L^oluiIc Vlil. V C»oi-ici dno I. Umu var i a Ktnn ^ 'V. C/f' jtmuvarja i»OQ. ^/W,________H. rvilka 1. Primorski Lisi (§oučljiv list za slovensko ljudstvo na £rimorskem. Vse za vero, dom, cesarja ■ Neft-ank^na^lISf seen?'sprejema?^' R°k0pisi 36 ne vračaj°' ------na piJ^J J^JL1 N 0 in oznanil8r sprejema upravništvo v Gorici, premožne 4 kronica c^lo^e^o011’ ** PQl ^ 3 kr°n6' Z* manj HUarljl®? 7.P * ® E sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Srečno novo leto! Leto, polno raznovrstnih veselih in žalostnih .izkušenj, polno upov in prevar, polno skrbi in bojev je zopet pri kraju ! Ob enem je pri kraju tudi devetnajsto stoletje, stoletje krvavih revolucij, narodnih in socijalnih bojev, stoletje liberalizma in brez verstva in že se nam odpira novo, dvajseto stoletje, o katerem ne vemo, kaj nam prinese . . . ! Tiha žalost nam lega v srce, ko se oziramo v preteklost. Vse je minljivo, vse se spreminja, kakor suknja, ki se ponosi in potem zavrže . . . Koliko jih je zasula tudi letos lopata ! V grobih spe, ki so se kratkočasili pri sumnih veselicah in zabavah . . . .! V tej srčni boli nas tolaži sv. katoliška cerkev, ki nam novega leta dan v sv. evangeliju pred oči postavlja Božje dete, kateremu so dali ime Jezus : „Ko je bilo osem dni do-polnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime JezilS.*1 Sv. cerkev želi, da odložimo vse žalovanje in tugovanje ter veselo in pogumno začnemo novo leto v imenu Jezusovem To ime ie neminljivo in večno in neminljivo in večno je, kar v tem imenu delamo. Kdor v tem imenu začne, v tem imenu nadaljuje in konča, ne pozna spremenljivosti, ne pozna žalosti in obupa, ne pozna smrti. Tudi če umrje, bo živel .... Proč tedaj z nečimerno žalostjo in tugo, proč z obupavanjem in pomišljevaiijem ! Za nas to nima pomena in zmisla! V tem imenu lotimo se čvrsto in veselo ogromnega dela, ki nas čaka v bodočem letu. Čakajo nas težke naloge v verskem, narodnem, socijalnem in gospodarskem oziru. To ime naj nas poživlja in krepča ter nam sladi trud in znoj ! V tem imenu se pogumno pripravljamo na boj za »veta načela, za pravico in resnico. V tem boju ogibajmo se osebnosti in prizanašajmo človeškim slabostim. Ne spuščajmo se v strankarstva, ampak glejmo vedno na glavno stvar, ki je Kristus. V tem imenu bodi naša slava in naše veselje! Ne iščimo za se ne prvenstva, ne nadvlade, kar radi spor in sovraštvo med brati! V tem imenu naj bodo vsi naši načrti in ves naš program ! V tem imenu bodi vse naše delovanje, življenje in smrt! Na delo tedaj, rojaki ! Že nam zori novo leto in ob enem novo stoletje, ki bo terjalo od nas obilo požrtovalnosti, obilo odločnosti in vztrajnosti. Vse naj se godi v tem imenu in v nobenem drugem ! To želimo sebi, svojim naročnikom, somišljenikom in prijateljem, pa tudi svojim nasprotnikom ! V tem imenu: Srečno in veselo novo leto! Politična /dražba trgovcev. (Slov. trgovcem v pomislek.) Voditelji guriške politike, do nedavno še pobratimi, so se hudo sprli. Naravno je, da si vsaka stranka išče zaveznikov. Novorojena Tumova stranka kliče v svoj tabor naše male trgovce v mestu in na deželi. Izdali so na videz nedolžno geslo: Treba je organizirati trgovce. Proti temu ni nihče na Goriškem. Toda ta organizacija bi bila la pozitivno delo, kje pa je krik za zdražbo, brez katere ne moremo biti na Goriškem, od kar se je „goriška tiskarna11 prepričala, du njej vsaki prepir nese? Povoda združbi ni bilo z lepa najti, ali, kdor išče, najde. In res sta gg. dr. Tuma in Gabršček našla povod ali pretvezo za zdražbo. Začela sta strašiti trgovce z zadrugami sploh, posebno pa z užitninskimi (konsumnimi) društvi, katerih sicer ni na Goriškem, ali utegnila bi priti izza kranjske meje. Ona hočeta začasno organizovati trgovce tako, da bo potem zadružna organizacija nemogoča. Pod to pretvezo sklicujeta povsod »zaupne* shode, na katerih njiju govorniki strašijo trgovce s konsumnimi društvi, kakor bereš v „Soči“. Mi se s »Sočo11 ne bomo prepirali, ker vemo, da zdaj, ko je v prepiru, sploh ne more imeti trezne sodbe. Svarimo pa slovenske trgovce, naj se nikar ne dado hujskati in ščuvati za drugih veljavo in koristi. Kaj obljubljajo trgovcem politiki? Da bodo zabranili snovanje zadrug, če treba tudi snovanje posojilnic, ako bi sprejele v pravila nakupavanje iu prodajo kmetijskih potrebščin itd. A ravno ta obljub i je jako cena in čisto prazna, ker naše ljudstvu za zdaj niti ui dovelj zrelo in izobraženo, da bi moglo ustanovljati si in nadzirati konsumna društva, katera prodajajo un drobno. V občo -n ' bi!:* cehi neprevidno ustanovljati konsumna društva ! Kjer torej delujejo pošteni in zmožni trgovci, ni se jim bali konkurence od slovenskih konsuinnih društev, ampak od močnejših ital. in judovskih trgovcev, pri kojih so večinoma zadolženi. Kjer bo pa ljudstvo spoznalo, da se upa samo vsaj nadzirati užitninske prodajaluice, tam si jih bo tudi ustanavljalo iu nihče tega ne bo zabranil! Še rnenj se bo upal kedo zabraniti snovanje drugih zadrug, bodi jim ime kakoršuokoli. Na svojem je vsak sam gospodar. Ali radi tega se ui treba bati, da bodo zadruge sploh izpodrinile