--
CENA 70 din - Leto XXXIX - Št. 57
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Med energetsko plimo in oseko
Jvan Jošt je letošnji dobitnik plakete Nikole Tesle za dolgoletno in uspešno delo na področju delovanja e'ektroenergetskih naprav.
stran 3 -
§eja CK Zveze komunistov Jugoslavije
Preveč časa za besedičenje
Beograd, 30. julija — Centralni ko-. 'te Zveze komunistov Jugoslavije se ^sestal na prvi delovni seji po 13. kongresu. Obravnaval je aktualno gospodsko problematiko in menil, da je
eba podpirati dobre, ustvarjalne in POsobne ter spodbujati proizvodnjo in j,v°z, ob tem pa zaostriti odgovornost.
spravljali so o delovanju Zveze ko-
Unistov Jugoslavije in njenih orga-deT ^°S°vorm so se' ^a D°do program del
rt      " ~*
eJali. Kar dve tretjini časa porabimo ? razprave in pripravo sklepov in le ,j,etjino za uresničevanje sprejetega. 0 je slabo in kaže, da je zveza komu-'stov debatni klub. Organi zveze komunistov naj bi se sestajali redkeje in sbravnavali tisto, kar resnično sodi na ,eJe teh organov, člani teh teles pa naj med sejami več delovali med komu-p° osnovnih organizacijah. Še po->I?°J so opozorili na porrren delovanja q^ in komunistov v socialistični zvezi.
tem bodo pripravili posebno sejo entralnoga komiteja.
To je šele začetek
V prazničnih dneh se Kranjčani lahko sprehodijo skozi del očiščenega kanjona Kokre. Kmalu pa bo nared tudi študija o tem prostoru.
stran
Razstave niso vedno pravo merilo
Slike akademskega slikarja Jake Torkarja se kaj malo pojavljajo na razstavah. Vendar pa njegovih slik med ljubitelji slikarstva ne manjka.
stran
(Pre)drago pivce rahlja živce
Čeprav imamo pri nas na tone zakonov, še vedno nimamo predpisa, s katerim bi razvrstili gostinske lokale v kakovost« "rede.
stran 6~~
Kranju napadalec ne bi prizanašal
Najprej bodo v Kranju zgradili zaklonišča na najbolj ogroženih območjih, nato pa v predelih, kjer je na osnovi občinskega odloka tudi obvezna gradnja zaklonišč.
stran li
ovanja sprejeli jeseni. Partija mora Ovati tako, da bo učinkovitejša, so
Ob vročih, na Gorenjskem zdaj prazničnih dnevih, je vabljiva tudi hladna Sava. Če so na nogah ribiški škornji, v rokah »muharca«, v Savi pa rib vsaj za pokušino, se da preživeti lep rekreacijski dan. — Foto: F. Perdan
j k
Trije pomembni objekti
VODNA ELEKTRARNA MAVČIČE. Majhna, a zelo pomembna elektrarna. Ima namreč vlogo vršne elektrarne, kar pomeni, da bo obratovala v tistih urah, ko je poraba elektrike največja. Pomembna bo torej za nemoteno oskrbo Gorenjske z elektriko.
KRANJSKA ČISTILNA NAPRAVA. Za varstvo okolja, predvsem-voda, je to izredno pomemben objekt. Kranjčani z njim prispevajo k čistejši Savi in varovanju podtalnice Sorskega polja. Čeprav je to mehanska biološka čistilna naprava, bo zaostrila tudi odtekanje mdustiijskih odplak, ki jih bodo morali najprej očistiti strupenih snovi. Pokazalo se bo torej, kaj vse so tovarne zdaj sjjuščale v vode.
CENTER ZA HITRO RAZMNOŽEVANJE KROMPIRJA. Pomeni uvajanje znanstveno-raziskovalnega dela v prakso. Z njim je sklenjena gradnja objektov za vzgojo, skladiščenje in dodelavo semenskega krompirja. Center sodi med najsodobnejše pri nas in v svetu. Za Gorenjsko, ki ji radi pravimo kar krompirjeva dežela, je zelo pomembna pridobitev, ki bo nadomestila dosedanji uvoz semenskega krompirja. ~
V Kranju ob občinskem prazniku odpirajo tri izredno pomembne objekte, ki predstavljajo tri velike korake v smeri skladnega razvoja. Po hitrem industrijskem razvoju v preteklosti so zdaj naložbe na področju energije, kmetijstva in varstva bkolja pač toliko bolj potrebne. Kranjski praznik je zategadelj letos bogat, toliko bolj, ker smo se zadnja leta že kar navadili na »prazne« praznike.
