarno. 222—Reed st. — Room 15. Telefon: South 2' Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.50 do $4.00 za zenske od $1.00 do $3.50 za otroke od 50c do $2.50 Nas namen je vas vselej zad< volj iti. Ahrens & Vahl 355—Grove Street. w - L. J. GRONEmi) Ba zamirar in Pogrebni ravnatelj Zenska postrežnica. Cene zmerne 38 Ileed St. Tel. So. 4.4.97 SLOVENSKO-HRV ATSKA BRIVNICA. frank TCSHEK, £G8 — ist Ave. John Erni' JAVNI nota: Opravlja vsa v ta poi Ječa opravila točno in 2 288 GROVE S7 Slovenska javna notarja i Vlack & Grot 23 METROPOLITAN Mihvaukee, Wi zastopata na sodišču v \ •jih. Zlasti veliko pozor: zvečata v slučajih telesi. J® '».nasilno smrti v e \sa]< odvetniški RVet fM! y urad, ali pr sde v svojem materinei Jugo-slovansko Podporno Združenje “Sloga” BODOČNOST, 29. AUGUSTA, (August), 1913. Milwaukee, DELAVSKA KONSUMNA DRU¬ ŠTVA V ŠVICI. Wisconsm Glavni odbor: ^ ^ Predsednik: Martin Rod n cj„, „ T> . Podpredsednik , Frank laktajšek 12 H n"“ TOs -> I. tajnik : Frank Matitz J v 1211 N -~ 8 - st -, Sh«boygan, Wis. ; II. tajnik (zapis.) : John Kraifac £? fV fTu,’ ^ Blagajnik.-Frank Banko 504 S v < ? f londa Mihvaukee, Wb., °’ National ave., West Ailis, Wis. ; Nadzorni odbor: Mat h Stiglitz 288 - Grove *. Milenke«, Wis.U Ma h btightz, 41 o 1 londa st., Mihvaukee, Wis - Anton Tominšek, 283 Reed st., Milvvaukei Wis v Martin Jelenc, 239 Mineral st., Mihvaukee Wk V " Frank Cirej 458 National ave., Mihvaukee’, W Jolm Ocvirk, 274 Grove st., Mihvaukee, Wis. j 0 John Herga o03o Sherman st,., W. Ailis, Wis. .k’ Porotni odbor: Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Mihvaukeee, Wm. - Josip Janežič, 423—o3 ave., West Allis Vis Frank Robida, 283 Reed st., Mihvaukee, Wis! 1 , Vrhovni zdravnik: Dt\ P. Langi and, Stumpf & Langhoff Bldg., Grove st. & National Seje so vsaki četrti torek v mesecu. URADNO GLASILO: j^Bodočnost ”, 322 Reed st., Room 6, Milwaukee RAZNO PRAH IN JETIKA. Delovanje' na to da se prali po delavnicah kolikor mogoče omeji, ako se že ne more popolnoma od¬ praviti, je velike važnosti in ko¬ risti in potreba je da bi se isto še bolj razširilo. Vsa znanstvena prieskavanja o škodljivosti praha za pljuča, so vedno dognala kako velika nevarnost je v tem za člo¬ veštvo. Di-. Bianehi je objavil v časopisu za zdravilstvo svoje poi- skuse ki jih je izvršil na živalih; on je dokazal da je prah' vedno povzročitelj tuberkuloze na pluč- jih. Zdrave morske svinje je iz¬ postavil dihanju različnega praha in vedno je nastopila vnetje v prsnih organih. Ako pa je prah imel v sebi bacile, tedaj je vedno nastopila za tem tuberkuloza in sicer v mnogo krajšem času kakor pa če jim je bacile ubrizgal v kri. Kake vrste je bil prah, ni de¬ lalo pri teh poiskusih nobene raz¬ like. Vsaki prah ki jo imel v se¬ bi bacile, je povzročil tuberkolozo naj si je bil od železa, lesa, ali pa kake druge snovi. Kako pripra¬ vlja prah pot tuberkulozi v plju- čah je sprevidel imenovani zdrav¬ nik na tem, da je prah najpoprej uničil mrežice ki so nekako var¬ stvo za pluča v prsih; kakor hi¬ tro so bile iste bolane ali na pol uničene, je bila bolezni odprta pot, v središče pljuč, kjer je potem kmalu izvršila svoje strašno delo. Razen tega je zdravnik tudi do¬ gnal in se prepričal, da je ravno pri morskih svinjah na kak drugi način povzročiti tuberkulozo, ve¬ liko težje kakor pri človeku, ali kaki drugi živali, toda prah je ve¬ dno v kratkem času premagal tu¬ di ta drugače zdrava in trdna pljuča. Iz tega se jasno razvidi kaki nevarnosti so izpostavljeni delav¬ ci ki delajo v prahu; oni tako- rekoe dan na dan hodijo poveča¬ va! svojo bolezen. Za delavca ki dela v prahu in teh je gotovo osemdeset odstotkov, je neobhod no potrebno da se vsaki dan spre¬ haja po svežem zraku, da se izpo- stavlja upi ji v u .solnčnih žarkov, ker to je dokazano najboljše zdra vilo zoper tuberkulozo. I oda kateri delavec zamore to. Delavni cas je predolg in tega nedopusca. Danes se res mnogo piše in govo¬ ri o tu ber kini ozi; razna društva se snujejo za boj proti tej bolezni, toda dokler ne bodo razmere tam spremenili kjer je pravo, gnezdo le bolezni, to je v delavnem času in slabih plačah kakor tudi sta¬ novanjih, so vsa ta društva in vsa druga sredstva zaman. 