GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Naš veliki delavnik v10. september 1950 leta je bil v našem podjetju pomemben zgodovinski dan. Takrat je delovni kolektiv Tovarne sanitetnega materi-ala sprejel podjetje v upravljanje ln z izvolitvijo prvih samoupravnih organov — delavskega sveta Ln upravnega odbora, je pričel svojo samoupravno pot. 22 let je od tega zgodovinskega une, katerega se mnogokateri člani kolektiva živo spomnijo, posebno tisti, ki so s svojimi prizadeva-nti v družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih Pridobili kolektiv za reševanje izredno težkih nalog in akcij. Prav je, da se spomnimo tega velikega dne, mejnika v našem raz-v°iu Ln naših odnosih. Ta dan prav Sotovo pomeni za delovnega človeka njegovo nadaljnjo osvobaja-u.ic, pomeni nadaljnjo humaniza-vi 10 družbenih odnosov, pomeni za-vvtek neporednega upravljanja in odločanja delavcev v podjetju. Sa-rnoupravljanje je tudi tista prido-pdev naše socialistične revolucije socialistične graditve, na katero smo vsi delovni ljudje najbolj nonosni. Samoupravljanje dobiva tako oceno vsak dan, tako oceno rnu daje življenje, dajejo mu jo delovni ljudje v borbi, da bo njihov tu družbeni napredek še hitrejši, ua bo življenje človeka in družbe bogatejše in še bolj človeško. Ob naporih, ki so bili potrebni za rezultate današnjega dne, se ob bomembnih obletnicah Ln slovesih ozremo na prehojeno pot. Dosežki tega obdobja nam kažejo izredno hiter razvoj našega podjetja. Uspe-hi so vidni in so plod prizadevanj delovnega kolektiva, ki je s samoupravnimi odločitvami — včasih bod zelo težkimi pogoji, s polno Prizodevnostjo, uresničeval naloge hiter tehnološki — ekonomski m samoupravni razvoj podjetja. Navedel bi le nekaj podatkov, ki nam kažejo v grobem rast naše-Sa podjetja. Pripominjam pa, da Pri podatkih niso vzete korekcije cen, oziroma vrednosti dinarja, kar bi sicer dalo popolnejšo sliko. — v letu 1950 je znašal celotni dohodek 333 mil. din število zaposlenih 350 delavcev Sredstva za osebni dohodek in sklade so bila na zelo nizki stopnji. — osem let kasneje v letu 1958 je znašal celotni dohodek 962 mil. S din število zaposlenih pa 415 delav. povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega je bil 12.211 S din sredstva namenjena za sklade 12 mil. S din V letu 1970 je znašal celotni dohodek 10 mil jard S din zaposlenih je bilo 695 delavcev povprečni osebni dohodek na zaposlenega 134.500 din skladi z amortizacijo 1,2 mil jarde S din — v letu 1972 pričakujemo celotni dohodek 15 milijard din povprečen osebni dohodke na zaposlenega 170, S din skladi z amortizacijo 1,4 mil jarde S din Prav gotovo je želja celotnega kolektiva, da bi na vseh področjih v bodoče imeli v podjetju velike uspehe. Pravica do samouprave vseh, ki s svojim delom ustvarjajo, je eden od temeljev, na katerem gradimo. Razvoj samoupravljanja mora krepiti pravice delavcev kot je rečeno v ustavnem dopolnilu: »Delavcem je zajamčeno kot njihova neodtujljiva pravica, dana podlagi svojega dela neposredno in enakopravno urejajo medsebojna ■HlPJglf ___*g$g|SB| ■ ■ ^ v; : *' ' Nova (nikalnica z novo tehnologijo je nedvomno pridobitev za celotni kolektiv in tudi perspektiva za v bodoče Nov način delitve OD Delitev osebnih dohodkov je večni problem, ki je v takšni ali drugačni obliki bolj ali manj aktualen v vsem civiliziranem svetu, ne glede na družbeno politični in gospodarski sistem posameznega dela sveta, države. Problem delitve osebnih dohodkov je težak objektivno s političnega .psihosocialnega, ekonomskega in organizacijskega vidika. Kakor koli ga obrnemo je podoben kvadraturi kroga, kar pomeni, da je nerešljiv v času čeprav Ob popolnem, iskrenem soglasju vseh udeležencev delitve. V delitvi osebnih dohodkov lahko zaidemo v dve skrajnosti, v skrajni liberalizem v katerem bi nekateri nagrabili kolikor bi mogli, med tem ko bi drugim ne ostalo niti za fiziološki eksistenčni minimum, ali v skrajni egalitarizem, v katerem bi delili pravično vsakemu po »potrebah« . Ni je družbe v civiliziranem svetu, kjer bi bil uveljavljen eden ali drugi ekstrem — skrajnost. Skrajni liberalizem ne samo, da je nečloveški in antisocialen, temveč je tudi neproduktiven proti razvojem in antiorganizacijiski. Priviligi-ranci v liberalističnem sistemu motivacijsko otopijo za ustvarjalno delo, med tem ko izkoriščeni in nesrečneži, ki iz subjektivnih raz-razlogov ali objektivnih življenjskih pogojev niso imeli možnosti večjega uspeha na meji obupa, razumljivo. ne izbirajo sredstev, da bi si lahko izboljšali svoje živ- Naš veliki delavnik razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, odločajo o dohodku in drugih vprašanjih svojega ekonomskega položaja.« Za uresničitev teh ciljev smo sprejeli novo organizacijo podjetja, ki nam v samoupravnem razvoju omogoča novost — uvedbo organizacijskih enot s predsred-stvi zborov — ki po volitvah v mesecu juniju že delujejo. Uresničitev ustavnih dopolnil naj bo dejanska — ne samo formalna sprememba samoupravnih internih aktov. Še več, prizadevati si je treba, da bodo naši samoupravni socialistično družbeno proizvodni odnosi odraz novih temeljnih norm samoupravljanja v vseh oblikah družbene organiziranosti, od temeljne organizacije družbenega dela do ožjih in širših družbeno političnih skupnosti. J. P. Ijenjske pogoje do znosnih razmer. Skrajnega egalitarizma prav tako ni nikjer in ga tu nikoli ne bo (razen nekaterih bolj ali manj ponesrečenih poskusov prehodnega značaja), dokler bo človeški rod teptal naš planet. Skrajni egalitarizem »je prav itako antirazvojen in proti organizacijski. Razvoj je nepogrešljiv za živi svet kamor človek spada, organizacija pa je tesno povezana z vsako človekovo miselno dejavnostjo. Videli smo, da imamo v delitvi osebnih dohodkov ‘dve skrajnosti — dva ekstrema, ki sta kot taka oba enako nesprejemljiva in zato .so se in se tudi bodo ljudje vedno prerekali kaj je bolj stimulativno, razvojno, produkcijsko in organizacijsko na eni strani in kaj je pravično, socialno etično in moralno na drugi strani. Ko bo prevladalo mnenje, da so socialne razlike med ljudmi prevelike, bomo delitev premaknili bolj v egalitaristično smer, nakar bomo prej ali slej ugotovili, da to ni stimulativno