Pobirkl, tnlntam. Zakaj letos ni bila velikanoč pcrvo nedeljo po pomladnji polni luni (t. j. 9. aprila), ampak še le nedeljo potem 16. aprila. (Konec.) *) Pomladnja polna luna ali velikonočna meja se pa že od starodavnih časih ne prešteviluje po astronoiniških tablah, katerih vsakdo ne razumeva, marveč po obvodu (ciklus) •tako, da tudi nestrokovni to lahko razume. Srednja pot lune (sinodična) od ščepa do ščepa je 29 dni 12 ur 44 minut 29 sekund. Atenec Meton je je že 423 let p. K. najdel, da 235 ščepov je s prav majhnim razločkom 19 solnčnih let. Po tej Meton-ovi dobi, ki sta jo pozneje popravila nekoliko Kalip in Hiparh, so Gerki za dolgo časa zadost natančno preštevilili nastop polne lune, da so po nji vravnali leto, in praznike po luni. Po tej dobi, 19 solčnih let — imenovane »lunski krog«, so tudi Judje od 4. stoletja, ko so živeli v pregnanstvu, določevali leto (lunino), pa tudi velikonočni praznik. Kristijanje so v pervili časih ali sami opazevali ali pa so preštevilili polno luno po obvodu, pozneje so patriarhi v Aleksandriji, ker je bila slavna matematiško-astronomiška šola, določevali čas velike noči, poglavitno po Metonovem krogu. Ob času Karola Velikega je zmagal alek^andriški velikanočni kanou iu kristijanje so se vendar zedinili v tej stvari. Ko je pa papež Gregor XIII. dal 1. 1582 koledar popraviti, kar so izveršili Kalabrezec, Alojzij Lilij, nemški jezuit Clavij in Lah Ignacij Danti so sestavili z ozirom na najnovejše preiskave Kopernikove, kar se tiče dolgosti leta in sinodne lune pravilo prav ednostavno, pa zelo bistro, da se po obvodu preštevili dan v mescu za pomladno luno na tisoč let ne glede na uro in minuto, da nastopi polna luna. »Zlata številka«, ki gre od 1 — 19, in ki zavisi od Metonovega ciklusa, potem pa »lunina epakta«, ki od njega zavisi, ki pove starost lune 1. januarija *) Glej 1. 9. st. 144. v letu, in poslednjič nedeljska čerka, ki se v 28 letih v ravno tisti versti zopet vrača, podaja prav lahko sredstvo, da se velikanoč izštevili. Številjenje po tem pravilu je pa, ako s tem primerjamo najnovejše preiskave, po izreku slavnega astronoma Delambre-a, toliko natančno, da je še le v 20.000 letih za 1 dan pomote. Za leto 1876 se po tem ciklusu izštevili pomladnja polna luna v nedeljo 9. aprila, tedaj mora biti velikanoč 8 dni pozneje, to je bilo 16. aprila. Judje pa, ki o polni luni praznujejo veliko noč, so jo letos praznovali 9. aprila. — Morska ozina (Canal la Manche) med Francoskim in Angleškim. Kdor se količkaj zave v zemljeznanstvu in bere časnike, ve dobro, da mislijo med Francoskim in Angleškim pod morskem prelivom narediti predor — 200 čevljev globoko pod morskim tlam. Predor ali tunel bi bil privzemši še vkope (Einschnitte) na obeh straneh dolg 50 kilometrov. Troški so preračunjeni na 100 milj. gld. — Manj znano pa vtegne biti, da je atlantiško morje tukaj prederlo v nemško morje še le v zgodovinskih časih, in da je bila poprej zemska ožina od mesta Kale na Francozkem do mesta Dover na Angleškem. To se je zgodilo 1. 1031 pred Kr. in sicer na enkrat vsled silnega morskega navala (Sturmfluth), vode so se potem valile po razdoru in zemljo na okoli čedalje bolj spodmakale in odnašale. — V Obermiiller-jevi knjigi »Hessenvolker« so dotične verste v 3. zvezku str. 351, 322 po besedi natisnjene. Tukaj jih podajamo s politiškimi spremembami vred, ki so nastale vsled tega preterganja med tedajnimi narodi, ki so stanovali tastran in onstran ožine. Kelti so imenovali to ožino »Casan tir eider« (pot k deželi nad vodo). Iz teli narodov je sestajalo veliko Hatsko - belgijsko kraljestvo, od kralja Artus-a in njegovih vitezov ve še sedaj ljudska pripovedka. Glavno mesto temu kraljestvu je bilo Suessones, sedauji Soissons (Soason), enako ime kakor Švic. Od tod je kraljeval pozneje Divitiak vsemu severnemu Francoskemu kakor Julij Cezar pripoveduje, kjer so stanovali keltski Hatti ali Belgi. Casan