1 OPERACIJE NA SRCU Francoski zdravnik Dr. Alexis a|, rel ki deluje na kliniki v Nev °rku je držal pred kratkem ' arizu predavanje o Uspehih nje- °vih študij. Najvažnejše podro- uosti hočemo tukaj v kratkem o- isati. Dr. Alexis je izjavil_ v rojem predavanja med drugim: ■Ji posedujemo sedaj že sml- Iva ki nam dovoljujejo v prsih avno tako uspešno operirati,, ka- °r v trebuhu. Jaz sam sem s po¬ močjo gotovih metod mnogo ta¬ kih operacij izvršil na živalih. Nič ni težje odpreti prsni koš ter operirati na pljučih ali na srcu, kakor odpreti trebuh in iz vršiti operacije na čevih ali ledi- cah. Mi vemo sedaj da mirova nje srca in možganov ki je potre¬ bno za čas operacije nima smrt¬ nih posledic. Srce .trpi vsled te¬ ga do obstoji kroženje krvi zelo malo. To je najbolj trpežni del te¬ lesa. Treba je samo nato paziti da ima vedno dovolj kisline. Jaz sem prepričan da mora srce pet ja celo deset minut mirovati da potem ravno tako nemoteno na¬ daljnje svoje delovanje. V hrbti šču pa se lahko ustavi tok krvi za deset ali celo za dvajset minut ne da bi povzročilo posebno škodo. Ravno tako je z možgani; tri ali štiri minute ne obstoji nobena ne¬ varnost. Kakor hitro pa se pre¬ korači pet minut tedaj se pri ži¬ vali ne more glede možgan nič več dovesti do prejšnega stanja. To¬ da v treh ali štirih minutah pa se pri operacija na srcu že lahko ve¬ liko dela izvrši. Na živalih se pu¬ ste operacije na srcu jako lahko izvršiti kakor tudi na drugih de lih v prsih. Kako je to pri elo veku še nevem. Velike koristi pa je za vse človeštvo da se po poizkusih vse pronajde, kar za¬ more dati upanje ra se morajo po operacijah zdraviti različne bole zni na teli nežnih delih v prsih”. KOLERA NA BALKANU. Vojni poročevalec pariškega li¬ sta „Journal” je pisal iz Skoplja o koleri strašne podrobnosti, od katerih je ponatisnil v Sarajevu izhajajoči list ,,Glas Slohode sle¬ deče”. Videl sem prihajati voz v katerega sta bila vprežen,a dva vola ki sta je počasi pomikala po prašni cesti. Na vozu je bilo 27 rakev iz surovega lesa. Vse te rakve so služile za pretečeno noč na koleri umrle vojake. Ta stra čila bolezen se je razširila najpo preje med ranjenci iz bitke pri (Jadaldže. Potem so jo prenesli iz Stpita-T Skopelj, in dalje proti Nišu in Belgradu. V Velesovu umrje vsaki dan do dve sto ljudi z na tej strašnej bolezni in grozno je gledati vse te dogodke. Od je- dnegai bataljona ki je Se pred tre¬ mi dnevi štel osem sto mož, ie da lfes samo še dve slo ostalo; vsi drugi so postali žrtve kolere. V Ki manovu so po razvalinah turških hiš in šotorih nastanjeni bolniki ki so zboleli za kolero; pijed šotori hodijo straže ki vsa¬ kemu zabranijo nhod. Neko ju¬ tro srečal sem dva častnika, ki sta se šetala. Govorila sta Franco¬ sko. Eden izmed njih reče* Včeraj smo sežgali dve sto in triinštirideset”. Stopim bližje ter uprašam. ,,Kedo so ti sežgani; Morebiti Bul carski ujetniki?” Častnik je globoko vzdihnil in re¬ kel ,,Ne ampak srbski rekruti ka¬ teri so še pred bitko padli kot žrtve kolere”? In tako razasaja kolera povsod po severu kakor po jugu, kakor tudi na meji. Gene¬ ralni’štab je prepovedal vojakom da si segajo v roke. Sedaj p., se dotikajo z lakti. Tn vse to so posledice kakor narodnjaki pravi¬ jo „osvojevalne vojne”. IZMUČEN. V Ameriki se je pričelo zadnja leta. razširjati zanimanje za kon¬ zumna društva. Ves razvoj teh v tem kratkem času, kakor tudi resnica da draginja čimdalje bolj pritiska na delavstvo, je prorok da se bode ta novi način združe vanja med delavci zelo hitro raz¬ širil. Za to je koristno če se pz- remo v druge države, kjer so de¬ lavci dosegli tudi pri tem skoro neverjetne uspehe ki morajo zbu¬ diti začudenje vsacezaega nad tem velikanskim