za hitrejši razvoj in bomo oz. bodo pomaknili razlike spet v večjo diferenciacijo. In tako bomo nenehno pluli med Scilo in Karibdo, nenehno bomo (bodo) razpravljali dokazovali kaj je bolj stimulativno za produktivnejše delo ter hitrejši .razvoj in kaj je bolj racionalno ter pravično. Vedno bomo izdelovali analitične ocene, pravilnike, kategorizacije, sisteme stimulacije za posamezne kategorije delovnih mest in posameznikov, sejali in se prerekali zakaj nekdo več in drugi manj. Vse to navajam zato, da bi lažje razumeli, kako težko delo je imela komisija za nagrajevanje, služba in sodelavec iz Zavoda za organizacijo poslovanja, pri pripravi predlaga za nov način nagrajevanja v našem podjetju. Tudi mi smo bili razpeti med že omenjenima strajnostima, ko smo si na eni strani prizadevali določiti taka razmerja, ki bodo vplivala na razvoj podjetja, na boljše delo. na višjo stopnjo organiziranosti, na drugi strani pa smo se zavedali, da moramo glede na draginjo, dvigniti tudi najniži osebne dohodke, kar ni bilo lahko doseči glede na zmogljivosti podjetja in določila samoupravnega sporazuma, ki nam omejuje delitev. Vseeno je sedaj pred nami predlog kategorizacije delovnih mest iz katerega je razvidno haj predlaga komisija, kbliko naj bi kdo imel na uro oz. na mesec. Takoj naj povem, da v bodoče ne bomo več imeli točk temveč samo dinarje na uro in na mesec. To kar je razvidno iz predloga kate- gorizacije so obračunske postavke. Na to delavci v proizvodnjd, ki imajo normirana dela, dobijo še presega norme, .režijski delavci, ki bodo sedaj tudi imeli normo, procent na uspešnost v odnosu do plana. Primer: za deset odstotno povečanje plana dobička bo tisti, ki je vezan na dobiček s faktorjem 1, dobil 10% večjo obračunsko postavko. To velja za vse navedene faktorje in kriterije. Naš cilj je bil doseči večji interes za boljše delo, za več dela, za dobro gospodarjenje in za čuvanje materiala. Seveda pa je bil naš cilj tudi doseči zadovoljstvo delavcev. In če bomo to dosegli, kar se pa nemore pokazati takoj, bomo prav gotovo, če držijo teorije o stimulaciji — spodbbujanju postali visoko organizirano in u-činkovito podjetje. TONE DOLENC MISLI Cervantes _Ni pregovora, ki bi ne bil resničen. Kajti vsi izreki so vzeti iz izkušeni, izkušnja pa je mati vsakega znanja. Twain Od dobrega laskanja lahko živim dva meseca. Kadar dvomiš, reci resnico. Dobra vzgoja je v skrivanju mnogih misli o sebi in redkih misli o drugih. Navade se ne moreš kar tako znebiti, da ijo kratko malo potisneš skozi okno. Oditi mora stopnico za stopnico. Konfukcij Vedeti, da se ve, kar se ve in vedeti, da se ne ve, kar se ne ve — to ie resnična modrost. Človek, ki naredi napako in je ne popravi, naredi drugo napako. Narodom ni mogoče vladati, če ljudje na nižjih položajih ne zaupajo v tiste na višjih položajih. Ni daleč od popolne vrline, kdor je skop v besedah, vztrajen in preprost. Cicero Neumno je gledati tuje napake, a pri tem pozabljati na svoje. Brezdelje je nakopalo, na katerem vrag kuje vse mogoče grehe. Balzac Vztrajnost je najpotrebnejša vrlina v vseh človeških stvareh. Vztrajnost je tudi najvišji izraz moči. STIK Z BRALCI Vsakdo, ki piše se navadno tudi vprašuje, kako bo bralec sprejel njegovo pisanje. Bo zanj zanimivo, predvsem pa razumljivo? Pri obveščanju v delovnih organizacijah ie to lahko zelo, zelo, pomembno. Tudi za našo TOSAMO je to važno dejtsvo. Ni naključje, da je sestanek Povzet po predavanju dipl. psihologa Saša Micki, prav na temo »Kako vzpostaviti čimbolj pristen stik avtorja z bralci.« 'Namen, prikazati »človeški faktor« p;ri sistemu obveščanja v delovnih organizacijah tudi ni naključen. Ugotovitve ki so, so posebno v tovarnah zelo pomembne. Vemo, oa vsa javna sredstva informiranja (TV, radio, časopis, in p.) velikokrat ne dosegajo svojega namena, oziroma cilja. Podatek mo-ra ostati čimdlje v miselnem procesu človeka. Dejstvo je tudi, da posamezniki lahko črpajo iz popolnoma enakega gradiva informacije popolnoma različno. Občutne razlike so v tem, kaj od sporočenega so osvojili in 'kako so osvojeno razumeli, to se Pravi, kako so ta nov podatek uvrstili med že znane stvari. V ničemer ni dokozano, da bo Prejemnik obvestilo sprejel tako kot si sami zamišljamo, temveč od človeka, ki bare ali gleda naše sporočilo. Na to moramo zelo pa-zitt kadar pišemo kakršno koli stvar za širši krog občinstva. Vsi Psihološki momenti ki bodo nanizani, so zelo važni, če res hočemo dobro obveščenost delovnih ljudi. Interesi Kako in katere vrste obvestil bo Posameznik sprejel in jih vzel za svoie? Vse je odvisno od njegovih Pogledov na svet, od njegovih sta-hse do problematike. To je hkrati tudi pogoj da obvestilo doseže svoj namen in da vsak sodelavec tsce nadaljnje informacije, še ved-ho pa ohranja interes za točno določeno vrsto problema. To se dodaja povsod, brez poznavanja interesov sodelavca je škoro nemogoče, da bo njemu namenjen sestavek »vžgal«. Spet pa ni nikjer rečeno, ,da moramo vedno pisati tisto kar ljudi zanima. Z nenehnim dajanjem informacij tudi širimo interesna področja. Torej le vzbudimo interes za tisto, kar je bilo Prej za posameznike nepomembno. Kes je ta pot nekoliko daljša, tona z upoštevanjem interesov bralcev kaj hitro razširimo krog zani-uianja. V delovnih organizacijah je to veliko lažje doseči, ker poznamo mentaliteto sodelavcev, njihov interes. Tudi obveščanje samo lahko Poteka mnogo bolj sproščeno in kar je še bolj pomembno, veliko bolj učinkovito. Interesi ljudi v delovni skupnosti se zelo razlikujejo, vendar se avtor lahko osredotoči vsaj približno na večino. S tem je že precej narejenega. Sestavki se razlikujejo med seboj po tem, komu so namenjeni, je to delavcem za strojem ali upravi. Tu pa največkrat grešimo. Pozabljamo na tistega za strojem in pišemo v »pisarniškem« stilu. Sama zgradba sestavka naj bo taka, da zajame čimveč specifičnega zanimanja tistih, katerim »pošljemo« informacijo. Ce se avtorji tega zavedajo se bo vsesplošno zanimanje povečalo. Razna obvestila niso pri vseh enako aktualna, vendar spet upoštevamo »večino«, to pa je včasih zelo težka naloga. Upoštevati moramo tudi medsebojne odnose — pogovore med ljudmi, kajti informiranje ne poteka samo po klasičnih poteh, ampak tudi »od ust do ust« (Vprašam se, zakaj je pri nas toliko »zavogalnih« informacij). Tudi z informacijami, ki so mogoče usmerjene samo na določene ljudi, šele po tej čisto enostavni poti dosežejo svoj množičen pomen. To so stvari, na katere ne moremo direktno vplivati, pojavi, ki se porajajo sami od sebe. Zakaj tako? Zaposleni se navadno družijo med seboj v manjše skupine. Bodisi so to čisto prijateljske, polo-žajske (vodje oddelkov ipd.), delovne skupine in podobno. Vsaka taka skupinica ima navadno neke- ga neformalnega vodjo, ki seveda posrebno nezavedno vpliva na o-stale okrog sebe. Vsak posameznik ima v različnih skupinah tudi različno vlogo, v eni je morda to neformalni vodja, v drugi spet kot »iposnemalec«. Stiki med ljudmi tako omogoči j o »premleva j ne« našega sporočila. 