je bil veliko časa pred njim pretergan. V 20. poglavji letopisov Gael-ag-a, ki govori od te dogodbe, se bere: Takrat je prihrula velika množica mož iz Aiomag-a (Libanon, Arameja na Sirskem) v Eisfeine (otok Feničanov, od koder so Latinci izpeljali svojo Hispanio), ladije so šle mimo Breo-ceann-a (ognjenega predgorja, polatinčeno Brigantium, sedaj Firol, Ferrol, stražnice, kjer je v feniških časih namesto svetilnega stolpa gorel Balov ogenj), in deržale so se svojega pota, niti se niso odmaknile ne na levo, ne na desno. In seli so prišli iz Zgodana (Sidon, ribje mesto) v Galeog (Galicijo in Buaisce deželo Baskov) in Gaal-Sciot-je (gališki ali galski lokostreki ali Skitje in Gaalci (prišelci) od Buaisce so se pogodili ž njimi (s hatskimi Feničarji namreč). In veliko Gaal-cev je stopilo v ladije od Feine (feniške) in so šli proti severu v ptujo deželo in so tam stanovali (t. j. na Irskem in v Angliji.) In feniški kupčevalci so prinašali zaklade drazih reči, dosihmal skritih v duplinah zemeljskih (srebro in kositar iz rudnikov v Spaniji in Cornwalls-u). In ko je Ardfear (kralj Galeag-ov) že vladal štirnajst okrogov let) 1031 pr. Kr. »tedaj so zalile vode silnega morja naj skrajnejše bregove Breo-tan-a (Britanije) in zemljo pretergavši so si naredile pot, popuščaje veliko razvalin ločenih od zemlje v sredi vode, in veliko je bilo število teh, katere je pogoltnil prepad — ah!« Tedaj 1000 let p. K. je bilo veliko - hetsko ali hatsko kraljestvo Bel- gijcev po velikem navalu atlanskega morja raztergano v dva dela, tako da je bilo odsihmal občevanje le mogoče po morji, tedaj le po bolgijskih čolnarjih; vodja Hatov ali Katov Breac je pa že prišel v Traighti ali belgijsko Nizozemlje že 1. 1500 pr. K., tedaj je bilo veliko-hatsko kraljestvo v zvezi z Anglijo 500 let; 1718 pr. K. je pa prišel Hat ali Nemedian Neamaid od Nilovega ustja, deželi Enemetianov, na Irsko. Dokler je bila po suliem pot iz Galije v Anglijo niso mogle hatsko-feničanske ladije priti na ravnost v severno morje, narejati so mogle velik ovinek okoli Irsko in Škocije. Tedaj so bili ti otoki naseljcni in so imeli feničarske postaje za ladije poprej, kakor belgijsko in rensko Nizozemje, ki je bilo za potjo po suhem ali za Casan-om. Kje, kakor tudi v današnjo Hasijo so šle trume Hato-Fonicarjev še le v drugem navalu in sicer od vzhodnih bregov Anglije, kakor je tisto dokazano v imenovani knjigi »Hessenvolker« prav na drobno in zgodovinsko. Dokler je bil še Casan, je bil del sedanje ožine, ki je nji na zapad, mirni zaliv, kjer so se ostrige nabirale. Imenoval se je pri starih ostriški zaliv (Sinus oestrymtiicus). Gerška periegeta (potopisca n. pr. Dionizij, v. 283 in 284, in Avien, v. 416 govorita tudi v temnih izrazih od tega velikega navala, po katerem so se vode velikega morja razlile čez belgiške pokrajine. — Ljudje na zemlji. Statističen oddelek (biro) v Washingtonu ima zanimivo tabelo o številu ljudi na zemlji. Vseh ljudi na zemlji je 1,391.032,000. V Aziji jih je 798 miljn., Evropa jih ima 300 ya miljn., Afrika 203 miljn., Amerika 84 ya miljn., Avstralija in Polinezija 4 '/2 miljn. Deržave v Evropi so naštete tako-le: Eusko ima 71 miljn., nemško cesarstvo 41 miljn., Francosko 36 miljn., Avstro- Ogerska 36 miljn., Velika Britanija in Irsko 32 miljn., Italija blizu 27 miljn., Špansko 16 A/q miljn. in Turčija 16 miljn. Druge dežele jih nimajo čez 5 miljn. V Aziji je Kitajska najbolj obljudena deržava na svetu, ki šteje 425 miljn., Hindostan jih ima 240 miljn., Japansko 33 miljn., otoki pri vzhodni Indiji 30 •/„ miljn., Birma, Siam in daljna Zapadna Indija blizo 26 miljn., Azijska Turčija 13 '/a miljn. in Azijska Eusija blizo 11 miljonov. V Avstraliji je 1,674,500 in na polineških otokih privzemši Novo Gujinejo in Novo Zelandijo 2,754.500 duš. V Afriki so poglavitni deli Zahodni Sudan in Srednje-Afrikanski okraj z 89 miljn.; Osrednji Sudan z 39 miljn., Južna Afrika z 