Ne smemo pozabiti tudi na jeseniškega, ki ga otvoritve novih objektov tokrat sicer niso napolnile, vendar pa so prav Jesenice druga občina na Gorenjskem, kjer potekajo velike gradnje slovenskega in širšega pomena. Mislimo na novo elektrojeklarno in karavanški predor. m\/
ju a	JJ
..:>.> j yj	m
	m
ti   d> I	u
Uj m	AJ JJ
JJ Jj	J
j ; mm	
JJ U	Jj
tU i 1   ~T       i i
mm   v- m mlimrZ?
V nedeljo pod Storžič
Tržič, 1. avgusta — V torek, Ji. avgusta, pi a/nuje tržiška obema v
.Pomin na partizanske /rtve pod Stbržičem. Tradicionalna proslava
j|ri spomeniku tem žrtvam bo to nedeljo ob 1 1 uri. Na prireditev ho nI) .•Uri peljal avtobus s postaje v Tržiču. Slavnostni govornik bo Marko valjavee, program pa pripravlja KUD Lom pc
pod Stoi/icem.
Pridelek pšenice bo manjši
ŽL Radovljica, Julita Kosi |e pospeševalna službu K2K Gorenjske I ^Operacija Radovljica, ogledala letošnje posevke pienice pri kmetih, ki j**lenili pogodbe <> oddaji merkantllne plenice, |e ugotovim, de l><> l< ■<» J" PHdelek precej manjši od lanskega. Ogledali so si posevke v Vrhi, '?.[-j vniiit na Blejski Dobravi, Brezjah Pre/.renjuh ln Mišučuh. Pšenieo je kn!"" I,r'**dela jesenska sušu, delno pa spomladanska |M»zeha. Nekateri
'u''je so njive Celo pieoi.di.
•u,   Ko so pred Časom spet pregledali posevke, so ugotovili, da si je pšeni S ^koliko "Odstotkov.
n«koliko opomogla, vendar ho pridelek kljub (emu manjši žu 30 do "dstotkov.
h| Pridelovalcem so svetovali, naj dodatno pognojijo in škropijo proli ^veloni, boleznim in drugim škodljivcem.
*k> ^l'*1'^' krompirja pa so boljši kot lani, saj so kmetje pravočasno j,rr°P'li proti koloradskemu hrošču in fitoftori, še vedno pa se kmetje, ki j,0n,P'r pridelujejo sumo zus«\ ne oziraje na nobeno bolezen in nneejn r*»piti. Vedno bolj zamenjujeta semena in sate so gomolji precej manj 7S**?ni.
- če ne ho uvgustu in septembru velike suše, bodo gorenjski kmetje pii-lH tudi dovolj koruze.
IV S
'H.
strani 8 in 9
Občini Jesenice in Kranj praznujeta
1. avgusta praznujejo delovni ljudje in občani jeseniške in kranjske občine. Ne le prireditve,
tudi delovne zmage bogatijo letošnje praznovanje.
Cest i t kit m ob praznovanju občin se pridružujemo tudi v Časopisnem podjetju Glas Kranj.
Mladinski dvojec z Bleda v polfinalu
Kranj, 31. julija - V Roudnicah v CSSH se je začelo letošnje svetovno prvenstvo v veslanju za mladince, na katerem nastopajo tudi tri mladinske posadke iz Jugoslavije. Odlično-je startal dvojec brez krmarja z Ble-
[§3
da. Posadka blejskega dvojca, Muj-kič in Mirjanič, je v svoji skupini zmagala in se tako uvrstila v polfi-nale.
Manj sreče je imel dvojec s krmarjem Nautilusa iz Kopra. Ni se mogel uvrstiti v poliinale, a ima za to še eno možnost. Enaka usoda je doletela še dvojni dvojec zagrebške Mladosti. Posadki čaka za polfinale še po en nastop.
