Dež. zbor in ljudska šola. III. Da nemški konservativci niso, kakor ae pravi, ,,zeleni na novo šolo", to je znano in je letos posl. Barenfeind še posebno tožil čez velike kazni, ki jih nalaga šolska postava starišem, ako obdržč sem ter tje otroka doma, da jim pomaga pri delu ali je z^a stražo doma. Za njim pa je prišel na vrsto posl. dr. Ivan Dečko ter je tako-le govoril: Jaz sem prosil besede pri tej točki za to, da Vam, gospoda moja, pokažem stališče, na katerem stojimo Slovenci gledč na poducevanje v nemškem jeziku po slov. ljudskih šolali, zakaj jaz mislim, , da nam je tudi v tej reči treba razpoznati, kaj da 8emo mi, kaj pa da čejo nasprotniki naši, kajti clara pacta, boni amici ali tudi inimici (t. j. če to izpoznamo, bomo si prijatelji ali pa tudi nasprotniki. Ured.) Dež. odbor trdi v svojem pismu z dne 27. febr. t. 1. št. 20.040: nPoduk v nemškem jeziku je za štaj. Slovence tolikb važen, da moramo tako prav pregreho imenovati, ki se stori štaj. Slovencem, ako se jim jemlje ali tudi le krati priložnost naučiti se nemškega jezika". Ta trditev dež. odbora pa ni druga, kakor prazna beseda, tako prav le za med staro šaro. (Prav dobro na desni, ugovarianje na levi.) Kaj je nam Slovencem na blagor, to vemb pač mi Slovenci brž najbolje sami, v tem nam ni treba še le v Grradci prositi si sveta. Ako nam je za nemški jezik v resnici tolika potreba, tedaj sežemo pač sami po njem. Dobro blago se brž ne vsiljuje nikomur in če se zmotiš v tem pa hvališ dobro blago s sitnobo judovskega krošnjarja, dosežeš nasprotno, ne da jih večga kupuje, ampak da potisnejo tebe, ki blago ponujaš, pa tudi tvoje blago, če mogoče, čez prag svoje hiše. Ako človek bere v pismu dež. odbora, kako da je pač nemški jezik izredna potreba štaj. Slovencem, treba bode skorej človeku misliti na to, da je nemški jezik slov. kmetovalcu potreben, kakor vsakdanji krub.. (Tako je! na levi.) To je lepo, da ste, gospoda, te misli, ali resnična Vaša misel ni, in nam se je po takem treba postaviti na drugo stališče in na takem tudi stojimo. Ko bi namreč bila ta misel resnična. bilo bi, če slov. kmet ne zna nemški, že po njem (tako je! na levi) in po drugi strani bi, ako zna nemški, živel v tej razupiti dolini solza v kolobaciji ter bi mu kar pečena piščeta letela v usta. Ali kdo bo verjel, da je znanje nemškega jezika oni čar, ki slov. kmetovalcu ovaraje polje in gorice vremenskih nezgod ali da je treba slov. kmetu, ki ne zna nemški, treba delati po šest dni v tednu. onemu pa, ki je imel srečo naueiti se nemškega jezika, zadoatuje, če dela 3 ali 4 dni v tednu? (Živo ugovarjanje na levi.) Menifje^bilo le na tem, naj |Vam dokažem, da ni reanica, če se trdi, da je slov. kmetu neizogibnafpotreba, da zna nemški. Ne, v oni misli ni reanice in gospodi se bode že treba odvaditi miali, da ao za Sloveuce tako lep kos previdnosti božje. Mi čislamo nemški jezik, čislamo ga še more^biti višje, kakor je prav, toda kar se tiče priučenja nemškega jezika, kako in kje se ga naj učimo, v tem ne tnaramo nič jerobov in moramo pridržati sebi pravico, da to določimo. Nas skrbi ubogo malo, kako se vravnajo ljudske aole za nemako deco, moramo pa za to vsak napad od naaprotne atranke na naše aole odbiti z vso resnobo. In pride tu dež. odbor pa nam govori o čudnem daru, ki nam ga hoče dati z znanjem nemščine. Mi pa vprašamo: kdo so ti gospodje, ki nam ponujajo ta dar? in ko alov. ljudstvo vidi: to so tisti gospodje, ki ae upirajo temu, da dobijo Slovenci v najvažniši napravi dežele, ki razpolaga leto na leto z miljoni davka, ki ga plačuje precejšnji del tudi alov. ljudstvo — v dež. odboru svojega zastopnika, tedaj se ga loti pač nezaupanje in mora si reči: Timeo Danaos et dona ferentea (t. j. strah me je te gospode, če prav drže dar v rokah. Ured.) Mi smo zoper to, da ae vpelje nemščina v slov. ljudake šole, iz uzrokov zdravega vzgojstva, kakor Vam je to razkazal moj tovariš, dr. Lipold. Vrhu tega pa še tudi zato, ker ae kratko in malo uič ne more doseči, kar ae s tem poukom namerava, nekaj, kar priznava tudi dež. odbor v svojem pistnu. Dež. odbor pravi sam, da ovira veliko število učnih predmetov podučevanje v nemškem jeziku in to celo tedaj, ako ae odločijo posebne ure za obvezno poducevanje v nemščini. Tedaj pa ae^pač vsiIjuje predmet v ljudske šole, v kateri za-nj ni mesta. Podučevanje v tujem jeziku je za deco, ki ne zna tega jezika, prava muka in torej bi pač naj ne trpinčili s tem dece brez potrebe! Se drugi uzrok. Mi smo razvideli, da se skrbi za poučevanje v nemškem jeziku na slov. ]judskih šolah samo le zato v toliki meri, da jim poatane ljudska šola pripomoček za izdatno ponemčevanje. Mi imamo v tem oziru zelo žalostne akušnje. Ko sem jaz hodil v šolo — to je bilo pred 1870 —, bil je alov. jezik ie edini ucni jezik, za učenje nemškega jezika ste bili dve uri v tednu. Ko sem pa bil pozneje kot pravoslovec pri skušnji na konci leta, zavzel sem ae nad apremembo: ne več nedolžni učni predraet, ne, nemški jezik Vam je postal učni jezik ter riva vse druge reči pod-se in njega se naj uči deca pred vsem in nad vse. Ljudska šola je potisnjena za golo učilnico nemškega jezika. Jaz aem si dal predložiti načrt, ki ga jf> dež šolski avet napravil za podučevanje in sem iskal, kaj da je odločil za nemščino, toda jaz niaem našel, v katerih urab. bi ae deca naj ueila nemški. Kasneje sem pa izvedel, kaj da to pomeni; izvedel sem, da je rekel n. pr. c. kr. okr. aolski nadzornik v Celji, Blaže Ara brožič, učiteljem, ki so ga vprašali. kje bi našli easa za podučevanje v nemškem jeziku, tako le : V načrtu ae nahaja atevilo ur za podučevanje v materinem jeziku, materin jezik pa drugi dež. jezik sta eno in isto! To je torej z drugo besedo: v tistih urah, v katerih je ueiti materin jezik, mora se učiti nemški jezik. Ali to okr. nadzornikom ni zadosta. Nemški jezik ae uči zato, naj se slov. otrok privadi, da nemški misli ter v govoru in v pismu ume nemški jezik. Za to pa je bilo premalo ur. Ueitelj še zato mora v vseh učnih predmetih vaditi deco, da govori nem.ški ter jih ponavlja nemški in tako je priprosti učni predmet: nemški jezik prestopil v vrsto: učni jezik in aicer na prvo meato. (Koncc prih.)