20 V4 miljn., dežela Gala in kraj vzhodno od Bele reke z 15 miljn., Samavli z 15 miljn., Egipet z 8 '/„ miljn., in Maroko z 6 miljn. V Ameriki je 2 tretjini prebivalcev na sever od Panamanske ožine; združene Amerikanske deržave imajo blizo 39 milijonov, Mehiko nad 9 miljn. in britiške provincije 4 miljn. prebivalcev. Vsega ljudstva v severni Araeriki je blizo 52 miljonov in v južni Ameriki 25 /2 milju. od teh ima Brazilija 10 miljn. Zahodno-indiški otoki imajo 4 miljn. in Osrednje amerikanske deržave ne čisto 3 miljn. prebivalcev. — Najbolj obljudeno mesto na svetu jo London, ker ima 3,245.260 prebivalcev, Filadelfija s 574,022 (leta 1870) je 18. mesto kar se tiče ljudnatosti. Teh 18 mest po redu ima: London 3,245.260, Sutčan (Kitajsko) 2,000.000, Paris 1,831.792, Peking, 1,300.000, Čančav-fu 1,000.000, Hangčav-fu 1,000.000, Sinngton 1,000.000, Singnan-fu 1,000.000, Kanton 1,000.000, Novi Jork 942,292, Tientsin 900.000, Dunaj 834,284, Berolin 826.341, Hangkau 800.000, Čingtu-fu 800.000, Kalkuta 794,645, Tokir, (Jeddo) 674.447 in Filadelflja 474.022. Mesta manjša od Filadelfije so po versti naslednja: Petrograd 667.963, Bombay 644.405, Moskva 611.970, Carijgrad 600.000, Glasgov 547,000, Liverpool 403.405 in Eio de Janeiro 420.000. — nEdinosf piše: V Trstu siho Slovenci med Scilo in Karibdo, med nemškutarijo in lahonstvom. Država ima svoji srednji šoli, gimnazijo in realko, z nemškim učnim jezikom, v katerib sta deželna jezika, namreč slovenski in italijanski, le izredna predmeta; mesto ali dežela pa ima svoje srednje šole z italijanskim učnim jezikom in z nemščino, učnim predmetom, v katerih pa o slovenščini nij ni duha ni sluha. Od obeh strani smo toraj Slovenci stiskani in zato se ne moremo navduševati ne za državne, še manj pa za mestne učilnice. Po navadnem pravu morale bi v Trstu biti paralelne srednje šole z italijanskim in slovenskini učnim jezikom in nemščina naj bi se v njih predavala kot obligaten učni predmet. Trst je središče primorske dežele, v katerej sta le slovenščina in italijanščina prava deželna jezika; nemški jezik govore le v mestih naseljeni Nemci, na katere pa ne bi se imelo toliko ozira jemati, ker sicer bi prav toliko z isto pravico smeli zahtevati tudi tu naseljeni Angleži, Francozi, Grki itd. Za Istro, kjer prevladuje hrvaško narečje, naj bi se gimnazija v Pazinu prestrojila v hrvaško učilišče. — Ministerstvo kmetijstva je dovolilo kranjski kmetijski družbi med drugim tudi podpore za verte ljudskih šol. Prošnjo mora narediti krajni šolski svet in dokazati potrebo tega, česar prosi, a poterditi jo more predstojnik tiste kmetijske podružnice, v kateri prošnjik stanuje, sicer se prošnja ne sprejema. Prošnje se pošiljajo glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — Šolsko obiskovanje v Ljubljani l. 1876. — Za šolo godnih dečkov je 1372. — V I. mestno šolo jih hodi 305 ; a v II. 507, in v šolo na Mahu 35; na vadnico 141, v evangeljsko šolo 54, v Walherjev zavod 37, v Zollenidorfov 12, v detižčnico 10, v šolo pri predilnici 6, 2 v Eehnov, 2 v Eklnov zavod, 8 se jih doma podučuje; v realko jih hodi 114, v gimnazijo 79, v obertnijsko pripravljavnico 18, 13 v kupčijsko in obertnijsko šolo, 15 v vnanje šole. Zarad bolezni se jih ne podučuje 6, nepodučljivih je 6; najti niso mogli dečkov za šolo 2. — Dekličev za šolo godnih je 1232. V mestno dekliško ljudsko šolo jih hodi 168, na Mah 31, na žensko vadnico 102, v mmsko šolo 682, v evangeljsko šolo 35, v Zollerndorfov zavod 36, v Huthov 36, v Eehnov 25, v predilnično šolo 18, v detiščnico 10, v Ekelnov zavod 3, v vnanje šole 16, doma se jih podučuje 35. Zarad bolezni se jih ne podučuje 6, nepodučljivih je 6, najti niso mogli 4. — — V šolski odsek ljubljanskega srenjskega odbora so bili v seji 24. p. m. voljeni p. i. g. g.: Dežman, Kaltenegger (pervomest. namestovalec), Keesbacher, Mahr, Pirker, dr. Schafter, dr. Supan (pervomestnik), pl. Čuber.