delom organiziranga delavstva. Najbolj razvite konzu¬ mne organizacije imajo na nem¬ škem in v Švici. Švicarske organi¬ zacije so izdale pred kratkim pre¬ gled njih delovanja ki nam kaže velikanski napredek iu ob enem moč ki se tukaj delavcem nudi, a- ko stopajo složno ter združijo svoje delovanje v tej za nje pre- koristni stvari. Število švicarskih konsumnih društev je znašalo leta 1911, 349, a leta 1912 pa ze 368. Po poro¬ čilih ki so jih izdale razne zadru¬ ge; od vseh je prišlo od 368 za¬ drug 331 poročil; se je povečalo število članov od 2.24,423, na 244,- 183. Število zaposlencev po kon sumih pa od 4044 na 4441 in svo- ta prometa 109,309,205 frankov na 122.911.555 frankov. Ravno tako lepi napredek ki priča tudi o vrlem gospodarstvu kaže čisti dobiček ki so ga imela skupna konsaim na društva. Čisti dobiček je znašal poprej 9,2.78,623, prete¬ čeno leto pa 9,798,932 frankov. Premoženje pa se je povišalo od 9,125,617, na 10,093,595 frankov. Povprečni promet, po pojedini za¬ drugi pa. .se je zvišal od 348,188 na 375,576 frankov. Pribiližno 20,000 članov, ter 13% milijonov prometa v enem letu to pomeni velikanski napredek. Vsa ta konsuma društva spada¬ jo pod eno centralo kjer je središ¬ če vsega prometa kjer se vodi vsa kupčija, kamor prihajajo vse na- roebe. Tako je mogoče da kupu¬ je ta centrala v velikanskih mno¬ žinah razno blago naravnost od to varn ali kmetov. To središče ali centrala se nahaja v mestu Ba- zel kjer se bode sedaj stavila tudi velika, tovarna za čevlje kjer bo¬ do izdelali vsaki dan 500 parov čevljev. Vse to pa bode rokah organiziranih delavcev. S tem ho¬ čejo pokazati da je nauk socializ¬ ma o skupnem lastništvu resnica, ter ob enem edina rešitev za de¬ lavstvo. Včasih ne .morete razumeti, za¬ kaj se počutite docela izmučene¬ ga, zakaj vas boli glava, zakaj ste ' otopeli, zakaj ste bledi in zakaj Vas obhajajo mnoge druge teža¬ ve. Najbolj navaden vzrok te¬ ga položaja je n,črednost v pre¬ bavljanju. V takih slučajih se ra¬ ba Triuerjevega ameriškega gren kega vina zelo priporoča in to za¬ radi hitre pomoči, ki je isto pri¬ naša. To zdravilo bo izčistilo ves ustroj, očistilo čeva vsega ne¬ rabnega in škodljivega materiala, ter tako preprečilo parjenje. To zdravilo dalje okrepi organe, ter jih dovede do nove delavnosti. To vino je dalje važno zdravilo pri želodčnih in cevnih bolečinah, zla¬ sti ako so iste v zvezi z zabasanos- tjo. Želimo ga priporočiti tudi izmučenim in trudnim ter nervo¬ znim ljudem- Dobiva se v lekar¬ nah. Jos. Triner, kemični labo¬ ratorij, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, Ul. Za drgne je te¬ lesa v slučaju bolečin v sklepih, mišicah itd. poskusite Trinerjevo mazilo. Ugodna prilSlea Zavoljo bolezni moje žene sem primoran prodati moj SALUN opozarjam vse one ki se zanimajo za to obrt, da se takoj javijo, in ne zamude izvanredno dobre prilike. JOE. REMSKO, 163 Reed St. MOČ VODE. Močno začudenje pač vzbudi vsakemu obiskovalcu neka Ame¬ riška tovarna kjer se uporablja vodna moč za turbine. Inženirji pokažejo obiskovalcu močan vo¬ deni tok ki pride iz odvajajoče cevi od poslopja kjer se nahajajo turbine. Močan mož prinese se¬ kiro in inženir mu ukaže da pre¬ seka vodeni tok. Mož porabi vso svojo moč toda zaman; sekira ne more priti v dotiko z vodo, še manj pa. da bi jo presekala. Vsa¬ kemu se pač zdi da je popolnoma lahko prodreti s sekiro v vodo to¬ da vsaki kateri stavi zgubi. Moč vode ki z veliko silo drvi iz cevi je tolika, da vsakemu tudi naj¬ močnejšemu možu izbije sekiro iz rok tisti trenutek ko jo pri bliža vodi. Nobena moč na svetu ne more zadržati tega toka, kadar je v polnem teku. Na prst človeka deluje ravno tako kakor brusni kamen če se položi prst nanj, in desko tudi če je najtršega lesa ogladi tako kakor bi bila v naj¬ boljšem stroju ogle jena. Ako je potreba da se cela tovarna usta¬ vi tedaj se mora voda na glavni cevi zapreti z velikanskimi pri¬ pravami kar vzame dolgo časa. Frank Lebek