-dh
MERKUR krahj
. GORENJSKI SEJEM m. 15. 24. 8.1986
«2
blago široke potrošnje kmetijsko gozdarska mehanizacija rezervni deli pohištvo, bela tehnika konffkcma dfkorativa
0
o
VRSTA UGODNOSTI IN SEJEMSKE CENE VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM
(^£^3»IEnGLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
Branko Mikulić v Indiji in Kuvajtu
Beograd — Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulić je na povabilo indijskega premiera Radži-va Gandhija na obisku v tej prijateljski neuvrščeni državi. Kot je bilo pričakovati, se naša delegacija v Indiji največ pogovarja o nadaljevanju že ustaljenega dobrega medsebojnega sodelovanja in o pripravah na bližnji vrh neuvrščenih v Harareju. Po obisku v Indiji bo predsednik našega izvršnega sveta obiskal tudi prijateljski Kuvajt.
Najdražja komunala
Ljubljana — Republiški komite za trg in splošne gospodarske zadeve ugotavlja, da so letos najbolj poskočile cene komunalnih storitev, torej vo-darina, kanalščina, odvoz smeti in ogrevanje. Te storitve so se v Sloveniji letos že dvakrat podražile, vendar so med posameznimi občinami velike razlike. Komunalci pravijo, da kljub tako dragim storitvam še ni zagotovljen denar za redno vzdrževanje in financiranje naprav ter dejavnosti. Vendar vse podražitve niso upravičene. Gre za kršitve dogovorjenega in v tem primeru bo treba kršiteljem stopiti na prste.
Veliko prošenj, malo denarja
Ljubljana — Slovenska izobraževalna skupnost je po nekaj letih spet namenila nekaj denarja za popravilo
Ljubljana
valna skupnu^t je ^>u u< namenila nekaj denarja za popravnu šolskih zgradb, predvsem v usmerjenem izobraževanju. Gre za 625 milijonov dinarjev, kar pa je glede na veliko prošenj malo. Večino denarja so namenili popravilu zgradb srednjega usmerjenega izobraževanja, od visokošolskih prošenj pa so upoštevali le prošnjo akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
Breme 5000 milijard
Beograd — Kaže, da bomo reševanje problema tečajnih razlik končno le sistemsko uredili. Zakonske rešitve so znane. Breme tečajnih razlik znaša kar 5000 milijard, otresli pa naj bi se ga najkasneje v desetih letih. Seveda pa je treba ob tem upoštevati, da tečajne razlike sprotno naraščajo ob vsakem dvigu vrednosti tuje valute oziroma manjši vrednosti dinarja. Denar naj bi našli predvsem v izpeljavi ustreznejše davčne politike.
Odkup pšenice po načrtu
Ljubljana — V Sloveniji smo odkupili že nad polovico načrtovanega odkupa pšenice. Odkupili naj bi 87 tisoč ton pšeničnega zrnja. Na zasebnih njivah je pridelek manjši kot so načrtovali, vendar to ne bo bistveno vplivalo na celoten odkup. Odkupni pogoji so sorazmerno ugodni, zato utegnejo pšenico ponujati za mletje ali za zamenjavo za koruzo tudi kmetje, ki tega običajno niso počeli. Napovedim o dobrem odkupu v prid govori tudi podatek, da je 87 tisoč ton le dobra polovica vse v Sloveniji pridelane pšenice. Vsako leto naj bi odkupili več pšenice, leta 1990 že 65 odstotkov vsega pridelka.
Železnica v izgubi
Ljubljana — Trditev, da slovenska železnica dobro posluje, je iz trte zvita. Izguba pri prevozu blaga in potnikov presega 3 milijarde, nad 5 milijard pa znašajo neuresničene obveznosti do kritja drugih obveznosti. Izguba torej presega 8 milijard dinarjev. Zastale so zelo pomembne naložbe za promet in njegovo varnost, železničarji pa pripravljajo še druge ukrepe, ki bodo izločili, tudi na škodo potnikov, tisto, kar ni rentabilno in racionalno.
jk
Prireditve ob prazniku Kranja
Ob 1. avgustu, občinskem prazniku Kranja, se je že zvrstilo nekaj kulturnih in športnih prireditev, včeraj so slovesno odprli vodno elektrarno Mavčiče in centralno čistilno napravo Drulovka-Zarica, na predvečer praznika pa so prižgali kresove na Polani, Storžiču, Jakobu, Kali.š-ču, Krvavcu in na Joštu.
Danes ob 8. uri se je začelo državno kolesarsko prvenstvo na dirkališču v Stražišču.