trgovce. Zadruge bodo izpodrinile le nepotrebne trgovce, toda trgovstva sploh ne bodo nadomestile. Torej: trgovci ne bodo zabranili zadrug, a tudi zadruge ne bodo uničile trgovcev. Ku pogled po svetu odpre oči vsakemu, kdor hoče videti. Povsod čutijo trgovci — vsaj od začetka — neko škodo od zadrug iu se tožijo o tem, ali zabraniti zadrug niso mogli še nikjer na svetu, in menimo, da tudi gg. dr. Tuma in Gabršček ne bosta tega zmogla. L. 1890. (od 28 do 31. oktobra) je bil v Parizu mednaroden (splošen) shod zadrug, na katerem so določili opravila iu načrte za zadružno organizacijo vseh narodov. Ali ni torej smešno, ako se iz Gorice skovika proti načrtom celega sveta? Ali se ne pravi to metati peska v oči uepoučeniiu, ki so siromaci še „v črni temi* ? Na Nemškem je bilo 1. 1894 kmečkih posojilnic 1414, 1 1896 pa 2445, a I. dec. 1897 vžo 2782. Te posojilnice nakopavajo svojim udom tudi blago in I. 1897 so jim nakupile črez 14 milijonov mark blaga. Toda pri vseh zadrugah je vender število pravih samostojnih trgovcev od 1. 1882 do 1395 poskočilo od 380.228 na 476.624. Na Angleškem (in Angleži so pač trgovski «(trot/)je vse polno zadrug iu med njimi je bilo I. 1896 okolo 500 konsuinnih društev. V Švici je bilo 1. 1887 zadrug 690, a 1. 1895 vže 2500, konsumuih društev pa 204. V Italiji, (kjer je socijalno dem še le v začetku), je bilo J. 1897 zadrug 1013. V Avstriji je bilo 1. 1896 konsuinnih društev (nemških) 324. Krasno je razvita zadružna organizacija tudi na Danskem in na Švedskem. Kaj bi torej rekli izobraženi narodje, ako bi izvedeli, da se naše ubogo slovensko ljudstvo mora o zadružni pravici še le prepirati? Rekli bi, da je na Goriškem Še strašna črna tema in tla je to neizobraženo ljudstvo žrtva svoje nevednosti! iu tako pravimo tudi mi in bomo govorili glasno v listu m na shodih : „ProČ s Črno temo! Proč z ne- vednostjo in nerodnostjo ljudstva, ki mu je kriva siromaščine ! Slovenski trgovci pa naj stvari trezno premislijo. Pomislijo naj tudi, ali si bodo res pridobili naklonjenost občinstva, ako bodo politično združeni sč stranko, katera, občinstvo v enoiner psuje s sleparji, hinavci, lažnjivci, nesramneži, brezvestnimi dušami itd. Ako bodo'»Sočo* poslušali, utegnejo d.rju Tumi in Gabrščeku pomagati do zmage, toda njim ne bo s tem nič pomagano v boju proti zadrugam ! Trgovci, prijateljev varuj vas Bog, neprijateljev se boste sami varovali! POLITIČNI PREGLED. Odstop Glaryjevega ministerstva. Že davno se je govorilo o potrebi odstopa Claryje-vega ministerstva. A, kor so trdili poučeni krogi, da ministerstva ne odstopi prej, ko reši parlamentarnim potoni nujne državne potrebe, potihnilo je govorjenje o odstopu ministerstva. Ko so gledali vsi radovedno v bo ločuost, se je zgodilo to, kar se je moralo zgoditi: — ministerstvo je odstopilo. Nada ministerstva, da si sestavi novo sebi prijazno večino v državnem zboru, se je izjalovila. Levica, ljubljenka Claryjevega ministerstva, jo obrnila vladi v omociinem trenutku hrbet in ministerstvo je moralo odstopiti, ker ni hotelo rabiti § 14. Novo ministerstvo je že sestavljeno. Pre-sednik mu je pl. AVittek, dosedanji železniški minister, ki ohrani tudi v novem ministerstvu to ulogo. Nadalje so imenovani : AVelseifheimb za domobranstvo, Sturamer za notranje zadeve, Schrott za pravosodje, Stibral za trgovino, Blumfeld za poljedelstvo, Berndt za bogočastje in nauk, Clile-dovski za Galicijo. Novo ministerstvo ima dve nalogi : uveljaviti proračun, kvoto in nagodbo z Ogersko s pomočjo § 14. in uravnati pot bodočemu definitivnemu ministerstvu. To drugo nalogo pa bo novo ministerstvo težko izpolnilo. Predsednik ministerstva \Vittek je najboljši uradnik, a nikak politik. Vsa glasila posameznih strank prerokujejo novemu ministerstvu kratko življenje. Če se mu ne posreči rešiti svoje politične naloge, pride za njim koalicijsko ministerstvo, za tem še le parlamentarno. Pred nekaj leti smo se čudili v Avstriji, da imajo Francozi vsako leto novo ministerstvo, zdaj pa se lahko zgodi, tla nam prinese prihodnje leto tri ali še več niinisterstev. In kilo je kriv lem žalostnim razmeram? Nemška nestrpnost!! časn;ški kolek je po dolgotrajnih pogajanjih vendar odpravljen iu sicer v državnem zboru in v gosposki zbornici. Treba še potrditve krone, katera pač ne izostane. Deželni zbori sklicani. Deželni zbori vseh avstrijskih dežel, razen primorskih in treh drugih, so sklicani še letos k dvodnevnemu zasedanju. Po novem letu bodo sklicani vsi deželni zbori. V češkem deželnem zboru se bodo vršila pogajanja med Cehi in Nemci radi novih jezikovnih zakonov. Pogajanja v češkem deželnem zboru bodo podlaga novemu pogajanju v prihodnjem držav-nem zboru. Zal, da ne smemo pričakovati uspeha. Državni zbor se ne skliče do 15. februvarja. V Italiji in Franciji so prišli na sled velikim škandalom. V Italiji je preiskava proti nekaterim visoko postavljenim osebam, katere so porabljale svoj upliv v vmazaue svrlie V Franciji je končana obravnava proti zarotnikom, ki so hoteli uničiti republiko. Razen treh so vsi pomilo-ščeni Isto se zgodi skoraj gotovo v Italiji, kjer časopisje zahteva pomiloščenja