'Če zanikamo dejstvo medsebojnih odnosov kot »pomagalo« pri obveščanju se lahko zgodi, da se konica sulice obme proti nam v zelo neprijetnih oblikah. Interni, tovarniški časopisi morajo zaradi teh dejstev (manjše število bralcev, poznavanje interesov) paziti na faktor neformalnih poti obveščanja, če hočejo doseči množičen pomen. Enostavno je članek napisan tako, da naj bi bil za vse člane kolektiva enako zanimiv, torej veliko bolj nevtralen po svoji vsebini, potem pa prepuščati slučaju, kako in koliko jih bo infromacijo osvojilo. iPri pisanju takih člankov mora avtor upoštevati nekaj psiholoških zakonistosti. Podajanje dejstev mora biti že v uvodu tako, da bralec v teh dejstvih vidi tudi sebe. Močno se poveča bralčev interes, ko med stališči najde tudi svojega, spoznanje, da je avtor »upošteval« tudi njega. To vzbuja v človeku pripravljenost sprejemanja nadaljnih podatkov. Prav tako ni priporočljivo uporabljati besed, ki imajo socialno negativno obeležje. To predvsem tiste, ki poudarjajo podrejen položaj. Napišimo raje »sodelavec« čeprav vemo, da je v bistvu razmerje med vodjo in delavcem. Če hočemo kaj posebnega poudariti sinemo pisati v prvi osebi. Taki sestavki često slabo vplivajo na intimni stik z bralci. Ustvarjajo občutek vsiljevanja avtorjevih Vedno večje je pomanjkanje upravnih prostorov, tako je blagajna že zasedla staro mavčarno. Misliti bo treba na novo upravno zgradbo! stališč. Z .raznimi množinskimi o-blikami je zelo lepo napisati članek v katerem bralec vidi tudi sebe. Zlasti za informiranje v delovnih organizacijah je važno isto mišljenje avtor — bralec. Ni pa to nujno. Seveda se mu maramo približati, ker je s tem ustvarjen pogoj, da bo prejemnik informacije sprejemal tudi tiste stvari, ki sicer niso v Skladu z njegovimi pogledi. Poglejmo v časopise, poslušajmo radio! Se vam zdi, da vedno razumete celotno vsebino? Ne, seveda ne. Torej izogibati se moramo večsmiselnim besedam. Prav tako tudi tujke slabo vplivajo na bralca. Če ni povsem siguren v razumevanju besed, bo ta članek pač odložil. Razumevanje je odvisno od izobrazbe, dela in tudi položaja kakršnega ima na delu in v družbi. Na j hu jše kar se sme zgoditi je to pa največkrat delamo, da povsem izključimo živ pogovorni jezik. Miselni svet predstav in vtisov bralca je tak, da se z nejasnimi besedami avtorja ne more sprijazniti, ker si pač ne zna vsega predstavljati. Prisvoji si samo tisto v kar je prepričan. drugič takih člankov ne bo več bral. Sestavki, ki po svoji vsebini kažejo skrb za človeka so med ljudmi najbolj brani. Vzbujajo pač občutek varnosti. Takšno pisanje, recimo v TOSAMI, bi povečalo tudi občutek pripadnosti tovarni, kar pa daje tudi večji delovni elan. To so bistveni elementi predvsem psihološkega značaja, ki bi se jih morali v procesu obveščanja dobro zavedati, ne samo pri glasilu, tudi v ostalih oblikah informiranja. Stališče Stališče, to je beseda, ki jo največkrat slišimo med politiki. Poglejmo kako si to besedo razlagajo psihologi. To je pridobljen na; čin razlaganja pojavov in reakcij na pojave pri človeku. Človekova lastnost je ta da hoče imeti vse razporejeno v smiselno celoto in tudi nadaljnje stvari hoče razporediti tako, da jih prilagodi že prejšnjim predstavam, če pa tene more, pač odklanja vse stvari, ki jih ne doume. Torej do vseh podatka ustvarja določen odnos, kar ie bistveno za stabilno osebnost. Spremeniti stališče, pomeni z drugimi besedami vdor v niegov miselni svet predstav, no.nušanje njegovega ravnotežja. Izgubi ia prepričanost v svoia stališča in s tem vzbuia negotovost, nrav zaradi tega često odklanja vse kar ni >xoo njegovem.« Torej ni vseeno, da bralca bombardiramo z deitsvi. ki jih nehote noče razumeti. Morimo ■si •poiskati nekakšno obvoznico, posebno takrat, ko hočemo bralčevo stališče spremeniti. To pa o- mogoči poznavanje njegovih stališč, ki jih postopoma in s premišljeno tehniko spreminjamo. Poznavanje interesov vseh nas, lahko privede do uspeha. Edino tako je lahko sestavek »živ« in »življen-ski«. Če s tem povežemo še tisto neformalno širjenje informacij »od ust do ust« je uspeh zagotovljen. Seveda je najbplj važno to, da ne pretrgamo stika z bralcem že po nekaj vrsticah. S tem smo izgubili ves trud, ki smo ga vložili v sestavek. , „ Nemogoče je najti enoten ključ inf ormiran ja, toda v vseh primerih psiholoških prijemov povečujemo stik z bralcem. S tem pa že izboljšujemo obveščanje. Važna je tudi tista obratna pot komunikacij ali »feetback« kot temu pravimo — to je, od bralca nazaj do posredovalca informacije. Sporno je narediti zlasti poročilo o poslovanju, o planiranju in oodobno. Toda spreten pisec lahk vse številke vplete tako, da bodo razumljiva tudi tistemu, ki morda nima niti o-semletke. Prizadevanja v tej smeri so še posebno važna v naši samoupravni družbi. Na koncu kot za piko, še majčkeno vprašanje? »Zakaj ni tega prizadevanja tudi pri nas?