Le še nekaj dni nas loči od trenutka, ko bomo s polnimi kozarci nazdravili novemu letu in si želeli srečo. Kakor je navada, se na ta trenutek že sedaj mrzlično pripravljamo, delamo načrte za prihodnje leto, si zastavljamo cilje in si obljubljamo, da se bomo poboljšali, da bomo pozabili na slabosti, se odpovedali napakam in zaživeli lepše življenje. Mnogi cilji in obljube se bodo razbile v nič, nekaj pa jih bo ostalo z nami in poskušali jih bomo uresničiti. Ob novem letu vam ne želimo samo sreče. Ta pride in mine in ni človeka, ki bi bil v življenju vedno srečen, ni pa tudi takega, ki bi ga nesreča spremljala na vsakem koraku. Zaželeli bi vam še to, da bi se ob novem letu vsak za hip zamislil nad svojim dosedanjim življenjem, da bi v mislih pretehtal svoje pomanjkljivosti in dobre strani svojega značaja ter poskušal odpraviti tiste drobne, vsakdanje napake, ki se skrivajo v vsakem izmed nas. Obenem pa naj bi svoje dobre lastnosti potisnil v ospredje in si prizadeval, da bi postale njegove zveste spremljevalke. Torej, draga sodelavka, sodelavec: ko boš premišljeval o svojem življenju, slabostih in radostih, spomni se tudi, da si član delovne skupnosti Kladivar in v tebi naj vzklije sklep, da boš v prihodnjem letu storil nekaj tudi za svojo DO. Vedi, da ima naša DO že visoko tradicijo, saj je v letu 1979 praznovala 30-letnico obstoja. Koliko težav in zaprek je morala prebroditi, da je postala to, kar danes je? Obljubi, da se boš tudi ti potrudil, da se bo Kladivar razvijal naprej, da bo njegovo ime zaslovelo še dlje. Ni pomembno, kako boš to storil, važno je, da boš poskušal narediti nekaj dobrega in s tem pokazati, da tudi ti nekaj zmoreš. V naši DO je veliko možnosti, da se udejstvuješ. Če si zdrav, močan in imaš trdno voljo, se udejstvuj v športu, če si dober poznavalec samoupravnega življenja, se aktivneje vključuj v samoupravni sistem, če pa si bolj poetične narave, napiši kdaj pa kdaj sestavek v naš list in tudi tako boš prispeval svoj delež k ugledu in napredku naše delovne organizacije. Kakršenkoli pa si že, prizadevaj si, da boš svoja dela in naloge, ki jih imaš v DO, opravljal skrbno in vestno in vedi, da uspeh ne bo zaostal, zakaj z močno voljo se naredi tudi to, kar bi se zdelo skoraj nemogoče. KAJ PRIČAKUJEMO V PRIHODNJEM LETU Osnutki resolucij izvajanje družbenega plana SRS v letu 1980 niso prav nič spodbudni. Tendence v razvoju na prehodu v leto 1980 kažejo, da bomo v prihodnjem letu soočeni s številnimi problemi, ki bodo vplivali na gibanje gospodarstva v naslednjem letu. Z vidika razvoja gospodarstva so najpomembnejši sledeči problemi: — velika uvozna odvisnost in nezadostna rast izvoza blaga in storitev, ob prepočasnem uresničevanju nalog pri nadomeščanju uvoza, — neustrezna struktura investicij, ki ohranja usmerjenost proizvodnje na domači trg, ob veliki odvisnosti od uvoza opreme in tehnologije ter s tem v zvezi tudi reprodukcijskega materiala in surovin, — velika odvisnost od uvoza nafte za potrebe energetike, prometa in petrokemije, ki ob izredno visoki rasti cen nafte na svetovnem trgu povzroča dodatne probleme v plačilni bilanci in narekuje ukrepe za racionalnejšo porabo nafte in naftnih derivatov in zaradi tega ponovno preverjanje nekaterih investicijskih odločitev, — še vedno visoka dinamika