vseli sleparjev! Srbija. Zaman so čakali vsi pravi prijatelji Srbije, da pomilosti kralj Aleksander v ječah stekajoče radikalce. Mladi kralj je popolnoma v rokah svojega očeta, razkralja Milana. Ta trinog je znal napraviti v dveh letih iz proste Srbije deželo barbarizma in azijatske sužnosti. Gospe, katere se niso nikdar utikale v politiko, izganja policija iz Srbije samo *ato, ker so v sorodstvu z radikalci. Urez posebnega dovoljenja ne sme nihče zapustiti dežele. Vsi tuji in domači listi, razen dveh Milanovih, so prepovedani. — Naš zunanji minister Goluchovski, kateri je pred kratkim govoril o najboljših razmerah do Rusije, je dobil od oticijoznih ruskih listov ukor. ker je obiskal srbskega kralja in morda preveč prijateljsko ž njim govoril. I)asi se Rusija noče mikati v srbske notranje zadeve, vendar noče in ne more, dovoliti, da bi kaka druga vlada odobravala sedanjo tri-noštvo v Srbiji. — Umil je naglouia srbski zunanji minister Vukčevič, obče spoštovani srbski rodoljub. Vojska v južni Afriki. Porazi angleških armad v prvi polovici tekočega meseca so prisilili angleško vojno miuisterstvo, da je dalo strog ukaz vsem poveljnikom, naj b, žijo k morju, rešijo vsaj ostale vojake za nadaljevanje vojske in naj se branijo, dokler pridejo nove angleške armade. A dvomimo o uspehu nove angleške taktike. Ni verjetno, da se b i mogel general Methuen, katerega blizu mesta Kimberlej' obkoljujejo Buri, združiti z ostalimi angleškimi poveljniki. A tudi, če se posreči Angležem združiti se, se ne bodo ustavljali tako lahko Burom. Angleži so mislili poslati iz Evrope, Kanade in Avstralije 20.000 prostovoljcev, iz Indije 20.000 izvežbanih vojakov in 10.000 turških vojakov iz Egipta v južno Afriko. A v Indiji se pripravlja upor in tor«j ne morejo poslati nobenega vojaka, fz Egipta ne smejo brez dovoljenja tinskega Sultanu poslati domačih vojakov proti Burom. Sultan pa jim noče dati dovoljenja, dasi mu ponujajo milijone, ker se boji Kusov, kateri so prijazni limoni. Tako bo >iu ],• 20 01)0 prostovoljcev v južno Afriko. Da bodo prostovoljci delali čudeže v Afriki, verujejo le Angleži. Buri so zdaj mogočni, kakor nikdar prej. Njih skupna armada narašča od dneva do dneva m kmalu jih bo lOU.UOO. Angležev pa ne bo nad '>0 000 vseh skupaj. Angliji huda prede.’ r> opisi. Izpod Krilil. (Cer!:ev v dratu), Pa, da ne bo zamere, treba hitro popraviti: v dratu še ni, pač pa okolu in > kolu podprla. Kje imajo tako cerkev ? vprašate. 1, gori pod Krnom, v Drežnici. Dolgo se že pripravljajo, da bi delali novo, obljubili so žu precej prispevkov, imajo tudi prav lep načrt, pa le ne začno. Začeti pa ne morejo, ker jim nučrtH nočejo potrditi. Načrt odbijajo zlasti i/. i' h le vzrokov : cerkev po lem načrtu bi bila prevelika in predraga, nenavadna in neprimerna za naši•. kraje. I Nenavadna in neprimerna za naše kraje ! Kaj morajo biti res vse ceikve po enem kopitu, bolj podobne hranili nego liišji božji V In kuj je, bolj nenavadno in neprimerno za našo kraje : veličastna stavba, ali pa — cerkev v dratu? 2. I'redi a ga bi bila. To je že res, da bi ve ljala malo več, nego kaka bajtica. A ni se treba bati. Ljudje bodo dali rade volje in dobrih src. Kar pa .se, tiče doneska iz verskega zaloga, je smešno vleči in trgati se za par stotakov. Saj je držav* vender vajena računi ti — z milijoni. :i. Prevelika bo. Radovedni smo, za koliko kubičnih milimetrov. In pi, kako so zmerili, koliko prostora zasežejo Drežničaui V Ali so merili prostor za stati ali zasedeti ali za klečati 'i Ako se v cei kvi n<; more v miru klečati, je premajhna. <« Pred kratkim je bil v Drežnici tolminski okrajni glavar, big. g. Princig, ki je obljubil podpirali prošnjo za donesek iz verskega zaloga. Zato upujnio ! Iz Primorske Švice. (Trente). Zadnjič sem poročal, da so naše goie še vse čiste in prosi e snežne odeje, toda komaj sem dobil „Prim. list/' v roke, naletaval je že prav dobro sneg ter k malo pokril ne samo vrhove naših orjakov, marveč pobelil je tudi vso dolinico naše ,.Svice“. Zapadel je sneg prav dobro in bilo bi ga še več, ako ne L I S T K K Mane, tekel, fares.*' Meni gre rnaščcva- jo, jaz bom porrnil, praviGo*pod. Kini, 1 a, 19. Oj, to je veselje v kraljevi dvomili: Babilonski kralj. Baltazar, ima veliko gostijo Povabljeni so vsi knezi in prvaki iz mesta. Miz* je polna raznovsrtnih slaščic in najizbranejših vin. Razkošje vlada po sobani. Le 1 ’• l^tni in ne- sramni pogovoii razveseljuje druzoo. A njihovi prediznosti ni še konca. Oholi kralj ukaže prinest i zlate iu srebrne posode, katere je njegov oče Nebuiiodonozor božjeropno odnesel iz jeruzalemskega tempeljna. Ali, kako se prične preklinjati Jehova (t. j. pravi Bog), časLili pa leseni iu mešeni maliki! Divje šale zbivajo Bogu posvečene posode ! *l Prim. Firm. Lnctantiu9: Kampfe umi Siege der Kirche. bi začelo nanj deževati. Mislil sem, da bodemo sedaj zakopani; pa komaj se je ujasnilo že se prikažejo možje s takozvanimi krplji na nogah ter narede gaz od hiše do hiše. — Ponosni sino, pa tildi hvaležni visoki vladi, da nam je napravila cesto že blizu Loga. Seveda bi bilo mnogo polajšano tukajšnjim