je bil na tem, da umre. Bolan je bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a kjub temu je bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo¬ gel ni niti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. Zgubil je že 15 funtov. Jesti ni mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati seve¬ da tudi ni mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 45G Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na se verni strani ceste, med 2 in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno, Utrinki. Ko bi nekateri ljudje hoteli po¬ prej premisliti kaj hočejo reči, te¬ daj bi pozabili kaj so hoteli po¬ vedati. Žensko maščevanje... ona od¬ slovi častitica, ali ga pa poroči. Tudi med pagani so bili pobož¬ ni ljudje. Prava ljubezen ne ve nikoli za¬ kaj ljubi; ako pa ve, potem je že samoljubje vmes. Resnica je kar mož ve in kar žene veruje. Ženske se lahko spozna po skri vnbstih katere od drugih pripo¬ vedujejo. Mladostni grehi povzročajo pri ženskih srčno, pri možkih pa gla¬ vobol. iPri nekaterih stariših se mora¬ mo otrokom čuditi da niso še ne¬ umne j ši. (Socialistični časopisi v Nemčiji imajo skupno 1,800,000 naročni¬ kov. Nesreča za človeštvo. Po poročilih iz Chicage se naha ja v tamošnjih ledenicah 65,000,- 000 funtov masla. To je deset milijonov več kakor pretečeno le¬ to. Med tem pa mora ljudstvo plaefevati vse eno višje cene ka¬ kor kedaj poprej. Ali ni to potem nesreča za človeštvo da imamo toliko modernih iznajdb ki so vse le proklestvo za uboge namessto da bi bile blagoslov? 'Stroj se iz¬ boljšuje namesto delavske moči dela. sam; ali pa namesto možke muči zaostuje mu otročja ali žen¬ ska. To ima posledice da stoji mož na ceseti brez dela, med tem ko se muči otrok in izgublja zdravje. Iznašel se je zrakoplav,- takoj so ga napolnili z morilnim orodjem in sedaj je že mogoče požigati mi¬ rne domove iz zraka ter pobijati ljudi. ‘Ravno tako je z umetno¬ stjo delati led. Namesto da bi služilo to samo ljudstvu v korist, služi za lo, da se zainore.jo razne živi jenske potrebščine dalje časa ■držati, kar služi trustom v to da jih podraže, ker jih drže v skla¬ diščili na ledu in rajši vidijo da se se tam pokvarijo, kakor pa da hi jih ljudstvo za moglo kupiti za pošteno ceno. Morebiti kedo mislil: Kako to, saj smo imeli vendar toliko preis¬ kav o tej .zadevi, joliko tožb tru¬ stom. Ravno tukaj pa je nuak, da se morajo delavci sami zdramiti ter spregledati da se jim meče z vsemi temi preiskavami le pesek v oči, da se morajo tesno združiti in gledati na to da iztrgajo moč iz rok onih, ki jo sedaj izkorišča¬ jo v svojo korist. TV/TI ysi vemo, da jo naša sposobnost za zasluž/ek A v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veda z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset , ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled desar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v tu n»ii Street State Bank (Prava Banka za priliranke) VogalMItchel! Street in Drega Avenue. um*** Milvranškim Slove Boemu priporočamo Kaspar Drža¬ vno Banko. Prejema -denar G na hranilne vloge in čUye { 3 obresti. držanlm Pošiljamo denar v staro domovino po zmernili cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne Vi?! Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijskih cenah. Sloven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno postrežen, naj se obrne do Kaspar Državne Banke! KA SPAK STATE BANK 1900 Bine Island Ave., Cliicag-o, 111. S f Razprodaja posestev Ms in trgovin € € € f. & C f, % f. C c. € fs C f; c c c % € f. € C € € unsfi st. na po znižanih cenah Za $2,000 se kupi: Pritlična hiša na 64. ave. blizu Greenfield ave. Za $2,100 se kupite; Dve pritlične hišici na 13. ave. blizu Greenfield ave. Za $2,150 se kupi: Pritlična hišica na Park v bližini 1 ave. Zal,600 se kupi: Hiša na Park st Za $3,300 se kupi: Djbra dvoaastropaa hiša Park st. Za $2,900 se kupi: Hiša na Greenbush st. Za $1,500 se kupi: D abra iduča groeerija nari. av Za $700 se kupi: Trgovina z mešanim blagom na 1. ave. Zu 4,200 se kupi: Groeerija in drugo imetje na Grove st., ki je zelo dobiekonosno. Sedajni lastnik odstopi od svoje obrti. Za natačne pojasnila uprašajte pri LOUIS HARMS REAL ESTATE, INSURANCE, FAR H LANDS 28B Grove st., drugo nastropje, Milwankee. ♦ Ženska podporna društvo "Napredna Slovenka” + vabi uljudno vse rojake da se vri ‘ ž keg’an-£ k: se vrši 21 septembra ♦ v prostorih t PAUL OCVIRKA, NA GROVE ST ♦ 4 ^ Na rapolago bode sedem izvrstnih dobitkov, kateri bodo gotovo vracego zadovoljili J PRIČETEK KEGLJANJ A OB OSMT EP! ZJUTRAJ. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 2 . manpr!—r Miklavžew Dar. Spisal Maksimov. Na mizi pred njo je ležalo nje¬ govo pismo in priloženih dvajset kron. Nizko je sklonila glavo in brala vnovič pismo. Zunaj se je delal mrak in ko¬ maj je še razločevala pri oknu po samezue besede. Poleni pa je pri¬ stavila k oknu stol in nasloni vsi glavo na roke. se je vtopila v svoje življenje-. .. Pred nekaj letj je bilo. Z de¬ žele je prišla mesto k svoji teti, ki je imela v predmestju malo pro dajalno. Teta ,je bila stara devica in si je tekom let tlik prihranila, da je žlivela prav udobno. Ker je bila že bolehna, je potrebovala pomoči. Zato je vzela njo, hčer svoje sestre, k se bi kot prodajal- niško učenko in pomočnico pri drugih opravlih. Anika je imela takrat, ko je nastopila svojo službo pri teti, petnajst let in je bila šibka dekli¬ ca, tako, da bi ne bil nihče sodil, da je prišla s kmetov, kjer so da¬ ni vsi pogoji zdravega telesnega rozvoja. Podobna je bila vse bo¬ lje mestni gospodični in občna sodba je bila, da se bo deklica pri udobnem življenju še lepo raz vila, kar se je tudi zgodilo. Čez leto dni že ni bila prav nič podob¬ na nekdanji Aniki, ne po obrazu, ne po vedenju. Iz slabotne de¬ klice je postala cvetoča roža in iz nekdanje boječe in sramežljive Anike prava živa igračica. Marsi¬ katero mladeniško oko se je sedaj rado ozrlo po njej; pa tudi onim iz zakonskega jarma so uhajali pogledi na to dekletce, to pa še posebno v nenavzočnosti „angel- jev varuhom. .. Anika je dobila kmalu mnogo eestilcev. Radi so se ustavljali v prodajalni mladi ljudje in izbirali razno trgovinsko drobnjav, samo, da so izpregovorili par besed z ljubeznjivo prodajalko in se na¬ slajali nad njeno lepoto. Pa tudi resnih ženitovanjskih poniuleb se ji ni manjkalo. Saj so vsi vedeli, da bo dobila po te¬ tini smrti skrogo gotovo vse pre¬ moženje Anika... Tako se je na primer oglasil pri teti prileten, skoro faliten trgo¬ vec, ki je imel v preteklih časih z njo trgovske zveze, in jo vprašal, kako bi bilo, če'bi on zasnubil A- niko. Teta je trgovca poznala po osebi, .pa tudi po njegovi pre¬ moženjski strani in mu odklonila vsako pomoč v tej zadevi. Deklica je? vedela za vse to in ostala brez¬ brižna za take ponudbe. V njenem srcu pa .se je poraja¬ la v . tistem času slika mladeniča, ki bi mu bila darovah svojo vro¬ čo ljubezen. Vsako jutro ga je videla, ko je šel mimo okna, po¬ nosno in samozavestno kakor člo¬ vek, ki ve, kaj je in kaj bode. Ni¬ česar ni vedela o njem, le to .je opazila, da .se semtertja skrivši ozre minmogrede v prodajalno. Zgodilo pa se je, da je šla Ani¬ ka neko nedeljo s teto na izpre- liod v mestno okolico. Vračaje ,$e nazaj, sta šli na kavo v neko go¬ stilno zunaj mesta. Tam je se¬ dela družba gospodov in dam, pri¬ leten zakonski par, trije mlajši gospodje in dve gospodični. M.ed gospodi je bil tudi — Anikin obo- žcvanec. Ko sta šli s teto mimo njihove mize, se dvigne starejši gospod, pozdravi teto in jo prija¬ zno povabi k svoji družbi. Pri predstavljanju je šinila Anki kri v glavo, kajti to je prišlo zanjo tako nenadoma, da si ni mogla predstavljati, ali je resnica, ali samo domnevanje, da stoji pred njim, s katerim je že tolikrat v sanjah govorila sladke besede. Prisedli sta k mizi. Starejši gospod je bil trgovec v mestu, za¬ to je tudi poznal