« Delen odgovor naj da prav ta sestavek. Današnji »naš razgovor« ima posebno obeležje. Namen ima predstaviti vse predsednkie samoupravnih organov v besedi in sliki. Ustavni amandmaji, dopolnila, so prinesli veliko novega v samoupravno življenje. Pomembno je to, da zdaj vsi delavci lahko neposredno vplivajo na odločitve v gospodarjenju s sredstvi delovne organizacije. Leto 1950 je pomenilo za vse delovne ljudi prelomnico v samoupravljanju. Razvoj in izkušnje nam kažejo vedno nove poti v res tako samoupravno družbo, kjer delavec ni samo delavec, ampak gospodar svojega dela. Do tega idealnega cilja je še daleč, toda teoretično je to zagotovljeno. Kako je to v praksi, pa odgovarjajo vsi naši novi predsedniki samoupravnih organov, od delavskega sveta do predsednikov zborov delovnih ljudi. PETER KOČAR je pred dobrim mesecem in pol dobil zaupnico predsednika delavskega sveta. Njega sicer ni težko najti, mehanik je pri filtrih in ima že precej dolg staž v tovarni. Prav tako je aktiven tudi v samoupravnih telesih. Bilo mu je zostavljeno enostavno vprašanje: — Samoupravljanje včeraj, danes in jutri? Naš razgovor Samoupravljanje danes ni več podobno tistemu, katerega se spominjam še od prej. Izkušnje in sama praksa dajeta vedno kaj novega in bojšega za vse. Zdaj, ko so ustanovljeni zbori, bo še posebno možna široka obravnava problemov. Prejšnje ekonomske enote so bile neučinkovite, zdaj bodo delavci lahko res neposredno odločali o vsem. — Kot predsednik DS imate gotovo kakšne svoje poglede na delo tega organa, ki je v sedanjem času nekoliko izgubil na svoji veljavi, saj se je del njegovih nalog preneslo na zbore. Najprej bi, spregovoril o težavah, na katere bom gotovo naletel. Delam v izmenah, nimam tudi vsakodnevnega stika s tekočo problematiko v podjetju. Postavljen sem pred dejstvo. Nihče mi ni še ničesar razložil v čem je moja naloga. Brez pripravljene dobre do-komentaciie strokovnih ljudi in brez pomoči vodstva tovarne mi to ne bo uspelo tako kot bi lahko. Prav tako so za uspešnost dela no-membni tudi ostali člani delavske- PETER KOČAR — predsednik DS: Težko bo, daleč sem od vsakodnevne problematike poslovanja, priprava dokumentacije mora biti boljša kot zdaj ga sveta. Brez njihovega zanimanja za probleme ne bo mogoče delati. Verjetno imate kakšno misel, ki ni vezana na samoupravljanje? 'Mogoče bi rekel nekaj besedo oddelku. 2e dolgo delamo filtre v teh prostorih, imamo pa na j slabše delovne pogoje. Vročina, nimamo garderob, ki bi bile spodobne za budi, da o straniščih ne govorim, bicer se že nekaj dela na tem, vendar je že skrajni čas, da to postane resničnost. Prav tako jenašbu-tlet več kot kriminalen, vsekakor ne zadostuje takšen kot je sedaj. V-edalje več n,as j.e> ;buffet pa ostala isti, treba ga je prilagoditi zahtevam. še več stvari je, o katerih ot se splačalo govoriti. Pes je bolje, da 'kar končamo. ~je Precej jih je, ki morajo priti do besede. h .^ddsednika in predsednico o-eV odborov, ki imata nedvomno naiveč dela od vseh organov u-nravljanja, smo dobili skupaj v o-ratni pisarni tkalnic. Predsednik Poslovnega odbora, ki se ukvarja Karaj izključno s poslovanjem — S^fPodarjenjem podjetja, je CE-KAK IVAN, dobro poznan po to-Varna in verjetno ni naključje, da {^.Postal predsednik tega odbora. IVANKA OGOREVC, poenterka •C’ ie Previzela mesto predsednika odbora za medsebojna raz-nteria, torej odbora, ki ima po eni strani najbolj težko delo. Obrav-,av^ Probleme družbenega stan-darda^ in še veliko stvari, ki zade-aio človeka. Seveda mora biti tu Pretežna misel človek, ta najbolj oocutljiv mehanizem v tovarni. Pri em delu morata vladati poštenost ln odkritosrčnost. Na vprašanje, kaj mislita o novih samoupravnih spremembah, sta odgovorila takole: IVAN: To so prvi koraki, mis-itn na zbore, praksa pa bo pirika-ala svoje. Vsaj v začetku ne mo-emo pričakovati nekakšnih o-gromnih rezultatov. Da se to uve-lav! bo potreben določen čas. Vsi, o samoupravni organi kot vod-olV0 Pobjetja, se morajo zavedati ne stvari: delavec naj ve in dobi oc, ce bo več in boljše naredil. al vendar to ne bo samo faza. V samoupravnih organih s strani čla-p°v ni prave discipline, često sploh .c Prihajajo na sestanke. Mogoče >e temu krivo to, da o nečem govorimo, sprejmemo sklep, potem nic’ Pasnega rezultata. Ljudje izgubljajo zaupanje. IVANKA: Zdaj se je že velikokrat dogajalo da ljudje, ki so bili Predstavniki niso najbolje zastopali onih, kateri so jih volili, bolj so gledali na svoje koristi. To tu-a,1 ne vpliva dobro na vse nas, na tiste, ki naj bi jih zastopali pa sploh ne. Na Zborih mogoče ne bo IVAN CERAR — predsdenik PO: Vsak predlog mora biti dobro obdelan, vsaka investicija mora imeti tudi ekonomsko utemeljitev toliko tega, ker se bodo odločale stvari splošnejšega značaja. — Zanimivo bi bilo izvedeti kaj menita kot predsednika odborov, ki imata ie dveletno tradicijo, io delu, o tem kaj je dobrega oziroma slabega. Bosta mogoče svoje predsedovanje kaj spremenila glede na izkušnje? IVANKA OGOREVC — predsednica OMR: V delo odbora ne dvomim, v njem so zreli ljudje, samo da ne bo šlo kaj mimo nas IVANKA: še vedno gre precej stvari mimo odborov. Ne bomo do-pustili, da se veliko razpravlja o skoro nevažnih stvareh, važne stvari pa gredo mimo odbora kot so razni razpisi in podobno. V odboru so zreli ljudje, ki bodo znali premisliti. Ne bojim se ,da bi prišlo do težav v delu odbora za medsebojna razmerja, zaupanje imam v čalne. Glavna tema našega deila je človek, delavec in poskušali bomo kar največ ustreči svojim sodelavcem. Vsem se tako ne da, seveda pa bomo pri delu pošteni in predvsem pravični. IVAN: Poslovanje in pravilne gospodarske odločitve so osnova za tovarno. Zato morajo tisti, ki prihajajo s predlogi na poslovni odbor, svoie predloge bolje pripraviti. Vse bi moralo biti^ preanalizi-rano od strokovnih služb in seveda vsaka investici ja ekonomsko u-temaliena. Vse preveč ie tistega — če ne bo šilo, bo pa tako. Delavci imajo neodtujljivo pravico odločanja, zato ne hodimo mimo n j ih in jih (dejansko postavljati odgovorne za odločitve o katerih sp bili premalo seznanjeni in nanie premalo pripravljeni. Pogovarjali smo se s predsedniki organov, ki so bili že ustalie-na praksa v delavskem samouprav-Ijanju. Seveda bi bilo dobro, da spoznamo tudi predsednike zborov delovnih ljudi. Ti zbori sedai pred-stavliajo naivilšji organ, 'torej vsak posebej odloča o važnih stvareh. To je organ res množičnega odločanja posameznikov v skupini, ki 'jo sestavlja zbor delovnih ljudi. (Predstavljanje nikakor ne bi smelo biti monotono, zato tudi ni ključa, po koterem bi po vrsti spoznali te predsednike. Predstavljam vam jih tako kot smo se pogovarjali. Prva sogovornika sta bila VINKO PIRNAT in IVAN VOLK AR. Prvi je