zaposlovanja, ki ohranja elemente ekstenzivnosti in neracionalnosti pri gospodarjenju z živim delom, — nizka lastna akumulacija organizacij združenega dela zaradi česar se ohranja velika odvisnost procesa razširjene reprodukcije od drugih, zlasti kreditnih virov sredstev, — zaradi visoke rasti življenskih stroškov so neglede na rast dohodka prisotni pritiski na rast OD in s tem v zvezi tudi na rast sredstev za skupno in splošno porabo, — kljub visoki rasti cen v letošnjem letu se poglabljajo nesorazmerja med cenami posameznih proizvodov kar bo imelo za posledico večje pritiske na rast cen v prihodnjem letu ali pa bo povzročilo večje izgube, opuščanje proizvodov nekaterih vrst izdelkov in s tem siromašenje tržišča ali pa zahteve po večjem uvozu. Zaradi vseh teh problemov in pod vplivom delovanja sprejetih ukrepov bodo možnosti za nadaljno dinamično rast v prihodnjem letu občutno manjše. V letu 1980 bodo možnosti za investiranje zmanjšane na minimum. Pričakovati je še povečanje cen energije, zlasti nafte in surovin na bazi naftnih derivatov. Zaradi velikega neskladja v cenah je pričakovati še nadaljni porast cen nekaterih proizvodov in s tem zvišanje življenskih stroškov, kar nujno vpliva na porast osebnih dohodkov in zmanjševanje akumulacije potrebne za nadaljni razvoj in naložbe v razširjeno reprodukcijo. To je nekaj globalnih ocen o možnosti razvoja gospodarstva v SRS v letu 1980. Poslovanje in gospodarjenje v DO Kladivar v letu 1980 prav gotovo ne more mimo naštetih problemov, ki veljajo tako za SRS in v glavnem tudi za SFRJ. Ti problemi in zlasti reševanje teh problemov bo imelo svoj vpliv na vsako podjetje, nekje več, nekje manj. V našem primeru bodo v letu 1980 zahteve tržišča zopet večje kot smo sposobni proizvesti. Za naš nadaljni razvoj je nujno, da si za leto 1980 postavimo tak plan, ki bo zahteval vse naše sposobnosti in kapacitete in s tem dal tudi največje možne rezultate. Posebne napore moramo usmeriti k boljšemu izkoriščanju obstoječih strojev in našega delovnega časa. Z boljšo organizacijo dela moramo izboljšati kvaliteto in zmanjšati ali odpraviti nepotrebne zastoje. Pri tem pa v letu 1980 ne moremo računati z novimi investicijami. Zelo velik problem pri nas predstavlja pomanjkanje obratnih sredstev, kar potem vedno ogroža likvidnost podjetja in na ta način hromi dinamično izvajanje plana. Z boljšo tehnologijo in racionalnejšim delom bomo zato morali povečati našo akomulativnost. V letu 1980 nas čaka še zelo pomembno delo na sprejemanju srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981-1985. Prav iz tega pa izhajajo nekatere naloge, ki so v bistvu že priprava na izvajanje srednjeročnega plana za naslednje obdobje. To je specializacija naših proizvodnih programov. 2e sam program hidravličnih komponent je izredno širok in kaže, da bo še naprej obstajal tren širjenja tega programa. Program vibracijskih dodajalnikov in sistema strege pa vedno bolj pridobiva možnosti velikega nadaljnega razvoja in razmaha, zlasti v kombinaciji s proizvodnjo pnevmo sistemov. V letu 1980 bomo morali zelo resno računati z intenzivnimi akcijami na področju povezovanja z drugimi podjetji, bodisi na področju visoke stopnje kooperacije ali pa oddajanje programov, odnosno ustanavljanje obratov ali TOZD-ov izven Zirov. V