Ob 8.30 bodo slovesno odprli center za hitro razmnoževanje krompirja v Šenčurju.
Ob 11. uri bo slavnostna seja zborov skupščine občine Kranj, na kateri bodo podelili nagrade in priznanja.
Ob 18. uri se bo na Titovem trgu, Mais^ovem trgu in hotelu Creina začela Kranjska noč.
Ob 20.30 bo na Titovem trgu, pred Kokrino blagovnico Tina modna revija, na kateri bodo prikazali novo moško in žensko jesensko-zimsko kolekcijo kranjskih, gorenjskih in priznanih slovenskih izdelovalcev.
V soboto, 2. avgusta, se bo ob 16. uri na Gorenji Savi začelo tekmovanje v smučarskih skokih za memorial Franca Thalerja.
Ob 20.30 bo kolesarsko tekmovanje Nočni kriterij v Kranju
V nedeljo, 3. avgusta, ob 8. uri pa se bo začela mednarodna kolesarska dirka Po ulicah Kranja.
Prireditve ob prazniku Radovljice
Radovljica, 31. julija — Ob prazniku radovljiške občine se je zvrstilo že več prireditev, še več pa jih bo v naslednjih dneh. Že danes ob 14. uri bodo v avli občinske skupščine odprli razstavo slik skupine Dolik, ob 18. uri pa v Šivčevi hiši še razstavo umetnin udeležencev likovne koloni je. Jutri ob 10. uri bo pri Partizanskem domu na Vodiški planini slavnostna seja zborov radovljiške občinske skupščine, ob 18. uri pa bo v letnem kopališču v Radovljici peti mednarodni plavalni miting. V nedeljo ob devetih dopoldne bo na nogometnem igrišču na Bledu gorenjsko gasilsko tekmovanje za prehodni pokal občine Radovljica, uro kasneje pa se bo v kampu Šobec začel 13. hitropotezni šahovski turnir, na katerem bo sodelovalo blizu 250 šahistov iz domovine in iz zamejstva.
Prireditve v počastitev občinskega praznika se bodo vrstile vse do 23. avgusta, ko bo na nogometnem igrišču v Lescah še turnir za pokal Staneta Perca, (cz)
ZABAVA ZA VSE
Kranj — Skupina kranjskih kinoamaterjev vas danes od desete ure zjutraj pa do polnoči vabi na veliko filmsko in fideo »fešto«. V galeriji Nova bodo predvajali filma Miloša Formana Let nad kukavičjim gnezdom in Amadeus ter video-ambientalni projekt V cevi. Na prireditvenem prostoru pred kinom Storžič bodo prodajali različne edicije in priponke, pripravljena je tudi odprta scena Napreja. Ogledali si boste lahko še najnovejše iz produkcijo SKK: Klobuk, No gomet tako in tako, 2/1, Pomlad in Brez naslova. Med 23. in 24. uro pa bo še koncert skupine Radostna destrukcija.
Manj gum v izvoz
V kranjski Savi so v letošnjem prvem polletju naredili 28.381 ton izdelkov, kar je skoraj 3 odstotke manj kot so načrtovali. Z njimi so iztržili 35 milijard dinarjev, kar je 5 odstotkov nad planom. Od tega so 9,9 milijard dinarjev do*e gli z izvozom, kar pomeni, 17 odstotno zaostajanje za planom.
Odpremili manj končnih izdelkov
V jeseniški Železarni je junija skupna proizvodnja znašala 113.347 ton, kar je 95,4 odstotke plana in 99 odstotkov operativnega plana. V tozdu Plavž so izdelali 11.369,9 ton grodlja. V tozdu Jeklarna so z 38.198 tonami vlitega je kla presegli planirano količino za 2,3 odu*otke. V SM jeklarni so vlili 24.002 ton jekla in plan izpolnili 105,3*odstotno. Junija so v jeseniški Železarni odpremili 30.210 ton končnih izdelkov, kar je 91,6 odstotkov plana in 93,4 odstotkov operativnega plana.
Sandi Bartol, predsednik loškega sindikata
Čaka nas vroča jesen
Škofja Loka, 30. julija — »Osebni dohodki loških delavcev so od januarja do maja zrasli za 117 odstotkov. Najbolj so se povečali v prometu (za 162 odstotkov) in v komunalnih dejavnostih (za 150), najmanj pa v trgovini (112), gradbeništvu in obrti,« uvodoma ugotavlja predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka Sandi Bartol.