predsednik zbora v trako-tkalnici, drugi pa predsednik zbora uprave in pomožnih obratov. Sicer pa poglejmo kaj sta povedala. VINKO: Kot predsednik zbora nimam nobenih izkušenj, ker se ie šale letos to osnovalo. Zamisel, kakšno vlogo bi odigravali ti zbori, kaže na zelo dobre stvari. Bile so že ekonomske enote, ki niso zaživele. Veliko se je govorilo, naredilo pa malo. Pri zborih že zaradi vseh ljudi ki sodelujejo do tega, mislim, ne more priti. Nalagajo se nam velike naloge in tudi dolžnosti. Med ljudmi gotovo ne bo po-mislikov, če se bodo pokazali rezultati, drugače pa bodo izgubili zaupanje. IVAN: Sam cilj mora pripeljati do uspehov. Do teh zborov so pripeljale dolgoletne izkušnje in spo- IVAN VOLKAF? — zastopa kot predsednik zbora uprave in pomožnih o-bratcv: Ljudem razložit v razumljivem jeziku, mišljenja vskladiti z interesi kolektiva. Premalo je obveščanja znanje Ijuidi samih. Principa se moramo vendar držati. Če se bomo držali 'predvidenih nalog in izvajanj »mora Idapati«. — Bi bilo potrebno kar koli storiti, da bi se vsi lažie odločali in pravilno vredontili predloge? IVAN: Obveščanje! Razviti bi bilo treba take obveščan je, da se bo vsaka stvar razložila v res razumljivem jeziku. Edino tako bi lahko zbori usklajevali mišljenja posamezni kor' v prid celotnega kolektiva. Ljudje bi razumeli o čem se pravzaprav odloča. Tako pa niti »TO SAM A«, niti dnevna obvestila ne zadostijo v pravi meri. Seveda se vsak človek v kakšni oceni lahko zmoti, vendar ne more biti tega ori dobro pripravljenih materialih za organe upravljanja. Strokovna priprava materiala bo vsekakor potrebna. VINKO: Gledati bomo morali na ljudi, saj ti delajo, prinašajo denar v tovarno in je prav, da sami razpolagajo. Rekli so, da mora tudi urednik »TOSAME« odgovarjati. seveda, ker je predsednik zbora delovnih ljudi pri filtrih. Sicer pa kar k odgovorom. Brez zamere, pristavljam še u-redin1 iški lonček k temu vprašanju. Kaj naj bi dobrega prinesle samoupravne spremembe. Čisto gotovo bodo lahko veliko prispevale — razen. Ne te zadnje besede napak razumeti. Hočem namreč povedati, da bo treba izboljšati obveščanje in tudi pripravo materialov za seje samoupravnih orga- nov. Imamo nekatere poti obveščanja, samo v kvaliteti jih moramo še dopolnjevati. Kaj naj rečem za oddelek, oziroma o zboru v njem? Bil sem že član delavskega sveta, kjer sem se naučil nekaj koristnega in tudi napake vidim. S samo izvolitvijo v samoupravne organe iso mi v oddelku dali zaupnico, vsekakor jih ne smem razočarati, posebno še zato, ker je ravno pri nas tako neurejeno delovno okolje (vročina). Poskušal se bom potruditi, da res zastopam tiste delavke za strojem, ki osem ur dnevno delajo v tej vročini. Pot je vodila tudi v konfekcijo, v panj pridnih rok številnih delavk. Poiskati je bilo treba vodjo oddelka, 'ki so ii prav te delavke tudi zaupale mesto predsednika VINKO PIRNAT — predsednik zbora v trakotkalnici: Smo brez izkušenj, upam da se bodo kmalu pokazali dobri rezultati zbora v konfekciji. Pripravljeno je bilo malo bolj specialno vprašanje, ker je sama ženska in tudi cela konfekcija predstavlja veliko ženskih rok. — Na vprašaniie, kaj misli LOJZKA ROJC o zboru delovnih ljudi, konkretno o zboru v konfekciji, je res dala odgovor, ki je specifičen prav za ta oddelek. Malo dvomim v uspešnost zborov predvsem zato, ker so ljudje premalo .seznanjeni iz vsemi problemi. Verjetno premalo pozornosti posvečamo izobraževanju in obveščanju. Posebnost konfekcije je ženska delovna sila, med njimi je veliko poročenih mater z otroki. Posebno te so velikokrat tudi med delvnim časom v mislih doma, čeprav bi (morale biti v tovarni tudi z mislimi v oddelku. Mladina bi po mojem morala biti bolj aktivna, kar pa ni. Ne vem zakaj, ampak ni. Mladi imajo več časa ukvarjati se z družbeno 'političnim delom. Delavke same so dovolj zrele za odločanje, a jih premalo seznanjamo, da bi se lahko odločale. — Mogoče so kakšni posebni problemi pri ženskah, katere sama kot ženska in kot oddelkovod-ja gotovo poznate? Vedno več mater je, ki bi rade delale samo dopoldne, ker so vrtci kar jih je, odprti samo v dopoldanskem času. Najti bo treba u-strezen način, da bi bili vrtci odprti tudi popoldne, tega pa zbori ne morejo reševati, pa tudi v okviru tovarne se tega ne da. Potem ie veliko število delavk, ki so bolne in res morejo delati tako kot njihove zdrave vrstnice, predvsem mlajše. Imajo najlažje delo, pa ga še velikokrat ne 'zmorejo. Norma oa zahteva od vsakogar enako delo. Borimo se tudi ,z raznimi začasnimi ali stalnimi zamenjavami delavk. Od take, ki je bila preje prevcej let tkalka, potem nekaj časa v drugem oddelku in zdaj pri nas, tudi ne moremo zahtevati 'tega, kar od kakšne mlade delavke lahko pričakujemo. Pri začasnih premestitvah, kjer delavka zadrži prejšnji osebni •dohodek (ta je navadno boljši), je delo velikokrat nemotivirano na uspeh, ki ga dosega. Tista, ki dela dalj časa za isto plačo v konfekciji gotovo ne ho brez pripomb spremljala plačo sodelavke, ki se je mogoče mani trudila za isti denar. Torej ni tiste zavesti, gre le za denar, kar MILAN DRČAR — predseduje zboru pri filtrih: Izboljšati bo treba obveščanje LOJZKA ROJC — vodja konfekcije in tamkajšnja predsednica zbora: Žen-®Le so še vedno preobremenjene z delom doma, seznanjati in izobraževat bi jih bilo treba 'kvari medsebojne odnose. T,o je dejansko dvorezen meč, upraviče-na ie do enakega OD, po drugi strani pa se me trudi, da bi o- ‘hvlLVl VO VILI DOLENC — predsednik zbora v •likalnici: Kot predsednik zbora bom še lažje vodil oddelek praviičila svoj delež z delom. To so stvari, ki kvarijo zdušje in bomo morali najti poti, da to preprečimo. Te stvari ki so pereče v konfekciji. kar bo vidno tudi ina delu zbora in lahko zalo vplivajo na samoupravno življenje. Drug sogovornik je bil prav tako vodja oddelka in to mikalniee VILJEM DOLENC, Iki je dobil zaupnico predsednika zbora je povedali tole: Vsak oddelkovodja lahko veliko stori za svoje delavce, če hoče in če je sposoben. Zavzetost za svoj oddelek ,kot predsednik zbora je še ena stvar več, ki Olajšuje delo in izpolnitev tega zaupaina. Oddelek vpeljati tako organizacijsko 'kot tehnološko, da ljudje 'lažje delajo, je tudi cilj 'delavcev