letu 1980 ne moremo pričakovati tako močan tren zaposlovanja, kot je bil dosedaj. Rast OD v letu 1980 se bo morala dvigati v odvisnosti od rasti ustvarjenega dohodka. V smernicah srednjeročnega plana razvoja 1981-1985 predvidevamo ponovno večjo investicijo v 2 etapah, kate-prva etapa približno 90 milijonov bi se morala pričeti že v letih 1981 do 1982. Zato bo v letu 1980 potrebno pripraviti investicijske elaborate in projekte. In na koncu, korak naprej moramo napraviti na področju samoupravnega odločanja. Zlasti bomo morali izboljšati sistem informiranja. Izboljšati bomo morali tudi našo disciplino in odgovornost do dela, ki se mora odražati v boljši kvaliteti dela in večji racionalnosti. V letu 1980 so pred nami še vedno velike obveznosti do vračila anuitet, vendar so relativno že mnogo manjše, kot je bilo to v letih 1978 in 1979. S tem se nam odpirajo možnosti ustvarjanja sredstev namenjenih za pokrivanje potreb po obratnih sredstvih in vlaganja v razvoj. Kljub izredno težkim gospodarskim problemom, ki bodo v letu 1980 pestili naše gospodarstvo, pa vendar lahko pričakujemo, da bomo v Kladivarju v naslednjem letu lahko uspešno gospodarili, če bomo res zavzeto odgovorno in z vso strokovno sposobnostjo izvajali naloge, katere bodo postavljene pred nas. Venče Ambrožič KAKO SAMOUPRAVLJAMO? V tem sestavku bi hotel nanizati nekatere negativne strani, ki se pojavljajo v naši delovni organizaciji pri samoupravljanju. Ne mislim reči, da v naši delovni organizaciji ne delamo samoupravno znotraj, oziroma navzven, vendar se negativne oblike pojavljajo gledano skozi samoupravne forme, posebno pa skozi individualnega proizvajalca — člana našega kolektiva. Kako potekajo samoupravne poti v podjetju, bi moralo biti v sedanjem času vsakomur jasno in znano. Preteklo je že dovolj časa od začetka samoupravljanja, da bi ga lahko razumeli. V večini primerov ga delovni človek razume, samo če je zainteresiran. V vseh primerih pa ga ne. Kaj je temu vzrok? Mogoče nerazgledanost! Mogoče nezainteresiranost! Vprašanje? Do kdaj? Do takrat, ko bo zaposleni to občutil na koncu meseca, ali pa, ko nastopijo sankcije, ki so predvidene v samoupravnih aktih. Kakšna je v tem primeru informiranost? To se moramo vprašati, če hočemo videti problemu do dna. Mnenja sem, da je dovolj velika, predvsem v zadnjem obdobju. Vsak akt, sprememba, dopolnilo ali sklep so našemu delovnemu človeku v vpogled in v javno obravnavo izobešeni na oglasni deski ali pa v tovarniškem glasilu. Mogoče kakšna informacija zaradi nedoslednosti ,,pobegne". Nismo superproduktivna delovna organizacija, da ne bi imeli časa prečitati in proučiti izobešenih informacij. Kaj je potem vzrok? Za izobešene informacije so zainteresirani le nekateri člani kolektiva. Nezainteresirani pa raje poslušajo izvlečke iz dane informacije, ki jo je prečitaI ,,x" in njegove mogoče že nepravilno tolmačene informacije poslušajo in še v malo drugačni obliki posredujejo naprej drugim, ki pa tudi niso imeli časa za pregled informacije. Rezultat: dezinformacija. Kako to vpliva v kolektivu? Negativno. Tako nastane po raznih ,,temačnih" kotih žgoča diskusija, ki pa je brez efektov. Toda to še ni vse. V prejšnjih glasilih je bilo povedano, kako poteka zbor delovnih ljudi. Kdo ga je prečital? Tisti, ki je dovzeten, ki