Anikino teto. Pripovedoval je, da imajo danes nekak praznik, ker je ravno dvaj¬ set let, odkar je odprl svojo trgo¬ vino. Zato je tudi povabi vse svoje uslužbence s seboj na izpre- hod. S tem je Anika tudi izvedel«, kdo je njen oboževanec. Ko se je začelo mračiti, so se odpravili skupno proti mestu. In maneslo je ravno tako, da sta šla Anika in njen novi znanec skupaj. Medpo- toma je Anika zvedela, da je njen spremljevalec od prvega dneva službe pri tem gospodarju in da misli v kratkem odpreti svojo tr¬ govino. Pri sloveni ji je Karel — tako mu je bilo ime — lahno stisnil roko in izrazil željo, da bi se kmalu zopet sešla. Tako priliko sta v kratkem ča¬ su dobila. Trgovski nastavljen- ci so imeli ob nedeljah popoldne pleshe vaje, h katerim »ta zaha¬ jala tudi Karel in Anika. Proti večeru sta šla vedno sama proti donm in ker je imel Karel že ta¬ ko isto pot kot ona, se ni nikomur zedlo čudno, če sta hodila skupaj. Tako sta se našli dve sorodni o uši in kmalu je začel zahajati Karel tudi na stanovanje Anikine tete, kar Uidi njej ni bilo neljubo, ko je spoznala v njem pametnega mladeniča. Zgodilo se je tudi, da je bila’te¬ ta po opravilih odsotna^ in tedaj je bilo zaljubljencema še prijet¬ nejše, ker sita lahko brez skrbi u- živala sladke ure ljubezni. To je trajalo dobro leto. Neke¬ ga večera pride Karel nenadoma k Aniki in ji oznani čudno novi¬ co, da mn umira bogat stric, trgo¬ vec " ,miorskem mestu, in da je uobil brzojavno obvestilo, naj pri de nemudoma k njemu. Čuden ne¬ mir in strah je vstal, v Ankinem srcu pri tej nenadni vesti. Karlu se je neizrečeno mudilo, komaj da jo je še poljubil in odhitel je v mrzlo zimsko moč... Dolgo časa ni dobila nikakega obvestila od njega. Čakala je dan na dan in v srce ji je legla težka slutnja. Slednjič pride pismo, prav hladno, trgovsko: Stric je umrl in zapustil njemu trgovino, ker ni imel potomcev. Kajti edina hči mu je pred kratkim umrla. Pi¬ sal ji je, da uredi trgovino in na¬ daljuje stričevo podjetje, a kakar bo vse gotovo, da uredita tudi o- nadva svojo zadevo. A mine veli so meseci in Karla ni bilo več nazaj. Ona pa je ko¬ prnela v nestrpnem pričakovanju in strahu 1 ... Že so govorili jeziki skrivne stvari o njej in začeli so se kazati nasledki njene resnične ljubezni in preotroške vdanosti... Pisala mu je obupno pismo. Ni bilo odgovora. Odpeljala se je naravnost k nje mu v dotično mesto. A v njeno veliko začudenje so ji povedali, da je mladi sorodnik bogatega trgovca pred kratkim vse pode- dali, da je mladi sorodnik mfw,vb dovano premoženje prodal in od potoval neznano kam. Anika je bila uničena. Vrnila se je nazaj k teti. Kmalu pa je ta za gotovo doznala stanje in jo od¬ slovila ter poslala nazaj domov, na deželo. Tam se je doigralo zadnje, nn.j- burnejše dejanje življenja. Ko je okrevala, se je vrnila z malim Karlom v mesto. Postala je likarica. V zadnjem predmestu je imela, svoje skromno stanovan¬ je in ob brleči svetilki je čula in delala za svoj obstanek in srečo malega sinka. O svojem nekdanjem Karlu dol go ni mogla dobiti nikakih vesti. Ko je bila rana že skoro zaceljena z brezmejno vdanostjo v usodo, ji je šele neka znanka, povedala, kje ,je. V daljnem nemškem mestu je živel bogato poročen, a bil je brez potom vec. Kljub temu, da je bila dostikrat v velikih stiskah, mu ni hotela pi¬ sati. iz ponosa ne. A enkrat to je premagalo. Bližal se je praznik nedolžne mladine, sv. Miklavž. Tudi mali Karlček ga je nestrpno pričako¬ val, posebno, ker je slišal v šoli od svojih sošolcev, kaj je njim že obljubil. Aniki je bilo hudo pri srcu. Zaslužek je imela v zadn¬ jem času tako slab, da bi vsak vi¬ nar težko pogrešila, a vendar bi bila rada dečka obdarila ne samo z razno drobu ja vo, ampak tudi o- blekiee bi mu bila rada kupila. In pisala je nekdanjemu Karlu v imenu svojega malega sinčka... In prišlo je pismo s priloženim dvajsetkronskim bankovcem. Ni bilo gorke, besede v njem, da bi jo potolažila, in ni je razveselila