samih. Da je temu tako, je tudi osebno priznanje o izvolitvi v samoupravne organe. Moje delo se zaradi te izvolitve praktično ne bo nič izpre-menilo. Zasledovati moram cilje: da se vedno bolje dela, izboljšuje organizacija, večja proizvodnost, osebni dohodek in še osebno zadovoljstvo z delom. Če je to urejeno, mora biti vse v na j lepšem redu. Navodil za delo kot predsednik, ki jih nihče ni dal, niti ne potrebujem, ker so našteti cilji tudi v željah ljudi oziroma celotnegazlbo-ra. Določene predloge, želje, somi posredovali že prej in jih poskušam realizirati, kar še ni je le vprašanje časa. Če bi bili ljudje, delavci, bolj seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, bi jih 'tudi laže in bolj izkoriščali na zborih. Glede pooblastil bi moral kot predsednik vedeti le to, kaj presega ta pooblastila. — Postali ste vodja oddelka. Morda ob tej priliki lahko poveste tudi o problemih s katerimi ste se srečavali. Morda sem postal vodja oddelka zato, ker je bilo treba oddelek praktično na novo formirati. 'Ima velike možnosti velikoserijske proizvodnje in lahko le dobri organizacijski ukrepi izboljšujejo in vplivajo na rezultat. Kaj bi rekel o sodelavcih? Pridni so, prizadevni potrpežljivi, enako velja tudi za vsa ostala ključna delovna mesta, vodje izmen in mehanike. 'Uspeli smo najti marsikatero rešitev za izboljšanje sedanjega postopka izdelave proizvodov v mikalnici. 'Vse daje Obilico dela. Planiram še vedno nove organizacijske in tehnološke postopke, še več sprememb, ki bodo v doglednem času realizirani. STANE VOLČINI je predsednik zbora delovnih ljudi v pripraviial-nioi in tkalnici širokih tkanin. Pogovorili bi se z njim, a je že dolgo v bolniškem staležu. Tudi DUŠANA BORSTNARJA nismo mogli 'intervjujati, ker jena zasluženem dopustu. Borštnar je dobil zaupnico, da vodi in vskla-juje delo vseh Zborov kot predsednik predsedstva zborov delovnih ljudi. IZ njima se bomo srečali v naslednji številki »TOSAlME«. Torej tako. Pogovori so tekli sproščeno s kritiko in pohvalami. Upam, da je bil to zanimiv prikaz njihovih mišljenj. Misel vseh predsednikov pa je: tisto kar je Slabega stran, kar je dobrega v samoupravnem življenju delavcev pa še oplemenititi z novimi in boljšimi idejami. Vsem hvala za odgovore, predvsem pa mnogo uspeha v svojem predsedovanju. Poročilo samoupravnih organov DELAVSKI SVET: 9. 8.je bila prva redna seja tega organa, na kateri so izvolili zapisnikarja in dva overitelja in sicer tov. Grujiča Petra in tov. Ma-zovec Kristino. Pod točko dve so poslušali poročilo volilne kmisije o volitvah dn potrdili mandate. Dalje so enoglasno potrdili za predsednika njihovega organa v 2-letni mendatni dobi tov. KOČARJA Petra in namestnika tov. LEKAN Francko. Glede na navedbe, katere je tov. Leskovec posredoval članom DS o kredlogu za vezavo sredstev pri Ljubljanski banki, sosprejeli sklep, da vežemo pri imenovani banki do-loče no vsoto brezobrestno za dobo 10 let. Pri objektu mikalnica se je že takoj pokazala napaka projektantov, ki so pozabili zaščiti toplotni most betonskih .stebrov in nosilcev na zunan jih stenah, zato so se člani odločili, da je potrebno urediti dodatna izolacijska dela in sicer, da se napravi izolacija z zunanje strani s stiroporom. Na koncu so odboru za medsebojna razmerja dali še nalogo, da pripravi ustrezen pripravljalni odbor za praznovanje podjetja. POSLOVNI ODBOR je zasedal dvakrat in 'razpravljal o naslednjem: 1. 8. 1912 Pregledal izvršitve plana zame- sec tulil in sprejel operativni plan za mesec avgust. Se seznanil s poročilom o službenem potovanju, katerega so o-pravili tov. Peterlin Franc, dipl. ing. tov. Cerar Franc in tov. Dolgan Dušan. 16. 8. 1972 Člani so še enkrat po oddelkih pregledali doseganje proizvodnega plana. Potrdili cenik nekaterih uslug — dela nadomu. Sprejeli predlog novih norm v oddelku belilnice. Določili komisijo v setavi (tov. Vodnik, tov. ing. Rožič in tov. Vol-kar), ki je zadolžena, da pregleda in oceni tovornjak za odprodajo. Sprejeli sklep, da se za nepravočasno plačane račune zaračunavajo 12% obresti. Določili in odobrili trem sodelavkam službeno potovanje v inozemstvo. ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA ■člani tega odbora so se prav tako sestali dvakrat in se pogovarjali o sledečem: 1. 8. 1972 Se strinjali s predlogom, da se plača razlika OD za prvo polletje. Povečali članarino iz 500,- na 1000,- din za članstvo Prešernove družbe. Ker se s toplo malico hrani zelo malo članov kolektiva, so zadolžili splošni sektor, da preskrbi vsem delavcem podjetja enako delitev regresa in način plačevanja. Po krajši razpravi odobrili sindikalni organizaciji 5100,- din dotacije. S to vsoto bodo imeli povrnjene stroške, katere so porabili za športna srečanja, športno opremo, za obiske bolnikov, pomoč ob smrti svojcev, itd. 14. 8. 1972 Glede na visoko postavljen plan v mesevu avgustu so ugotovili, da primanjkuje coa 13 novih delavcev. Sprejeli so sklep, da se na delo sprejme 10 žensk in 3 moške, ki bi delo nastopili s 1. 9. 1972. Določili dva kandidata in sicer tov. Leskovca Janeza in tov. Habjan Maro, ki bosta zastopala naše podjetje kot delegata na občinski konferenci SZDL. Zdravstvenemu domu Domžale — Socialno medicinski službi — odobrili znesek 1990.00 din oz. razliko, med zneskom, ki so ga plačali starši, pa do polne oskrbnine hotelskega dela, za »klimatsko zdravljenje« 9-ih otrok naših delavcev. Ob koncu dnevnega reda so bili seznanjeni še z informacijo, da bodo vsi tisti, ki imajo odobrena posojila, le ta koristili od 15. 9. 