hoče samoupravljati. In kaj se še pojavlja? Ko se skliče zbor delovnih ljudi, ki morajo in imajo pravico odločati o konkretnih stvareh za nadaljni razvoj podjetja ali za kakšen drugi samoupravni akt ali dejstva, ki so momentalno nastala, se ga udeležijo ,,vsi" ali vsaj večina zaposlenih. Tako kaže lista prisotnosti. Prisotni se s podanimi predlogi strinjajo ali pa ne. Pravilno. Za nesprejeti predlog je bilo mogoče gradivo preveč suhoparno pripravljeno in predočeno delovnemu človeku v nerazumljivih številkah in besedah. Kje pa so ostali, ki bi morali biti prisotni do 100",i udeležbe. Nekateri so upravičeni. Službene poti, ki se ne končajo pred štirinajsto uro. Vendar te MOJ DELAVNI DAN ZA PISALNO MIZO Namen tega sestavka je, da vsem tistim, ki si predstavljajo pod delom v pisarnah le sedenje, pitje kave, glodanje svinčnikov, uničevanje papirja in podobno, pri- lahko štejemo na promile. Ostali I Zbor delovnih ljudi je v večini primerov sklican ob 13. uri in traja predvidoma do 14. ure. Ali je dovolj časa za pravilne odločitve? To je vprašanje, ki se postavlja za drugič. Povrnimo se. Nezainteresirani član, ki ni navzoč na zboru, bo v tem času že šel domov in naročil svojemu ,,prijatelju", da mu bo ob koncu zbora žigosal kartico prisotnosti. V tem času pa bo sam že mnogo naredil individualnega popoldanskega dela, bruto iskupiček pa bo njegov ,,osebni doprinos družbi", brez vseh dajatev. Kako v takih primerih dela vratarska služba? To je ena oblika odsotnosti. Druga. Zbralo se bo nekaj članov kolektiva z istim mišljenjem v nekem prostoru, ki je ,,skrit" in bodo samoupravljali po svoje. Prišli bodo do zaključkov, da so naredili prav, ker se niso udeležili zbora, ker so ,,oni" istočasno ugotovili mnogo več napak in rešitev, kot pa jih bodo ostali na zboru. Sami že vedo, da je vse skupaj bilo že vnaprej pripravljeno in da niso upoštevane njihove prejšnje pritožbe in tožbe. Kakšni so njihovi zaključki. Ni se potrebno spraševati. Vse je črno, le sami vidijo jasno. Kako delovna organizacija gleda na take izpade. Ravno taki subjekti povečujejo procent do 100% udeležbe in zganjajo anarhistično dezinformiranje. Obstajajo komisije in DPO-ji, ki je v njihovi kompetentosti, da rešujejo konkretne pojave negativnih oblik. Le tu je re-rešitev. Tak človek mora biti klican na odgovornost in odgovarjati. Zakaj človek s takim mišljenjem in obnašanjem ne gre predhodno, če mu ni kaj jasno, k članu odbora, rih prva etapa približno 90 milijonov bi se morala pričeti informira za stvari, ki mu niso jasne? Na tak način bi prišel do svojih sklepov in zaključkov ter jih iznesel na zboru delovnih ljudi v taki obliki, da jo lahko vsi razumejo. Istočasno pa so tudi sami informirani ali seznanjeni z nekim stališčem, ki ga prej niso poznali. Vem. Vsak človek ima svoje mišljenje, po svoje razume stvari. Nič takega. Potrebno se je izjasniti pred vsemi in poiskati skupno rešitev, ki bo omogočila razjasniti in rešiti pereči problem. Predlog ali vprašanje pa mora biti podan v razumljivi obliki. Mora biti obravnavano in zaključeno. Le na take načine bomo dosegli skupen cilj. Delovna organizacija mora napredovati — se širiti. Negativne stvari pa morajo sočasno odmirati pri vsakem zaposlenem posebej. Podano je pikro, vendar resnično. PremislimoI Vane Mole