»Po statističnih podatkih so realni zaslužki večji povprečno za petnajst odstotkov. Kljub temu osebni dohodki v loški občini zaostajajo za gorenjskimi za pet odstotkov, za kranjskimi kar za devet.«
Kako pa usklajujete rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka?
»Tudi v loški občini smo, podobno kot drugje po Sloveniji, delili mimo resolucij skih določil. Za prvo polletje še nimam podatkov, lahko pa povem, da je v prvem trimesečju prekoračilo delitveno razmerje 24 večjih organizacij, v katerih dela prek 70 odstotkov vseh delavcev. Naše predsedstvo ni za to, da bi v organizacijah zdaj osebne dohodke zniževali, ampak jih morajo z boljšim delom opravičiti, zaslužiti.«
In kako jih bodo zaslužili?
»Na predsedstvu občinskega sveta smo sprejeli nekatera priporočila: materialne stroške je treba zmanjšati vsaj za dva odstotka, porabljena sredstva za poldrugi odstotek, vsaj za desetino obresti za posojila za obratna sredstva, pospešiti je treba obračanje zalog, ki ponekod močno bremenijo osebne dohodke, večjo pozornost dati kakovosti izdelkov, zmanjšanju škarta, odpadkov, obenem pa temeljito analizirati tudi učinkovitost dela režijskih delavcev. Veliko in dolgo že govorimo o preusmeritvi, ki je za nekatere postala oguljena parola. A dejansko se bo treba v tovarnah, ki za svoje izdelke nimajo več primernega trga, lotiti česa drugega, donosnejšega.«
Kako je s produktivnostjo in izkoriščenostjo delovnega časa?
»Glede na to, da se je od januarja do maja letos industrijska proizvodnja po-
večala skupaj kar za desetino, in to ob 0,1-odstotni nižji zaposlenosti v gospodarstvu, lahko ugotovimo, da je tudi povprečna produktivnost narasla. Rezerve pa so seveda še. V Škofji Loki od 1979. leta spremljamo izkoristek delovnega časa. Lani je v gospodarstvu v primerjavi z letom 1984 padel za 1,2 odstotka, v negospodarstvu celo za 2,9 odstotka. Zaskrbljuje, da je bil lanski izkoristek najmanjši v minulih petih letih. Tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je zelo slaba; 38 odstotkov strojev izkoriščamo manj kot sedem ur na dan in le osemnajst odstotkov več kot dvanajst ur, 62 odstotkov vseh zaposlenih dela samo v eni izmeni in samo osem odstotkov v dveh.«
Evforiji ustanavljanja tozdov pred dobrim desetletjem se zdaj postavlja po robu želja po ukinjanju tozdov. Kako je s tem v loški občini?
»Marsikateri kolektiv vidi (in tudi ima) priložnost za boljše gospodarjenje v spremembi organiziranosti. Po-bude so v Alpetouru, Iskri Široki potrošnji, Jelovici, razmišljajo tudi v Tovarni hladilnih naprav. V sindikatu bomo temeljito obravnavali vse elaborate in podprli tiste spremembe, ki vodijo k učinkovitejšemu gospodarjenju, seveda pa bomo vztrajali, da samoupravne pravice delavcev zaradi tega ne bodo okrnjene.«
Morda še nekaj besed o nalogah sindikata v jesenskem času
»Pričakujem ,vročo' jesen, saj se bo gibanje osebnih dohodkov umirilo, življenjski stroški bodo zaradi podražitev osnovnih živil večji, pred nami je čas nakupa ozimnice, šolskih potrebščin. Vse to bo gotovo vplivalo na raz-
položenje ljudi v delovnih kolektivih,111 tudi na morebitne konfliktne situacip Takoj po dopustih bomo sklicali v# predsednike osnovnih organizacij dikata, jih seznanili z vplivi ukrep°v zvezne vlade na gospodarjenje ter
jid
priporočili, naj v svojih okoljih
skuša]0
uveljaviti pobude našega predsedstV3 za boljše poslovanje.«
Kako pa v sindikatu ocenjujete vts°' ke cene osnovnih živil?