1972 dalje. Proizvodnja v avgustu Oddelek enota mere % L Trakotkalnica 000 vot 108 2. Tkalnice šiir. itkanim 000 vot 101 3. Beliilnica - vlaknine kg 113 4. Mikalnica diin 113 vložki pkt 100 5. Konfekcija din 101 6. Cigaretni filtiri 000 kom 93 Cigaretni filtri din 92 SKUPAJ: din 101 V prvi polovici avgusta je po- tekala proizvodnja v trako tkalnici v normalnih okvirih preseganja. Potem ko so vključili v pogon nekatere stroje, kateri niso bili planirani za ta mesec, se je proizvodnja do konca meseca povzpela na 100 %. K temu je pripomogel tudi Miullerjev stroj, za katerega so prišli rezervni deli iz Švice. V avtomatski tkalnici je plan izpolnjen, kljub temu, da slaba kvaliteta preje slabo vpliva na izkoristek stroja. Pri tem je treba upoštevati še to, da je tudi menjava artiklov na strojih zavrla večjo proizvodnjo. Zaradi pomanjkanja gaze, ki se je pojavila v tem me; seou, bi bilo treba v avtomatski tkalnici uvesti še nočno izmeno. Proučuje se možnost zaposlitve moške delovne sile. Seveda pa pri tem nastajajo razni problemi, katere bo 'treba reševati sproti. Naš dobavitelj gaze se ne drži rokov dobave tako, da ovira delovni proces. Mesec avgust-mesec dopustov je vplival na proizvodnjo v mikal; niči. Bilo je zaposlenih manj ljudi kakor pa so kapacitete, tako ni bilo možnosti narediti planirane količine. Iz plana je bilo črtano drobno planiranje vate, zaradi pomanjkanja delavk. V konfekciji je bil plan dosežen, kljub problemom z ljudmi. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala so izpadli gypsani ovoji, tosamaplast, ter gaza za izvoz. V oddelku filtri ni bil plan dosežen iz ob jektivnih razlogov. V tem oddelku so kapacitete strojev veliko manjše, kakor pa so možnosti prodaje. D. L — E. S. Uredniškemu odboru TOSAMA V zvezi z objavo slikanice »Vatka Votek in Filter Filip« v zadnji štev. TOSAME želimo pojasniti sledeče: Odprem-na služba je organizirana tako, da ima v popoldanski izmeni delavca, ki je zadolžen za prevzem gotovih izdelkov iz oddelka mikalnice. Vrata, ki so omenjena v slikanici, da so vedno odprta so dejansko odprta do konca druge izmene. Avtor omenjene slikanice bi se moral pred objavo informirati na pristojnem mestu, kjer bi dobil ustrezno informacijo. Prisimo, da gornje pojasnilo objavite v naslednji štev. TOSAME. Vodja komerc. sektorja Bajec Slavko Pripis uredništva Pripomba na slikanico »Vatka Votek in Filter Filip« je sicer umestna, vendar bistvo »kritike« niso bila vrata v skladišču gotovih izdelkov. Ta odprta vrata so nekaka nenamerna vzročna poveza s tem, da so v skladišču surovin večkrat ugotovili krajo manjših količin obližev. Torej skladiščenje dragocenega materiala na precej nezavarovanem mestu. Veseli nas da »Vatka Votek« le zgane odgovorne ljudi, čeravno je tui prišlo do manjšega nesporazuma. Hkrati pa tudi upamo, da ne bo več nepojasnjenih manjkov obližev v našem skladišču. Tinca C. Avtomat se ..Sem avtomat za tople in hladne 'Pijače. K vam, v TOSAMO, sva prišla kar dva. Enega so montirali Pred jedilnico, mene pa pred pri-Pravljalnico oziroma belilnico. •Moram vse povedati o sebi in svojem bratu. Okrog mene, kot vidne na Sliki, je bila že prvi dan jjguzva«. Torej sem vam simpatičen. Nekaj morate vseeno vedeti, da VaPi ostanem simpatičen še na-P'rel. Kot vsi avtomati sem tudi laz občutljiv na razne udarce, gumbe in podobne reči namesto kovancev. Kovanec za novi dinar spustite v režo, izberete kar si že-de in postregel vam bom. Ni se treba bati, da mi bo zmapjkalo kave ali kakaa, kajti vsak dan dvakrat me obišče polnilec in spet napolni moj trebuh. ce se slučajno pokvarim, me nikar ne preklinjajte. Zavrtite tele-‘onsko številko, ki je napisana na nteni Ln pokličite servis, hkrati pa • esite obvestilo, da sem pokvar-len. Tudi če se slučajno zgodi, da j>e spraznim, storite isto. Res se ni treiVa- hudovati name, avtomat sem s kožo Ln kostmi in iz težav me Teši le vešča roka serviseria. Takole se je torej predstavil avtomat za ipijače. Če bomo ravnali Po navodilih, ki nam jih ie po-vedal ne bo težko delati z njim in bo vsem nam v zadovoljstvo. Ne bi bilo lepo, da bi se slabo go-vonlo o nas, kako ravnamo z avtomati. Vsekakor bosta ta dva avtomatizirana servirja razbremenila bi-,e’ °krati pa boste tudi ponoči lahko prišli do osvežilnega napitka. Avtomat očitno že služi svojemu namenu predstavi *... ','- * - Na zdravje! Povem naj še, da jih je montiral PIK Sljeme oziroma njihova podružnica v Ljubljani, ki oskrbuje precej avtomatov tudi po drugih tovarnah. Tov. Žel j ko Moškon nravi: »Nekateri nimajo niti malo kulturnega odnosa do teh aparatov, so pa tudi kolektivi, ki jih dobesedno božajo kot je primer v tovarni pletenin RAŠICA.« Kaj pa mi?! MiD ZAHVALA Sindikalni podružnici podjetja se najtopleje zahvaljujem za vso iskazano pozornost v času moje dolgotrajne bolezni. KLOBČIČ Budinka ZAHVALA Sindikalni organizaciji »TOSA-MA« se zahvaljujem za pozornost in obisk ob moji bolezni. Lederer Betka ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem se iskreno zahvaljujem za vence in številna sožalja ob izgubi mojega dragega očeta JAKOBA SMOLNIKARJA. Slavka Paštebar RECEPT KAMILIČNA JUHA ZA 4 OSEBE Potrebujemo: IVa 1 vode 4 jajca 1 žlica moke 1 žlica zdrobljenih kamilic 1 lovorov list ipeteršilj in sol V manjšo posodo damo žlico mosti ali masla. Na vročo mast vlijemo stepena jajca, ki smo jim dodali moko in kamilice. Med pečenjem večkrat premešamo, da dobimo zdrobljen »šmoren«. V vrelo vodo damo peteršilj, sol in lovorov list ter dodamo pečen »šmoren«. Na zmernem ognju kuhamo še 15 minut in juho lahko serviramo. Recept je posredovala Ani Rožič iz konfekcije. Poskusite še vi. verjetno uspeh ne bo izostal. MAJHNE NESREČE V KUHINJI Ni redek primer, ko se ubije kozarec ali kak porcelanast krožnik, ki nam je pri srcu. Ko boste na (take malenkosti pozorne, bo tega veliko manj. Pomivati je treba pazljivo. Škoda se nam včasih zdi odlagalnega prostora in nalagamo eno posodo vrh druge. Steklenino pomivajte posebej. Ne bo vam žal, pa tudi prenekateri izdatek, ali še več majhen spomin, si boste prihranile: seveda če pri vsem tem nimate dveh levih rok. Ponve in lonce ponavadi čistimo kar z nožem (prežgane ostanke). Bodite no toliko tenkočutni in počakajte, da se odmoči ali najdite kak nežnejši način odstranjevanja ostankov. Posebno ie to važno za aluminijaste lonce. V vroče lonce ne zlivajte vendar mrzle vode, to ie tako kot bi vas polil z ledeno mrzlo vodo. Lesenih kuhalnic, desk, ne sušite na segreti plošči štedilnika. Tudi tu je treba imeti potrpljenje. NAGRADNA KRIŽANKA št. 8 Za križanko TOSAME v avgustu je bilo večje zanimanje, sai je prispelo 23 rešitev. Čeprav je bila lažja, je bilo tudi 6 nepravilnih izvedb. Tokrat so žrebali člani uredniškega odbora: Ogorevc Ivanka, Pavlič Miro in Vulkan Jurij ter podelili nagrade takole: I. nagrado v znesku 30 ND prejme PRELOVSEK MIMI II. nagrado v znesku 20 ND prejme LEKAN FRANCKA III. nagrado v znesku 10 ND prejme KOKOVEC JUSTI Čestitamo! Fičkove težave Na cesti gotovo takoj opazite kdo je novopečeni voznik, da ne bo zamere tudi sam sem bil še nedavno. Povedati pa vam moram zgodbo, ki je po eni strani .smešna, po drugi pa tudi malce poučna. Izvira pač iz novopečenega šoferja, ki zna samo vrteti volan in prižgati luči, o motorju pa se mu še sanja ne, kot se je dogajalo tudi z menoj. Začelo se je pravzaprav z vozniškim izpitom, imel sem ga v žepu in občutek da imam najmanj fakultetno spričevalo HI. stopnje. 