prebivalcem, ako bi se bil postavil že v jeseni most; takrat bi bilo tudi veliko lažje, ker je bila voda majhna, — a spomladi pa se najbrže zaradi prevelike vode ne bode zamogel takoj postaviti most. Cesta se ni naredila samo do onega kraja, kjer bode most stal, marveč so jo tudi precejšni kos nadaljevali; spredaj iu zadej, v sredi pa nič. N«.j bi se gospoda malo bolj ozirala na koristi kmeta. — Kakor sem zvedel, dovolila je poštna oblast v Trstu, da bodemo imeli z novim letom tudi po zimi trikratno pešpotmi zvezo s Soško pošto. Trentarji bodo zato gotovo hvaležni g. komisarju D.r Sweceny-ju, k t er i res povsodi skrbi, da kolikor mogoče ugodi želji našega ljudstva. -- Pripoveduje se, da so v prejšnjih časih v naših krajih medvedje hodili v kuhinje pomije pit, lisic« pa so hodile v cerkev k maši; morebiti ni resnično ne prvo ne drugo, gotovo pa je, da je sneg prignal vse polno divjačine k hišam in lisice hodijo okoli hiš kakor psi. Seveda stori tudi Trentar svojo dolžnost, tako, da ne, uide nobena, ktero na muho uzame. (Dalje prihodnjič). X 0 V I C E. Naznanilo. „ Primorski List“ bo izhajal v letu 1900 vsaki četrtek. Naročnina za premožne bode (i kron, za manj premožne 4 krone. Program našega lista je : zagovarjati krščansko načelo ter narodne m gospodarske koristi goriškili Slovencev. Upamo, da nam ostanejo zvesti vsi stari naročniki tir nam pridobe še mnogo drugih. Obračamo se v prvi vrsti do č. duhovščine, da stori v tem oziru vse potrebne korake, da se lisi razširi ni"d ljudstvom, katero nam je izročein v izgojo. Kamorkoli zahajajo nam nas |n i i m listi, zahajati mora tudi „ Primorski Lisi1 v obrambo resnice. Naročnina naj se pošilja novemu uprav* nišlvu v Gorici, na Plncuti št. 11*. Mnogo stm li naročnikov m šu poravnalo naročnine. Dolžnost je, da lo store prej ko mogoče, ker so sti ' ški v tiskal ni veliki. Kdor ne dobi današnje š evilke, naj se obrne potom dopisnice do novega upravuištva, ki mn hitro postreže. Upravništvo sprejemu oglase in naznanila po pogodbi. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu v Gorici, Dvorišče sv. llilarija (Oorte S. 1 lario) št. 7. Somišljenike prosimo, da nas t ično, pa kratko obveščajo o vseli zanimivostih naše dežele ! Maša o polnoči zadnji duu leta. Z dovoljenjem sv. očeta Leona XIII, in emiuencije kardinala dr. Missie smela se bo darovati tildi v naši nadškofiji zadnji dan leta o polnoči sv. maša. Se sveto mašo naj se toiej začne dvajseto stoletje! Mesto sv. maše se lehko razpostavi samo Presv. Itešno Telo ali na predvečer ali opolnoči.Sicer pa je emineiicija kardinal izročil vse volji Cela družba se sladko smeje in se ziblje v slasteh. Toda, groza; kralj na mali obledi, srepo gleda v zid, stresne se po vsem životu in obujmo na glas zakriči. Vsa družba obmolkne, vse pov- i prašuja v .strahu, kaj se je neki zgodilo. Kar zagledajo na zidu prste kakor človeške roke, katera piše velike črke na steno. Strašne misli obhajajo kralja. Bere m bere, pa ne more razumeti. Mane, tekel, farts. Kaj znači to? Hitro ;:okliče kaldej-ske modrijane, naj mu pisano razlože. Naglo »vsi pritečeje, gledajo, mislijo in mislijo.... a zastonj! Mane, tekel, fare« jim je uganjka. Kdo naj pomaga kralju iz zadrege V V trenotju zmisli se kraljica na preroka Daniela, stopi h kralju in mu reče: „ Kralj, večno živi ! Tvoje misli naj ti ne delajo groze. Človek je v tvojem kraljestvu, katerega je odlikoval že tvoj oče. Svet, mož je, in modrost Božja v njem prebiva. Daniel mu je ime. Temu razodeni stvar in gotovo ti razreši uganjko." Hitro pokličejo Daniela. Prikaže se skromeu človek, katerega kralj nagovori: „0lovek, če za- preč. gg. dušnih pastirjeli. V duhovnijah, kjer imajo eno samo sv. mašo, je polnočna sv. maša prepovedana, ker hi drugače novega leta dan ne imeli ljulje nobene sv. maše. Odlično naročilo kardinalu. Sv. oče Leo XIII. je pri slovesu dne 27 t. m. naročil našemu prevzorneuiu kardinalu, da naj pokloni presvit-lemu cesarju Francu Josipu I Njegove iskrene častilke za novo leto. Kardinal se vrne iz Rima, v Gorico v soboto 30. t. m., zvečer. Naš lise mu kliče : Dobro dojjel! ^ Volilni shod naših veleposestnikov, kateri je sklical dne 21. t, m. dež. in drž. poslanec dr. Ant. Gregorčič je bil, mnogobrojen. Dr. Ant. Gregorčič je rekel med drugim: /1'istega, za katerega se večina izreče, volijo naj vsi. Vsem se, seveda, ne da vstreči, pokazati morajo pa vo-lilci, da vlada med njimi ona izgledna disciplina, katera je vedno veljala na Goriškem.“ Gg. veleposttniki so se po kratkem razgovoru'jednoglasno izrekli za tolminskega župrna g. Oskarju GabrSčeka. Izvolili so tildi troje članov: gg. Jakončiča, 0. Gabrščeka in Zavnika, da se gredo zahvalit visokorodneniu g. grofu Alfredu Coroniniju za dosedanje delovanje. Iz nastopa gg. veleposestnikov je razvidno, da so se prečeč nduli „ Snani“ stranki. Naša želja je bila. da bi gg. veleposestniki res samostojno nastopili, neoziraje se ne na „Gorico“, ne na „Sočo\ Zato obžalujemo, da so svoj oklic poslali ,,Soči“ ! K ljubil temu pa ostanemo pri svojem mnenju, katero smo izrazili pred volilnim shodom v zadnjem „Pr. L.