»Kritično, predvsem zato, ker so bi> republike dolžne zbrati denar za kotf penzacijo pri ceni kruha, olja in rnle^; Tega denarja ni in ker so proizvajali izgubi, pač zahtevajo višje cene. Neka tere zahodne države dajejo za kompe11; zacijo osnovnih življenjskih izdelk0 tudi deset odstotkov družbenih sre° stev, da bi zaščitili ceno in s tem delj^. ce iz socialno najšibkejših sredin. nas dajemo za kompenzacijo kom j dva odstotka denarja, kar je prema'. Zato predvsem za nakup ozimnice Pr poročamo kolektivom, naj se oskrbi] neposredno pri proizvajalcih in ne P posrednikih.«
H. Jelovčan
Slovensko javno mnenje
Do položaja s komolčarstvom in z zvezam'
letošnja raziskava Slovensko javno mnenje je med drugim spraševala tudi po tem, kako vplivajo pri nas na človekovo napredovanje pri delu naslednje značilnosti: učinkovitost, znanje in ustvarjalnost, komolčarstvo, brezobzirnost in karier i/em, aktivnost v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah, izkušnje, starost in staž, ubogljivost in podrejenost, zveze, poznanstva in protekcije, pretekle zasluge, članstvo v zvezi komunistov, naeionalna pripadnost ...
Če primerjamo rezultate iz letošnje ' mnenjske raziskave s slovenskim javnim mnenjem pred šestimi leti, ugotovimo, da so sprejete razvojne usmeritve v nasprotju s smerjo dejanskega spreminjanja ali povedano preprosteje — govorimo eno, delamo drugo. Čeprav nenehno poudarjamo, kako pomembna sta znanje in ustvarjalnost, se je njuna dejanska pomembnost med merili, ki so odločilna za napredovanje pri delu, v zadnjih šestih letih celo zmanjšala; podobno se je zmanjšal tu-
di pomen učinkovitosti. Istočasno pa je človekovo napredovanje (in iskanje zaposlitve) še v dosti večji meri odvisno od zvez, poznanstev in protekcije, močno pa se je — sodeč po izjavah vprašanih — okrepilo komolčarstvo, brezobzirnost in karierizem. Več kot 60 odstotkov vprašanih je tudi izjavilo, da na napredovanje (zelo) vpliva tudi članstvo v zvezi komunistov.
Da pri nas raje delamo drugače, kot smo se dogovorili, kaže tudi primer z letošnjih volitev, ki le še potrjuje ugotovitve iz raziskave Slovensko javno mnenje. Na eno od funkcij v občini je kandidiral tudi študent, za katerega je v obrazložitvi pisalo, da je delaven na univerzi, v mladinski organizaciji, v krajevni skupnosti, v športnem društvu in da uspešno opravlja še nekatere druge funkcije. Prav nikjer pa ni pisalo, da ta študent že tretje leto obiskuje isti letnik na fakulteti, da mu torej ni do knjig in znanja in da slabo opravlja svoje glavno delo — študij. In če bi ljudje ocenjevali predvsem po delu, po-
tem bi moralo v obrazložitvi pisati. & je kandidat slab študent.
(cz)
Projekt za sanacijo Dražgoš
Škofja Ix)ka, julija — Izvršni svet loške občine je sprejel ponudbo Projektivnega podjetja iz Kranja z» izdelavo idejnih projektov za sana-cijo zemeljskega plazu v Dražg0' šah. Stali bodo 2,5 milijona dinar jev, narejeni pa bodo v štirih mes«' cih. Vsebovali bodo rešitve za regu' lacijo v dolžini 320 in 350 metrov, za kanalizacijo v dolžini 600 metrov, sanacijo petih gnojišč z ureditvijo odtokov, šestnajstih poškodovani«1 hiš ter drenaž in drenažnega zas^' ka, dolgega približno 400 metrov.
H. J-
Kmetje oddajajo vedno več mleka
Tri dinarje več za dobro mleko
Jesenice, 28. julija — V jeseniški občini bodo letos za pospeševanje kmetijstva zbrali 143 milijonov dinarjev — 26 milijonov dinarjev za hladilnico na Trati, kmetom, ki bodo oddajali dobrov mleko, pa dodatne 3 dinarje za liter.