kažemo delo kakršno je v resnici, ne le tiste svetle stvari, na katere pomisli vsak, ko sliši besedo ,,pisarna". Ker delam v knjigovodstvu, bom prikazala delo v tem oddelku, ki se seveda od drugih sektorjev razlikuje, problemi pa so si le nekoliko podobni. Kot mnogim, se tudi meni začne dan s kavico v jedilnici. Pripomniti moram, da ta ni privilegij pisarniških delavcev, dobi jo lahko neposredni proizvajalec, če le čuti potrebo po njej. No, ko popijemo kavo in prižgem cigareto, se mi misli že toliko zbistrijo, da lahko začnem delati. Če mi je od prejšnjega dne ostalo kaj nedokončanega, se lotim le-tega. Tako se začne. Ko iz prispelih računov zberem proizvodne usluge, ki jih moram razdeliti na posamezne izdelke, naredim dva kupa. Na prvem so računi, za katere vem, kam spadajo, na drugem pa so razne kode in oznake, tako nejasne, da pomislim, da sploh ne sodijo v našo DO. Ta kup odnesem k planerju proizvodnje, ki je na tem področju bolj izurjen kot navaden ekonomski tehnik. Ko vstopim k planerju, mi že brez da kaj spregovorim, vpije, da nima časa, da ima dovolj drugega dela. Ker sem pri vztrajnežih, me njegove besede ne ganejo, silim v njega tako dolgo, da popusti, vzdigne glavo in z vzdihom vzame moje račune v roke. Kot sem že rekla, je na tem področju izvedenec, tako da mu dešifriranje ne vzame več kot pet minut dragocenega časa. Ko konča, mi za povrh da še en kup delovnih nalogov za Jolando, z besedami, da jih naslednjih 5 cm dobi še naslednji dan. Ko se vračam, se ob vratih zaleti vame Martina, namenjena v skladišče materiala, ker s prevzemi in oddajami zopet ni kot bi bilo treba. Ker ne pozna fizikalnih lastnosti kovin, ne ve, kako naj knjiži cevi, ki so bile prevzete v kosih, oddane pa v kg, iz skladišča pa je po telefonu dobila informacijo, da jih imajo v zalogi še7,50 m. Na njeno jezo to ni edini vprašljiv material, tako kot jaz, nese v roki cel kupček. Ko prispem nazaj v knjigovodstvo, položim pred Jolando naloge in ji ponovim planerjeve besede. Upanje, da ji bom ustregla, ugasne, ko začne robantiti, saj smo po koledarju že četrtega, nalogi in ostala dokumentacija pa bi morali biti pri njej najkasneje do prvega v mesecu. Nihče se ne jezi, če pri tem ne izpolnjuje rokov, prava vojska pa bi bila, če bi bile plače ŠPORTNE NOVICE Namizni tenis Namiznoteniški igralci sodelujemo v občinski ligi, kjer nastopajo ekipe OZD, sindikata, telesnovzgojne organizacije, ekipe KS in ostali. Ligo vodi odbor za namizni tenis pri občini ZTKO Škofja Loka. Tekmovanje se odvija po dvokrožnem liga sistemu. Sodeluje 23 ekip, ki so razdeljene v tri skupine: A, B in C. Ker smo tekmovali že lansko leto in nismo dosegli najboljših rezultatov, je naša ekipa pripadla skupini B, kjer sodelujejo še ekipe: Gabrk, Poklicna lesna šola, Termika L, Karlove l„ Alples, Gradis in Polet. Prostor za igranje imamo v osnovni šoli, kjer nam omogočajo tudi treninge. Potrebno pa bo vključiti še nekaj igralcev, kar bi vplivalo na boljše rezultate in na nemoteno sodelovanje v ligi. samo en dan kasneje. Ko ji uspe do šestega zbrati skoraj vse papirje, se začne dirka s časom. Nič koliko ur ji pomagamo tudi ostale, da je plača izračunana v predpisanem roku, ki se ga pač ne da prestaviti. Kaj se more, dogovor je dogovor. Ko mi uspe razvrstiti usluge, se lotim nalogov, ki