“ „ G tj. veleposestniki naj sc dotjo-norijo in uda j o strogi disciplini neoziraje se na domači razkol.“ Volitve volilnih mož za državnega poslanca na mesto grofa Coroniniju bodo hitro po novem letu. Ob tej priliki je treba jiadti. da se izvolijo zavedni možje, ki se ne bodo dali strašiti od znanih goriškili junakov, kateri že deset let na Goriškem drugega ne delajo, nego prepir! Proč z njimi! V Pomjanu blizu Kopra so pri občinskih volitvah zmagali Italijani. Za župana je izvoljen Bartolicli, ki je že dal odpraviti samoslovenski napis na občinskem pečatu ter ga nadomestil s trojezičnim : italijanskim, nemškim i n slovenskim ! Imenovanju. Č. g. Ivan Koruza, naš doma* činec iz vipavskih Gaberij, je imenovan župnikom v Klani v tržaški škofiji. — G. M Trnovec, svetnik c. k.-višjega deželnega sodišča v Trstu, je prideljen c. k. vihov-nemu sodišču na Dunaju. — Poštnim oficijalom so imenovani asistenti Benedikt Saidi, Ahil Felicun in Ludvik Selu var z v Gorici. V pomnoženi c. k. okrajni Šolski svet za goriŠko okolico so izvolili dne 21. t. m. gg. župani in podžupani sledeče gg: v kanalskem sodnem okraju Mih. Zego (s 11? glasovi) iu Ant. Konjedica (s V>2 glasovi) ; v ajdovskem sodnem okraju Filipa Trpina (s 172 glasovi) iu Jož. Pavlico (s 150 glasovi); o goričkem sodnem okraju Ant. Skolariša (s 114 glasovi), Ant. Klančiča (s 102 glasovoma), Andr. Jakila (s ‘.Mi glasovi) iu Ant. Bratuža (s 95 glasovi). Agitacija j« bila zelo živahna. Naša želja je, da se vselej izvolijo najbolj razumni in za dobro stvar najbolj vneti možje neoziraje se na osebnosti! ! V Gorici straši. Moralo se je pa kuj iz-| vunrednega pripetiti našemu g. Andrejcu Gabr-I ščeku, da se tako boji klerikalnega zmaja. Slika ga tako živo, da ga je moral gotovo viditi z lastnimi očmi. Strašijo nas tudi kronberške ženice, ki nosijo zgoda mleko po gosposki ulici rekoč. da so ga pred kratkim vidi le pred g. Gabrščeka stanovanjem. Pravijo, da ima tri glave. Srednja glava je zavitarska, n« desni je kakor glava kranjskega fajmoštra, na levi glava kapucinska. To je strašna pošast! Ženske in otroci s« več ne upajo hoditi v noči po gosposki ulici. moreš to pisanje razložiti, boš v škrlat oblečen, boš nosil zlato varižico okoli svojega vratu in boš tretji poglavar v mojem kraljestvu.11 Toda ponižni prerok odgovori: „Darovi, kralj, naj le bodo tvoji, in svoja darila drugim daj! Pisanje pa, o kralj, ti bom prebral, in nje pomen ti bom povedal! Zapisano je: mane, tekel, fares. Razlaga se pa to tako : Mane — seštel — je Bog tvoje kraljestvo in je dokončal. Tekel — tehtan — si bil na tehtnici Božje pravice, a prelahek najden. Fares — razdeljeno — je tvoje kraljestvo iu dano sovražnikom: Medijanom in Persijanom." Daniel je zvršil svojo nalogo, kralj ga je odičil z obljubljenimi častmi, a resnica prerokovih besedij mu je ostala še vedno nedoumna. Ah, kdo bi mislil, da bo Baltazar še isto noč spoznal iu občutil Božjo sodbo! Udrli so malo ur pozneje po strugi reke Medijani v Babilon. Zasedli so vse , mesto, obkolili kraljevo palačo, in Baltazarja z j njegovimi prvaki so umorili. Darij, medijski kralj, podjarmil si je veliko medijsko kraljestvo. J. Gabršček si še nekoliko pomaga s palico. Kaj vendar dela policija ?! Jimli enkrat jasno, kaj je na teni, da se ne bomo plašili! Kako sodijo o nas? „Soča- pravi, da je naša pot „pot hinavstva po hajki o ježu in lisici11, da smo Jclerikalna četa“. Klerikalci so „črna tema", edini resni sovražnik itd. itd. lU&i: „ILL-Pavlica ie-burkttž!“ Njemu se leiiko TJČtTn 11elcaf,-^italH? e pi-av 11 ič ne zlaga z mestom katero zavzema v našem družabnem življenju.“ Treba, da je bolj previden .v svojih političnih burkali1, itd. Ivo Iti nas ljudstvo ne poznalo. Iti fes vlegnilo misliti, da smo taki, ali ljudstvo nas dobro pozna in zato so mu irditve „Soče“ in „Go-rice“ le v slabo zabavo! „Goricn“ z dne 22. t.. m. je prinesla kot prilogo: Vabilo na naročbo „Slovenke“. Odkrito povemo, da se nam ta „Slovenka“ ne zdi vrla ; Slovenka. Med sotrudniki ima pristnega socijal-[ nega demokrata Ii^KoJs^ana in^st jkllZ&Jjr „Gorica“ bi morala taka valtila met ltrrS^ker drugega ne zaslužijo. Vabilo pravi, da znaša naročnina (i kron. Kes, škoda bi bilo tako 'zametati denar ! Ciril Metodov biks $^e en korak naprej in imeli bodemo tudi Ciril-Metodov f/noj! To je ; vendar žt* preveč, kar delajo s tema svetnikoma! ‘•Človeku, ki ima zdravo glavo, se morajo take reči studiti ! Zakaj Iti temu voščilu ali Itiksu ne dali druzega imena?! Uuione 21)! Slovenci v Gol ici napredujejo! Čas vpisovanja je do I. marca 11)00. I. Zadruge in konsumna društva na spodnjem Štajerskem se množijo kakor gobe. Ubogo slovensko ljudstvo si drugače pomagati ne more nasproti nemškemu kapitalu, nego da se združuje v zadruge. Te zadruge bodo rešile štajerske Slovence nemškega jarma. Nemci so spoznali nevarnost in se pripravljajo na odpor. Dne 15. jan. O, ti osodepolna roka! lvako natančno se j« izvršila obsodba, katero si ti zapisala! Zgodilo se je to nekaj pred 500 leti pred Kristusom A čudno! Kakor je pisala takrat skrivna roka, tako piše še vedno. Njeno pisavo bereš lahko v zgodovini! Obsodbo