misel, kako se bo otrok veselil da¬ rov, ampak zdelo se ji je, da bo suknjiča, kupljena s tem denar¬ jem, mrzla in ledena kakor srca bre* ljubezni... VROČA VODA KOT ZDRAVILO 'Manjši glavobol takoj preneha a ko se poliva tilnik in noge jedna komerno s mrzlo vodo. V vročo vodo pomočen a tej- potem hitro izvita obrisalka prežene na želo¬ dec položena takoj koliko. Nu¬ ne more eno vratno bolezen ali pa revmatizmi nagleje zdraviti ka¬ kor obkladki z vročo vodo. Rav¬ no tako se da uspešno rabiti pro¬ ti trganju v glavi in zabobolu. Tu di pri raznih otročjih boleznih pomaga vroča voda posebno ako je otrok v,sled joka od krča napa¬ den, pomagajo topli obkladki v kratkem času. Kjer je največ takozvane prave pobožnosti, je vedno najmanj rao- 1 1 »le. BODOČNOST, 29. AUGUSTA, (August), 1913. ČUDNA ZDRAVILA. Eduard Myigind pripoveduje v nekem časopisu o čudnih zdravi¬ lih ki se jih poslužujejo na Turš¬ kem in deloma na Balkanu in Ara biji. Čudno pri tem je piše My- gind, da se te vrste zdravila naj¬ dejo pri narodih 4 ki so zelo oddal-, jeni od eden druzega kakor pri 'Perzijcih, (Tikih, Armencih in ce¬ lo pri indijskih črnih. To priča o veliki starosti teh zdravil ki so mnogokrat samo prazna vera med tem ko se pri nekaterih ne da ta¬ jiti neka zdravilna moč. Tako n. p. se rabi proti vnetju v grlu pasje blato ki se posuši in sCmelje, nakar ga pihnejo bolni¬ ku. v usta in nos. To povzroči da se sline v- veliki množini odločni je¬ jo iz grla in da že čez noč bolnik popolnoma ozdravi. Proti rev¬ matizmu se rabi neko olje ki se na sledeči način pridobivlja: Poi¬ šče se' razne golazni kakor škorpi¬ jone, črve, kebre, muhe, pajke in dr. vse to pride potem v eno 1 poso¬ do v katerej mora ležati lahko po¬ krito blizu dva tedna. V tem času se vse to raztopi in iz vse mase na stane nekako olje ki se odcedi. V, tem oljem mažejo potem bolane ude in v nekaj dneh mine vsaka bolečina. Proti želodčnim boleznim se u- porablja semleti premog to je v krajih kjer se tak prideluje. Dru¬ gače pa rabijo lesni takozvani rja vi premog. Ter katerega pomeša-- jo z vodo rabijo zoper kačji pik; to povzroči namreč notrajno po¬ tenje. Najbolj čudno je da ra¬ bijo zoper notrajne in zunanje o- tekline ovčjo mast. Zdravnik li kateremu- pride bolnik s tako bo¬ leznijo vzame nekako pripravo ki je na koncu ostra kot igla napol¬ ni jo z mastjo in to ubrizga v o- teklino. Škodljivost visokih pet. Sedaj tako razširjena moda vi¬ sokih pet na ženskih čevljih ima mnogo slabih posledic za zdravje. Skoz nje nastane napačna lega no ge, koleno je s tem porinjeno na¬ prej iz naravne lige. Ako se ho¬ če nogo rabiti tako kakor je pravilno, to je da so kite v ko¬ lenu napete, je potreba z vso mo¬ čjo delovati ter mučiti s tem samo nogo, temveč tudi celo telo pose¬ bno pa St' v boku? Skoz to nastane v boku ravno nasprotno delovan¬ je kakoršno bi moralo biti ravno tako morajo tudi vse kite naspro¬ tno delovati. Skoz vse to pa na¬ stanejo slabe posledice za trebuš¬ ne organe. Razen tega pa na¬ stopi vsled visokih pet prekmalu utrujenje. Vojaki ne morajo z visokimi petami delati dolgih po¬ tov. Škoda ki jo povzročajo vi¬ soke pete je veliko večja za telo kakor se navadno misli. Med drugim je tudi lo krivo da imajo vse ženske po večini tak hod ki izvira od premehkih kit in mišic v kolenih; njih noga ni ravna pri hoji, temveč je zganjena in skoz to dobi celo telo nepravilno lego. Razven tega pa se lahko mnogo pritožb ženskih da se slabo poču¬ tijo ako ne na neumno zvezan je telesa, potem pa gotovo na viso¬ ke pete njih čevljev pripisuje. LOUIS BERGANT priporoča vsem rojakom svoj SALON v obileli obisk. Pristna domača vina V JVažno uprašanje! mi opravi najbolje in najceneje Konzularne, vojaške Poročne slike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14-xl7 do 10x20 popolnoma zastonj vsakima po- poročencema. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGEKDORFF 173 Reed St, vogal Oregon St. IG. KUŠLJAN 229 Ist Ave. LOVENSKA GOSTILNA ajboljše domače vino, žganje in smodke — Prenočišča za pot- ike. IMENIK SLOVENSKIH TRGOVIN Slovenska mesnica BRATA FERKO 270— Ist Ave. priporočata ■ • svojo dobro urejeno mesnico. Sveže blago vseh vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. V ❖ ❖ ♦ Rudolf Walte Se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom v obilen obisk. Na razpolago je najnovejši ,,Pool Table” S78-8S0 North Water St. v bližini tovarna Trostel Leather Company TEL. LAKE 1896 J. nimEZGBGgits&mBinBszmim Pozor Rojaki NOVA SLOVENSKA TRGOVINA NA 1. AVENUE. Priporočam vsem rojakom svojo dobro uejeno trgovino z čevlji. Prevzamem tudi vsa popravila katera se točno in dobro izvrse. FRANK MEH, 243 1. Ave. “En glazek al’ pa dva”, v mojem salona, seveda, “to Vam korajžo da”. Louis Lončarič 5226 National Ave., West Allis. Ne pozabite tudi, da se vedno proda¬ jam lote in hiše, kakor do sedaj. Pre¬ skrbim Vam tudi zemljemerca jako poceni, da Vam odmeri zemljo. Obrni¬ te se vselej zaupno do mene v teh za¬ devah. Žena : Glej,' ljubi mož, ti si pri tolikih društvih — ali bi ne mo¬ gla. tudi .jaz nekaterim pristopiti? Mož: Čemu pa to? Žena: Da bi b pl a sem ih tam kak večer v tvoji družbi. Žena.: No. sitnež sitni, danes vendar ne boš rekel, da je juha slaba. Mož: Ni ravno slaba, ali neka¬ tere žlice tudi niso bile dobre. POSTOJTE! POZOR Kadar ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe Pridite kmeni in Bodete najbolje ‘ Postreženi 1 Prodaji«) tudi vozne listke Za v .e prekmorske črte Ro najnižjih cenah Tudi pošiljam ir V staro domo> ...o najceneje Najhitreje iu najtočneje! LOUIS BEVVETZ 198 1. Ave., Milwaukee, Wis. Tel.South4680 John Wohlgemuth priporoča svojo GOSTILNO vsem rojakom za obilen obisk Postrežba dobra. Pristna domača vina 836 Kinnickinnic Ave. Telefon; South 3105-J NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRA1NC 317 Florida St., K1LWAUKEE, WI$ Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene POZOR ROJAKI. Ali že veste da ima ANTON TURK obl,ke naprodaj ki so vredne od $10 do $18 in se sedaj dobe 7.a $5 do $10 Dobite jih v TOM. IN ER ATOVI proda¬ jalni na 882 Kinnickinnic ave., ali pa na st. 619—16. cesta. 5 KADITE SAMO “BODOČNOST” CIGARE I % PODPIRAJTE LIST % % Edini založnik teh cigar je VINOGRAD & SHER ! s IZURJEN SLOVENSKI FOTOGRAF Izdeluje krasne slike po najnovejsi modi in po mijnizjih cenah. Vsakina novoporocencema napravim brezplačno eno veliko sliko in zraven tudi male spominske za zavratne verižice. Rojaki pridite in oglejte si mojo fotogralična delo iu gotovo bodete zadovoljni SLOVEN SKI FOTOGRAF , FRANK SKOK, 438-52, Avenue. West Allis, Wis. M. JOVAKOVI"H, 84 6th Str. Mi!w«kee, Vlis. PRODAJA ŠIFKARTE. Pošilja denar po pošti iu brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila—Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO - SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. * .‘v *♦•*>< Nekaj za vsaceg* Vsakovrstna zlatnina: prstani, ur vrst, verižice, zapestnice,- zaponke itc lika zaloga poročnih in drugih daril ne veste kaj bi kupili vprašajte za sv< Ker sem se odločil opustiti trgovino na Recd St, l jam vse po znižanih cenah. ANTON GRANDL1CH, 374 Reed St.—Dye trgovini—5123 National •***❖******->: f UGODNA PRILIKA ♦ Za vse ki so se odločili it i na fa ter postati neodvisni, j. V severnem delu AVisconsin, v okrajih, 1 .v ltusk, Cliipeva, in Priee je naprodaj mog< ^ akrov dobrefarmerske zemlje, blizu mest ^ železnic in sol. Lepe ceste, cista liladna a zdravo podnebje, ter rastejo vsi oni pridel ^ kor v stari domovini. Cene nizkie (od §15« ^ aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsadko ii ^ plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Ivi ^ naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, i ^ pričajte se na lastne oči o kakovosti z Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pc ^ la se obrnite osebno ali pismero na X , LOUIS BEVV1TZ J 198-1 • AVENUE • tl 1 LAV Al' KEK,