jih moram prav tako razdeliti po izdelkih, poleg tega pa tudi po serijah, kar je šele uganka zase. Skoraj tretina jih nima serije ali pa je nepravilno napisana, lahko pa manjka celo ime izdelka. Tako se mi zopet nabere zajeten kupček, se pravi, da zopet preskrbim Mirku nekaj prijetnega dela. Moje godrnjanje vzpodbudi še ostale, tako da se razvije burna debata. Vsi se jezimo nad nepopolno dokumentacijo, v tolažbo so nam le obljube, da bo na tem področju prišlo do nekaterih izboljšav. Debato prekine telefonski zvonec. Ireno sprašuje nek privatnik, kako je s plačilom njegovega računa. Med zavijanjem oči in grbančenjem čela izjavi, da ta račun do nje sploh še ni prišel. Izjavo potrdi brezuspešno Vidino iskanje, nazadnje pa s skupnimi močmi ugotovita, da je ostal pri Cokanu, ki je privatniku svetoval, naj pokliče knjigovodstvo. Ko Irena odloži slušalko, se zatopimo vsak v svoje delo, a ne za dolgo časa, saj kar naenkrat plane skozi vrata Starman. Brez uvoda, celo brez pozdrava preide k stvari. Treba je urediti zavarovanje tovornjaka, in sicer takoj. Irena mu ugovarja, ker je njeno delo le plačevanje računov, ostalo pa je najbrž njegovo. Njegov glas postane še za nekaj decibelov močnejši, pove nekaj nelepega o bitjih, ki so narejena iz Adamovega rebra in izgine skozi vrata po še hitrejšem postopku, kot se je prikazal. Za njim oddide še Irena in sicer z namenom, da ulovi dva podpisnika. Ker ima sposobnosti lovskega psa, ji to uspe že v pol ure, če ima posebno srečo tudi prej. Tista ura, ki še ostane do dveh, poteče v nasprotju z ostalimi povsem mirno. Ko zazvoni, se vsem oddahne, saj smo preživele še en dan za pisalnimi mizami. Dana Dolenc Košarka V počastitev krajevnega praznika je bil organiziran tudi sindikalni košarkarski turnir, ki ga je dobro vodil in izpeljal aktiv ZSM - Alpine. Sodelovale so ekipe: Alpine, Poliksa, Mizarskega podjetja in Kladivarja. Po izenačenih bojih je zmagala ekipa Poliksa, ki je imela najbolj srčno in borbeno ekipo. Druga je bila ekipa Alpine, sledi Kladivar in Mizarsko podjetje. Kladivar je zaigral v precej spremenjeni postavi, saj so igrali samo trije igralci od osmih, ki so igrali prejšna leta. To je eden prvih vzrokov slabše igre, drugi vzrok je bila neuigranost, zelo pomemben vzrok pa je bil, da ekipa ni igrala tako srčno, borbeno, kot včasih. Občinsko sindikalno strelsko tekmovanje V začetku novembra je prišel v našo DO dopis, da bo 10. strelsko tekmovanje. Prijaviti je bilo možno neomejeno število ekip po tri člane. Kladivar je prijavil dve moški in eno žensko ekipo. Na omenjen dan smo se zbrali na strelišču v Puštalu, ne preveč dobro pripravljeni, saj marsikdo od nas puške že dolgo ni videl, kaj šele, da bi streljal z njo. Na strelišče smo prispeli ob navedeni uri, to je ob 9.00. Ker po eni uri čakanja na mrazu, snegu in dežju še nihče od naše ekipe ni prišel na vrsto za streljanje, smo sklenili, da si gremo pogret premražene kosti v bližnjo gostilno. Predolgo se nismo zamudili, da nas ne bi vmes klicali, pa nam je bilo po vrnitvi žal, da smo tako hiteli, saj smo potem čakali še eno uro. Pred nami so streljali skoraj vsi, ki so prišli pozneje. Pričeli smo se jeziti čez slabo organizacijo, se skoraj na smrt sprli z organizatorjem ter predstavniki Občinskega sindikalnega sveta, za