podpisuje vsem, ki se vzdigujejo zoper Boga, in njegove maziljence... Mane, tekel, fares.... Bog šteje, sodi, kaznuje .. Vsem bogotajcem, prikritim in očitnim, piše ta roka „maue, tekel, fares/ Večni je, kateri šteje vsa zlobna obrekovanja, vse hudobne naklepe. Ou telita sodi. On jih slednjič razdeli in uniči. — Dragi čitateij, ne vprašaj, kam merim s temi besedami. Povej, ali nisi nikdar čul bogokletstva, nikdar slišal sramotiti sv. vere, cerkve Kristusove, nikdar nisi slišal zaničevati Gospodovih služabnikov V... Dal Bog, da bi res nikdar ne slišal kaj tacega! A žal, prevečkrat se sliši, in slišalo se bo vedno bolj. ker moči teme neprenehoma rujejo proti Gospodovemu kraljestvu. Sovražniki se vzdigujejo, ki prete v tla pomaudrati najdražje svetinje. A* ; y r^+A- ^ 3, 't- prih. I. bodo priredili v Mariboru velik shod proti tem klerikalnim konsiimnim društvom. Na shod bi se morala podati Nemcem v pomoč tudi naša dva bojevnika g. Andrej^Gabršček in dr. Tuma ! Praktični tečaj za mlekarstvo in sirarstvo. V zadnjem P. L. smo omenili, da bi za povzdigo mlekarstva in sirarstva v naših hribih iu planinah mnogo pripomogla zveza vseh že zdaj obstoječih mlekarskih insirarskih zadrug. Ali to ni še zadosti! Treba, da se priredijo tudi praktični tečaji za poduk v tej stroki Tak praktičen tečaj bodo imeli v prihodnjem letu v sv. Mihaelu na Tirolskem. Prične se !). januvarja in bo trajal H tednov. Poduk bo brezplačen. Kako lehko bi deželni zbor preskrbel tu,.i za naše kraje take praktične tečaje ! I/. Bilj se nam poroča : Po mnogih težavah in sitnostih slišali smo v Biljah za božične praznike vendar enkrat pravo cerkveno petje. Cerk-veni zbor. obstoječ iz 14 dekliških iu moških glasov, pel |e prav dobro mašo „ d i x i t Maria11, katero je zložil naš organist, sloveči slovenski skladatelj g. D. Kajgelj. Sicer se poje v Biljah vže pol leta sem vse iz »Cecilije11. — To nam priča, da kjer je malo dobre volje in požrtovaluosti, se da tudi v kmečki vasi veliko doseči, da se povzdigne cerkveno petju! Vsi mogoči izgovori so ničevni! V Bukovici je gorelo 21. t. m. pri kmetu Mihi Abramiču. Pogorela je štala, krma —živino so rešili. Škode je za 500 gl. Pogorelec j j bil z i varovan. Važno /a cerkve. (Slike no cerkvenih stenah in po omelo.) Mula „kiin.št'1, pa veliko p iina-ga. Zakaj slike na cerkvenih stenah tako hitro oblede ? Poglavitno seveda, ker so po navadi (pri nas) slabo izdelane. A slike je Lre.lia tudi varovati. Kedar je v cerkvi mnogo ljudij, izdihajo iieverojetno veiiko sopare, ki se, nabere po stenah in seveda tudi po slikah Zato treba cerkev dobro prezračiti, ko se sprazne. Pa lo še ni d'• volj, slike se morajo tudi obrisa ti. Torej omelo Cerkveniku v roke! No. v majhnih, nizkih cerkvah vse skupaj le ma'n pomaga. A prav tega ne iimejo tisti, ki bi radi vsako cerkvico dali poslikati. ..Slovenskega Učitelja", glasila krščansko mislečih učiteljev iu n/,gojiteljev je izšla dne 22. t. in. prva številka. Urednik mu je Franc Jaklič, vili učitelj v Dobrepoljali. Rokopisi in naročnina se pošiljajo: Uredništvu „Siovenskega Učitelja11 v Ljubljani. Cena za celo leto 5 kron. Ko smo prebrali I. številko smo uskliknili: „To je pravo učiteljstvo! Živeli taki uiteiji!" Odbor za nabiranje prispevkov za Prešernov spomenik nam je poslal sledeči razglas: Nauašaje se na zazpis podpis mega odbora, dne 1. julija letos, daje se na znanje, da bodo razsojali konkurenčne načrte z, t Prešernov spomenik nastopni gospodje : Aškerc Anton, mestni arhivar; l)uj)c .lan, mestni stavbeni svetnik; Franke leni. c. kr. realčni profesor: Govekar Fran, pisatelj ; Klinar Anton, deželni višji inženir; Pavlin Friin, c. kr. višji inžunii' in oitbic Ivan c. kr. ravnatelj obrtnih strokovnih Sol, Dar kraljice Viktorije vojakom v južni Afriki Angleška kraljica je darovala svojim vojakom na jiižuo-afiiškem bojišču 100.000 škat.ljic čokolade. Skalljice so lepo opremljene. Na sprednji strani imajo doprsno sliko kraljice. V vsaki ška-tljici je pttl kilograma čokolade ki zadostuje za 12 do 10 čaš pijače. Ravno prav za angleške junake, da se ne pielilade, ko se razgrejejo v naglem begu. Solnce in dež v Evropi. Najbojl sohična dežela je Španija. Na črez je v Španiji vsako leto 3000 ur, ob katerih si; Španec veseli solnčnih žarkov ; v Italiji sije solnce, 2300 ur, v Nemčiji 1700 in Angliji, domovini megle, le 1400 ur, torej za polovico manj ko v Španiji. Ang eška je na dežju najbolj bogata dežela, ker v škotskem visokem gorovju pade na I. 8890, v planjavi (»000 milimetrov dežja. Drugod n. pr. na Meklenbiirškem Kakor*so svojedobtio Turki divjali, in trgali križ. znamenje krščanstva, iz cerkva m hiš ter nastavljali povsod svoj polumesec, glej, tako hočejo sovražniki dandanes vzeti križ iz šole iu družine iu postaviti povsod altarje razkošne sladnosti! Hud boj se bije po svetu. Moj pa velja Kristusu iu Njegovi cerkvi. „Križaj, križaj ga !“ se je razlegal vrišč, ko so Gospoda obsodili. Ta krik odmeva povsod. Najprej udarj jo po duhovnikih, potem po škofih in papežu, ker pisano je: „Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce.“ Potem še le. ko je sovražnik spravil duhovščino ob ves ugled, mahne po veri sami. ,Kaj šumijo ljudstva, iu narodi, kaj mislijo slepoto ?.,. Naj le upijejo, naj se le veselijo pijani sovražne strasti!... Še piše osodepolna roka, iu črta neizbrisne črke : mane, tekel, fares. Dragi čitateij, beri pazljivo nadaljne sestavke. v katerih hočem govorili, kako je Gospod sodil že na tem svetu one, ki se vzdigujejo proti Bogu in Njegovim naredbam. f o. (Pride še.) / y: / c*jZy' r T pade le 504, na Alzaškem, ki je najbolj dežovita nemška pokrajina 1360 milimetrov dežja na leto. Na Angleškem imajo 17« deževnih dni v letu. Socijalne drobtinice. 0 socijalnem delu duhovnikovem. Piacentinski škof Scalabrini je izdal nedavno do svoje duhovščine list z naslovom : S tcijalizein pa delovanje duhovnikovo. Iz tega lista posuem- ijemo te - le glavne misli : Socialist iške misli se kakor silen plamen širijo po svetu. Temu sta glavna vzroka gospodarska beda iu pa ginevanje verskega čuta. Treba je torej pomoči : na ijospoilarskem iu rertko-nrannem polju. Pomnili pa je. da ti dve pomoči ne smeta hiti razdraženi, ako hočftmo zaželenega uspeha. Socialnega vprašanja ne bo ugodno rešilo niti samo izboljšanje gospodarskih razmer niti sama krščanska omika in uzgoja. Oboje skupaj, roko v roki — to hoče cerkev. Iu kako pospešuj duhovnik to prizadevanje sv. cerkve? Pred vsem je v teh žalostnih, teškili odnošajih duhovnikova dolžnost vnemati v ljudstvu krščansko zavest, oživljati verski čut, katerega je zamorilo hlepenje po uživanju, užigati ljubezen do bednih kruhobor-cev učiti siromaka, da siromaštvo ni zlo, a. b tga-t.iue, da so z njihovim bogastvom združene stroge dolžnosti do trpinov. Dalje ozuanuj duhovnik pokorščino nasproti svetnim oblastim; kdor se ustavlja državnim zakonom, tisti je upornik, in upornik še veliko bolj tisti, ki ne spoštuje cerkvenih zapovedi. Odpor je dovoljen edino le kjer se ukazuje greli ali pa kjer postava ne nudi sredstev v obrambo naših poštenih pravic ; nikoli pa ni dovoljena prekueija — Kakor je socialno vprašanje zdaj in z ozirom na n iglo razširjanje socialistiških misli bodi delovanje, duhovnikovo res čvrstvo in potrebam prikladno. Duhovnik delaj z jasnim razumom, brez predsodkov; kar treba pobijati, pobijaj z vso vnemo, ne pozabi pa pri lem tudi pripuščati to, kar je pripustijivega. — Zato obnavljaj duhovnik ve, Ino in vedno zopet svoje študije, da bo zamogel uspešno zavračati zmote, ki jih trosijo med ljudi socialisti. Seznanjaj sesani z najnovejšimi iznajdbami v poljedelstvu iu obrti, pa nasvetuj kar je dobrega in uporabnega. Zlasti pa širi duhovnik zadružno misel, priporočaj iu ustanavljaj društva za medsebojno pomoč pri obrtniji, konsumii itd., snuj katoliške hranilnice in posojilnice, ki bodo zajezile tok odertištvu in prinašale primarnih sadov tudi malim kapitalistom in poljedelcem. Za vse to se trudi duhovnik sam, ob enem pa zbiraj v svoj delokrog tudi še d"iige razumne in iloVomisleče može, tla se ob njegovi strani navdušijo za socijalno delo in kot pravi blagovestniki med ljudstvom pripomorejo do preporoda žalostnih sedanjih razmer Kam je izginul denar? Skoro pri vseh bankah cele Kvrope so v za In jem času zvišali obrestno mero na t>°o ali 5'Vin. kar je znamenje, da ni denarja. Radi tega so prisiljene tudi ljudske posojilnice in hranilnice, da zvišajo obrestno mero. Vse to pa je v veliko škodo ubogtga delavskega ljudstva, ki mora vse ogromne obrestne svote trdo prislužiti. Ljudstvo je vedno bolj revno, kapital pase zbira pri židovskih kapitalistih Naša Društva. Kmečki shod. „Slovensko vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v "> * ^ S]L,' ^ **** "Uril*., rr Sledilo je prosto raztovarjanje. Kmetje so stavili razna vprašanja, na katera jim je g. pred-•eiinik odgovarjal. Oglasilo seje tudi* nekaj novih udov. Tako je končal zelo zanimivi in koristni shod! Upamo, da bo obrodil stoteri sad. Zato kličemo; Živelo tako društvo! Živelo vrlo pred-sedništvo ! Vinarsko društvo za Brda je imelo občni zbor dne 26 t. m. v Medani. Predsednik g. A. Jakončič je poročal o delovanju zadruge v ii upravni dobi. — Čisti dobiček bo razdeljen v zmislu društvenih pravil. — Obresti od deležev naj udje sami potirjajo pri ravnateljstvu, ker če v enem ietu tega ne storijo, zapadejo obresti reserv-• nemu zalogu. Udje so povedali svoje pritožbe o društveni krčmi v ulici sv. Klare v Gorici in so naročili ravnateljstvu, da naj odpravi pogreške. Živahna je bila razprava o premembi pravil. Dr. Jos. Pavlica je predlagal, da naj bi bili poleg pravih deležev tudi poslovni deleži za ubožne ude po 1 gld brez obresti in da naj zadruga napravi zadružne kleti v občinah po vzorcu pravih viničarskih žad nuj, ker le tedaj bo za zadrugo več zanimanja in bo vlada isto zdatno podpirala. Razprave so se udeležili gg.: predsednik, Toroš, Prinčič (Kozana). Zucliiatti, Kurinčič, ki so vsi pohvalili misel o viničarskih kleteh. Pravila so bila spremenjena v toliko, da bo zadruga od zdaj naprej prodajala le SVOjill udov vino. Zbor je sprožil nadalje misel, da bi ravnateljstvo poiskalo društvu spretnega kletarja — uradnika. Zbor je izrekel