1K0 že imam izpit zakaj ne bi imel še avta? Prebiral sem male oglase, obiskoval sem sejem »Pod lipco«, malo iz radovednosti, malo pa kot resen kupec. Nalovil sem nekaj de-narja, nekaj tukaj nekaj tam, pa sem ga kupil. Ni bil ravno bleščeč niti tako nov, bil pa je le fičko na štirih nogah in z rezervnim podplatom. Nisem se še dodobra navadil voziti se z njim se je že začela Kalvarija. Kar naenkrat mi ni hotel več vžigati, zaganjal sem le s potiskanjem na veliko veselje sodelavcev. Seveda brez »strokovnih« nasvetov ni šlo. Prijatelji so mi svetavalisvetovali: »Kupi nove svečke, Marelli se najbolj obnesejo!« Kupil sem jih, toda še vedno ista pesem. »Kupi novo »cirišpulo«, so mi svetovali. Tudi ito sem kupil, še vedno brez uspeha. Svetovanjem kolegov sem sledil, kupoval sem zdaj rotorček, zdaj razdelilno kapo — fičko pa še vedno ni vžigal. Prijatelji, ki so »imeli« fičkov motor v malem prstu, so še vedno svetovali to in ono. Vseskupaj nič. Iz trgovine sem nanosil raznovrstnih delov in delčkov, tako da si je prodajalec gotovo mislil, da sem mdhanik, ki se je odločil delati malo na »črno«. Počasi mi je bilo že vsega skupaj dosti in sem ga odpeljal k mehaniku. 'Razložil sem mu svoje MISLI Pascal Neodločnost je slabša od slabega de jan ja. Shakespeare Besede brez misli ne gredo nikoli v nebo. Wilde Smešna je razdelitev ljudi v dobre in slabe: praviloma so ljudje le privlačni ali pa odvratni. Biti moraš dobrodušen, da pridobiš prijatelja. Toda kdor nima sovražnika, ni dosti vreden. težave. »Ja, veš ventile boš moral menjati. To vedno ne vžge?« No, včasih sem ga uspel spraviti v pogon, to pa je bilo silno redko. Nekaj časa ta moj mehanik hodi o-koli avtomobila, se čeblja zdaj za levim uhljem, pa spet za desnim, končno me pogleda izpod čela in vpraša: »Si akumulator kaj pogledal?« Madona, na njega pa niti pomislil nisem! »Klema« ni bila dobro pritrje- na. Motor je malo zaječal, nato pa zabrnel da je bilo veselje. Niti minute ni bilo dela. Z veseljem sem zatlačil mehaniku tisočaka v zamaščenega pajaca in malodane skakal od veselja. Hkrati pa sem se smejal svoji in prijateljevim domislicami. Obogaten sem bil za bridko izkušnjo — ne nasedaj »nasvetom« pojdi k mehanikom, zgoditi se zna da prihraniš precei denarja, in tudi časa. iše zdaj se velikokrat spomnim na ta dogodek in vselej mi gre na smeh, smejem se pravzaprav svop lahkovernosti. TUDI KOPANJE JE ZNANJE Umivanje ni le odstranjevanje umazanije in znoja s telesa. Tudi osvežitev daje svojo privlačnost. Koža je čista, pride do zraka, neprijeten znoj in slab vonj je le še spomin. Toda, kopati se je treba znati: 1. Ni samo voda in milo vse; če vodi dodamo nekaj soli za kopanje telo poživimo. 2. Vse telo moramo temeljito namiliti. Če za to ne uporabljamo ščetke, imejmo vsaj frotirasto vrečico. Tako bo umivanje temeljito in tudi koža nekoliko zmasirana. 3. Po kopanju ni vse, da se obrišemo, osušimo. Dobro frotira-nje poživi tudi ,kožo. Ni napak občutljivo kožo namazati z o-Ijem ali kremo. 4. Po kopanju je treba vsaj 15 minut počivati. Brez skrbi, zamujeni čas boste hitro nadbk-nadili. Pazite, tega ne smete: 1. Ne kopajte se po uro m več. Preveč ni nikoli dobro. Naivec 15 minut ostanite v kadi. 2. Nikar se ne pojdite kopat spolnim želodcem. Svojemu telesu si s tem delamo malo dobrega. 3. V kropu se ni priporočljivo ko- pati. Posebej to velja za tiste s srčnimi boleznimi. v .. • 4. Ne bodimo toliko sramežljivi. Zaprimo vrata v kopalnico, m pa jih 'treba zaklepati, morebitna nesreča in drugi ne bi mogli takoj pomagati. To vas lahko stane življenje. 5. Ne privošjite si iger z elektriko, če ste v kadi. Veliko je nesreč, ker v kadi uporabljajo razne električne aparate. Dobro je, če se včasih spomnimo kakšno je bilo dvorišče pred asfaltiranjem Kadrovske vesti Od 12. 9. do 11. 10. praznujejo PRIPRAVLJANICA: rojstni dan: 1. 10. Sedeljšak Marinka, KONFEKCIJA: FILTRI: 18. 9. Lazarevič Marica, 14. 9. Pavlič Zofka, 6. 10. Strehar Karel, 16. 9. Urana Joži. UPRAVA: 3. 10. Pavlič Miro. 29. 9. Smolnikar Mihaela. TEHNIČNI SEKTOR: 21 9. Pungerčar Marjeta, 12. 9. Peterlin ing. Franc, POROČILI STA SE: Dolenc Joži — POVŽUN in Brcar Podka — KVEDER 2. 10. Avman Mihaela, 4. 10. Judež Francka, 25. 9. Jeretina Dragi-ca; 2. 10. Planinc Marija, 13. 9. Ra- Zinka, 25 9. Smolnikar Milka, 9. Bezlaj Helena, 18. 9. Habjan branka. MIKALNICA: 13. 9. Onažem Jože, 13. 9. Beš-ter Terezija, 20. 9. Cimbola Ani, 5. 10. Frankovič Brigita, 10. 10. Hrovat Pavla, 16 9. Jeretina Francka, '■ 10. Kosec Marija, 22. 9. Česen Slavka, 4. 10. Skol Milka BELILNICA: 16. 9. Pavšek Viktor, 2. 10. Stele TKALNICA OVOJEV: 6. 10. Cerar Francka, 9. 10. Pire-tovišek Zinka, 23. 9. Marn Marija, 6. 10. Prašnikar Marija, 26. 9. Ko-yac Ivanka, 5 9. Sršen Marija, 8. '0. Praznik Rezka, 30. 9. Rode Ma-nca, 12. 9. Ribaš Rozka AVTOMATSKA: 7- 10. Florjančič Ela KOMERCIALNI SEKTOR: Francu Bizilju se je rodil sin 6. 10. Božič Svetozar, 20. 9. Rebolj Milica, 17. 9. Račič Martin, 17. 9. Miš Franc, 26. 9. Florjančič Matevž FINANČNI SEKTOR: 3. 10. Lekan Francka POMOŽNI OBRATI: 14. 9. Jamšek Franc, 17. 9. Juhant Franc V mesecu avgustu je vstopila v podjetje: Habjan Branislava — k onf ekci o n arka. VSEM ISKRENO ČESTITAMO! Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl. ing., Ani Rožič, Ivanka Ogorevc, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska: Papirkonfekcija Kr- ško, obrat Valvasorjeva tiskarna Naklada: 850 izvodov Vatka Votek in Filter ZA kEMIZACUU DOLOČENEGA PTOJttiA snO RMML1 TUM id ^AMAfcAVIL). NO,M ViX S.E1E CEU ZADEVA ZATAKNILA SMO ONEnLNlK. POSTAVILI V ' ' C.A ZAE\U z DESKAMI. TAKO JE NASTALA £NA KMHHA, ZANKzNIENA OZVMMA ^ZAEtTA” A‘"C Nagradna križanka