povrhu pa je še zmanjkalo elektrike. Vrli organizatorji so sklenili, da se streljanje nadaljuje na Trati v samskem domu Gradisa. Vsi člani naših ekip smo se strahotno tresli od mraza, jeze in še od česa drugega; marsikdo ni mogel puške umiriti tako, kot bi jo sicer, rezultati pa so bili temu primerni. II. ekipa pri moških je bila s 393 krogi deveta, prva pa je streljala slabše in se uvrstila do 20. mesta. Ženske so se s 332 krogi uvrstile na odlčno 3. mesto. Da pa si ne bi kdo ustvaril napačne slike, naj pripomnim, da so v tej konkurenci tekmovale samo tri ekipe. Ob koncu lahko samo upam, da bomo Žirovci, ko bomo imeli primerno strelišče, znali taka in podobna tekmovanja bolje organizirati. Marina Oblak Rally „Žiri 79” Avto-moto društvo Žiri je v sodelovanju s turističnim društvom Žiri pripravilo v počastitev krajevnega praznika turistični avto-rally, ki je bil 14. oktobra s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Start je bil pred Zadružnim domom, kjer sta potekali tudi obe spretnostni vožnji. Vrli udeleženci rallya so se od tam zapodili proti Rovtam, Logaškemu polju, potem pa čez Zaplano, Vrhniko, Polhov Gradec, Črni vrh, Poljane in pridrveli nazaj v Žiri. Ko je v KLADIVAR prispelo obvestilo o rallyu, je med delavci zavreščalo. Sindikalni predsednik je takoj aktiviral svojega športnega referenta, kateri se je nemudoma vrgel na delo. Med motoriziranimi člani našega kolektiva je pričel zbirati ekipe, ki naj bi zastopale Kladivarjeve barve. S tem naš športni referent niti ni imel preveč dela, ker so se vozniki ponujali kar sami. Tega človek sploh ne bi verjel, če bi sklepal po tem, kako se vrši evidentiranje kandidatov za sindikalni odbor, delavski svet, ali kakšen drugi samoupravni organ. Takih funkcij se človek otepa bolj kot nadležnega mrčesa. No, zataknilo pa se je — kot ponavadi — pri denarju. Za prijavo je bilo treba plačati za vsako posadko po 50 ND in še 50 ND za ekipo. Torej znaša prijava za eno ekipo 20 starih jurjev. Že drži, da so ponavadi sindikalne blagajne prazne, vendar pa mislim, da bi se moral tudi avto-moto šport bolj podpreti. V Kladi- va rju smo na športnem področju veliko dosegli, kar nam dokazujejo številne diplome in pokali, ki so jih dosegli naši balinarji, košarkaši, strelci in ostali športniki, ki so vseeno bolj finančno podprti, kot pa vto-mo-to šport. No, vseeno smo tudi ta problem rešili zadnji hip. Pričele so se še zadnje priprave za rally. Nekateri so še ,,frizirali" motorje, nekateri pa celo že blatnike. Nekateri so preizkušali ,,frgazarje“ na eter ali celo na smodnik, žal pa se nihče od njih ni pojavil na startu. Zlobneži trdijo, da se dotični ni mogel pojaviti na startu, ker baje ni dobil zadostne količine smodnika, drugi pa trdijo — kar je najbolj verjetno — da ga je dobil preveč. Ga bomo povprašali, ko pride iz bolnišnice. Tisti, ki so vozili ,,fičke“, so na vso moč hiteli montirati varnostne pasove. Hoteli so se zavarovati za primer, če bi se njihova pločevina v kakem drevesu tako preoblikovala, da bi se je še ,,Dinos" otepal. Tako bi svojega zmečkanega ,,fička" z varnostnimi pasovi kar na hrbtu odnesli do bližnjega smetišča. Dobro je stekla tudi prodaja prvih pomoči, nekateri naj-preudarnejši so se celo pozanimali, koliko stane dobra hrastova krsta. Nekateri so se