g. predsedniku A. Jakončiču iskreno zahvalo za nesebično in požrtovalno delovanje. Slovenska zmaga. Dne 17 t. m. je imela zveza okrajnih bolniških blagajnic iz Primorske, Kranjske in Dalmacije svoj občni zbor v Trstu. Došlo je 21 slovenskih in 13 laških delegatov. Slovenci so prodrli z vsemi predlogi. Določila seje v dopisovanju in uradovanju popolna enakopravnost, katere do zdaj Italijani niso hoteli poznati. Sklenilo se je upeljati zopet stara pravila in zavreči nova pravila, po katerih so Lahi hoteli dati Trstu odločilno moč. Zelo važen sklep pa je storila slovenska večina glede 10% doneska k skupnemu fondu. Slovenci so predlagali, da se ta donesek odpravi, ker je tond že dvojno prekoračil zakonito, visokost reservnega zaklada ! Predlog je prodrl in slovenskim okrajnim bolniškim blagajnam je prihranjena na leto lepa svota. — Da so se mogli doseči ti uspehi, pohvaliti moramo vrla zastopstva kranjskih okrajnih bolniških bla-gajin. ki so poslala, razen dveh, na občni zbor svoje delegate. Za Alojzijevišče: Velikodušen neimenovan darovalec 40U kron, preč. gg. Ant. Jug 10 kron, Ivan Rojec f> kron, Jožef Pavletič 20 kron, ga. Gorkič SO kg. krompirja in 10 kg. fižola, ga. Gasperčič 100 kg rajža, tvrdka „Bader* '/*, hi. vina, obč. Pečine 100 kg. ajde, preč. g. K. Čigon 20 molitvenikov. Izrekano v imenu ubožnih dijakov vsem preblagim dobrotnikom srčno hvalo, in Bog stotero povrni! Društvo. ,.Šolski Dom“ je letos za Božič obdaiovalo 525 ubozih slovenskih otrok iz Gorice. ,.Društvo katoliških učiteljic na Primorskem11 je. priznalo nagrado 20 gld., razpisano za najboljšo razpravo o prirodoslovju v petem razredu osemrazredue šole, gospici Ani Pavšičevi, učiteljici v llorinju. Občni /bor goriške okrajne bolniške blagajne dne ‘20. t.m. je sklenil povišati prispevke delav.em od 2 na 2'/* od sto, delodajalcem pa od ! na 1'l.j od sto. Slovenski delavci in delodajalci se vse premalo zanimljejo za to blagajno! Bedni občni zbor „Naše straže" se ne bo vršil dne IH), decembra t. I., kakor je bilo naznanjeno, temveč še le meseca januvarja prihodnjega leta, ker so se pojavili nepričakovani zadižki. - Načelstvo „Naše straže11. Odgovorni urednik in izdajatelj : I Bajt. Lastnik: Konsoriij „ Primerek egu Lis'a“. Tiska Hilarijanska tiskarn«. iSTSS a V Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih, briških, dalmatinskih in i s t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne Postrežba poštena. vv »V« Sto & II © Likvidacija tvrdke „Tipografia llariana, consorzio registrato a garanzia limitata a Gorizia1, je bila sklenjena pri občnem zboru imenovane zadruge dne 27. julija t. 1. — Likvidacija je poverjena iiatclništvu, do katerega naj se torej obrnejo upniki zadruge. V Gorici, ihte ji. oktobra 1S99. Načelništvo tvrdke: Tipografia Ilariana. consorzio registrato a garanzia limitata a Gorizia. Novoporočenci pozor! Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini, glavni uiiod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve. V zalogi im« vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najraodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in poletne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovareu. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. >♦?? 6;. 9 O VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA BRDA v « a a i o i. grodaja naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih brisi vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje in drugih vin. §mmsš m* Sedež društva ju v (»urici, ulica linr/cllini št. 20. »smmmsmmmmm CENIK Šolskih, pisarskih in raznih drugih potrebščin. ivc S 200 100 n Papir: uradni zavoj (250pol) od gl. 1.25 ~ !t| predpisni, „ pisemski, „ Zavitki (koverti) jfed Šolske pisanke . „ „ „ M Risanke........................... „ „ H Sušilniki ....„„ „ „ Tloščice ....„„ „ „ Pisala, škatla . . 100 . „ „ Ravnila, dvanajsterica . „ „ Gobice za ploščice 100 . ,, „ §j| Peresa, škatla (144 peres) „ „ |j| Svinčniki, dvanajstorica . „ „ ^ Tinta, 12 steklenic v škatli „ „ „ 1 liter v steklenici „ „ Knjige, vpisne .... „ „ molitvene ... „ „ Podobice, svete 100 . . „ „ Mošnički za denar ... „ „ Nožiči...........................„ „ Liber intentionum (za vpisovanje maš)................................50 kr. 1. t. d. vse po najnižjih konkurenčnih cenah. §& P. s. Šolske pisanke izdeluje zdaj v 3s?£ svojem področji in imajo mnogo lepši pa-^ pir in boljši ovitek nego dosedanje. Za naročila priporoča se najuljndneje V Gorici, Semeniška ulica št. 10. G- LIKAR. I Mm „Krojaška zadruga^, vpisana zadruga z omejeno zavezo v ■« ■ CM , Gosposka ulica št v. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za žensk« in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor : sukno, platno, prtenino, Chiffon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte ; nadalje vsakovrstno perilo, srajce Jiiger itd. VSE PO MJlNJIŽIII CENAH. Cene so stalne brez pogajanja. igra Anton Obidič, čevljar v Semeniški ulici št. 4 v G o r i c i, priporoč* se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršujejo hitro Priporoča dalje tudi »vojo. zalogo * 2&812Š& 8j