odpravili celo na poizkusno vožnjo. Treba je bilo seveda pregledati, kje so na neznanem terenu črpalke za avtomobile in kje za šoferje. Sama vožnja seveda starim Kladivarjevim mačkom ne more delati težav. Prišla je nedelja, ko je bilo treba preizkusiti svoje znanje in spretnosti za volanom. Pred Zadružnim domom so rohneli motorji, kot da bi se strašili med seboj. Začela se je spretnostna vožnja med keglji, potem pa naravnost proti Rovtam. Ko so v Rovtah zvedeli, kaj prihaja, so začeli biti plat zvona, gasilci pa so imeli ,,uzbuno". Proga je bila zelo težka, ker je bila mokra in polna odpadlega listja. To je nekatere tudi skoraj drago stalo, ker so se v Cestah prenekateri obrnili nazaj proti Rovtam, vendar na srečo brez kakšne škode. Bilo je le nekaj zvite pločevine, pa kaj zato. Važno, da je cela glava, čeprav nekateri trdijo, da se koža celi sama, pločevino pa mora dobiti v roke mojster, največkrat pa za take stvari poskrbi kar ,,Dinos". Kladivarci smo se odrezali, kot se spodobi, saj smo zasedli ekipno OOS Kladivar I. — prvo mesto, ekipa OOS Kladivar II. pa peto mesto. Tako smo opravičili sindikalni dinar.č Tudi pokal, ki smo ga dobili v trajno last, smo krstili kot se spodobi, med krstom pa smo sklenili, da se drugo leto spet odrežemo in osvojimo še kakšen pokal za našo premajhno sejno sobo. Tako se je torej raIly uradno zaključil, potem pa še neuradno pri ,,Katerniku“. Brane Bernik ZAHVALA Ob smrti naše mame, se zahvaljujemo OOS za podarjen venec in izraženo sožalje. Vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Bogdan, Jožica Erznožnik ,,Kladivcu" je glasilo KLADIVARJA, tovarne elementov za avtomatizacijo Žiri, Dobračeva-s p.o. Ureja ga odbor za obveščanje: Kavčič Ernest, Bogataj Jože, Bogataj Jože, Temelj Franci in Podobnik Vinko Izhaja dvomesečno, naklada 250 izvodov Tisk: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka V januarju s sto n m (ctom Smo dokončno počedfli^^ Zalccje brz sme vse prodal* Same da plan fc>* Izpolnil?,.-* le prvi april eoet V <^06X6 ]pr‘set, 'j ct iz. IGLAim ee &|)lol\ niodšet. V februarju sme se. prt-s fefili in jih postopoma izgotovili. «*.■— Ker pa teh prež n* na našem trilšču., jih imamo mi polno doma v -.uiadišcu• Majd cveto c.ecpi smo se us* veselU* a n'a žalost smo z n\fm parne in nep' n\?m pume m neparne^- To pa IcLuoee naše sploh m motilo, Sctj* oni \/o2.ijo bUcjo pokirdrtp v^o. oX * Kot kale smo v jun? delal* usi ;v Srt j smo prvič v -tem letu Pold planono lo*AT, '— V mortu V=» I t9,ylO 3M0IUMj det kredite iri stanovanju Wi loorno rdtdeKu« stvar bo pr<«vižn<* smo komisijo .iibrdlt tissi, .. je riA^vec- pet ^snopCd1' *n podoovuh reci. točka, točke , Točki, Tock.0 p4J Tajski} j ( ~\M_, s Točko ' v i J > denarja pa ni, 2*ko n a -točke, se v juliju, skopljemo vsi V septembra h*, strogi lecp*lt)o smo p ■saj smo ololeknico našo slounll , Trideset let res ni obiloj c*. Če to* Q vf> taoVrusk.i Tež ko smo za-čeVC zopet avgusta, ker vsak se spočit je Vrnil i dopusta.. KAOt bil na Pasmanu -je , je prišel Spet med svet «*. kdor v prikolici ( bo druupc set sp>et, Že tu. je december,ko se leto konca., ,U/ friilo bo novo in t njim *nno^o šel j«, k<3 tTt l 5 l j O*- ysa.j nekatere uresničile ki /V /V . Sr” na scstank-Ik lookao to sklenili r t/\V‘ t^"x j bret njik več ne t^re. um