S sredstvi sklada v občini opra-
vanju mleka po kvaliteti bo odk'1'1 fL sodeloval tudi sklad za interven^, v kmetijstvu skupščine občine Je^j,
niče, ki je že zagotovil sredstvu («*
V jeseniški občini združujejo denar za intervencije v kmetijstvu in porabo hrane iz bruto osebnega dohodka v višini 0,8 odstotka in ocenjujejo, da bodo letos zbrali 143 milijo nov dinarjev.
Razen kmetom, ki bodo deležni neposredne pomoči iz sklada, pa daje jeseniška občina precej sredstev za preskrbo tudi drugje, saj z doma čo prirejo ne zagotavlja dovolj hra ne.
Tako bodo letos namenili kmetijski zadrugi Naklo 5 milijonov dinarjev, Klavnici Jesenice 5 milijonov dinarjev, za dobavo pituncev pa KŽK Kranj, temeljni organizuciji Kmetijstvo 1(1 milijonov dinarjev. Kmetijska zadruga Bled ho za meso dobila 2 milijonu 65 tisoč dinurjev, za center zu hitro razmnoževanje krompirju in dobavo 700 ton krompirju pu so Jeseničani namenili (> milijonov dinurjev.
Zu hludilnieo nu Truti združujejo denar tudi jeseniški deluvci. Do man a 1987 nuj bi /.ugotovili 26 milijonov dinarjev, kot prvi obrok pu so že posluli 5 milijonov dinurjev.
vljajo številne male agromelioracije, ki bodo končane do letošnje jeseni: v Mojstrani, na Dovjem, v Plav.škem in Čopovem rovtu.
Pri skladu dobivajo vse več zahtevkov za pokritje razlik v ceni. Nered dela predvsem kranjski sklad z doplačevanjem živine v poletnih me-sc^jh, saj Jeseničani niso zagotavlja li sredstev za te namene.
V jeseniški občini je ta/.veseljivo, da se povečuje odkup mleka /. viso K mi niskoga območja. V občini naj
vit mleka, kar 43 odstotkov od vse oddaje, prispeva 16 kooperantov, ki BO ini lani oddali 536 tisoč litrov.
Kvaliteta oddanega mleka se po večuje, saj je bilo letošnjih mesecih kar 12 odstotkov več mleku neopOre čnega. Seveda pu se kritični meseci šele približujejo.
A tako kot povsod so tudi tu izjeme. Nekaterim noben nasvet ali grožnja ne pride do živega, saj oddajajo oporečno mleko. Te bo izločila nova politika nagrajevanju. Mleko bodo plačevali tudi po kvaliteti ali hi gienski neoporečnosti. Pri na,
narje zu liter) za nagrajevanje kvalitetnog« mleka.
D. SedeJ
t*
Vsi ne morejo letovati
va1"
Škofja I-oku, juliju — Loške t0 um *ie hladilnikov imajo zu letov' t svojih delu.cev nu voljo devetn počitniških prikolic, dva D'vart»d kontejnerja in pet stanovanj. P £Y kratkim pa so dobili se leseno P^ tniško hišico, ki so jo postavili .j težu. Zanjo so z opremo vred od le dobre štiri milijone dinurjev- .p
- diU^' ,
Naenkrat   lahko letuje 27
delavcev I.TU, večinoma ob} ^kiH le eno prikolico imajo še v PtujI ^ toplicah. Za letovunje je veliko * ff munje, tuko du vsuko leto vsi tie• ff rejo priti na vrsto. Čeprav so - j0 gljivosti polne od 15. junUa ^ 10, septembra,ugotavljajo, da I^l fl0t. rali imeti okrog 45 počitniških v S tem bi /.udovoljili povpraševanj kolektivu. ^ j.
PETEK. 1. AVGUSTA 1986
GOSPODARSTVO
.3. STRAN (^m®ESoJJ©ISnGLAS
V Šenčurju bodo danes odprli center za hitro razmnoževanje krompirja
S polja v epruvete in rastlinjak
Šenčur, 31. julija — Mercator-KŽK Gorenjske je prej kot v enem letu zgradil v bližini svojih skladišč v Šenčurju center za hitro razmnoževanje krompirja, v katerem bodo že do jeseni pridelali prvi »brezvirusni sadilni material«. V pridobitev, ki je stala okrog 440 milijonov dinarjev, je vtkano veliko znanja in truda priznanega strokovnjaka dr. Miloša Kusa in njegovih sodelavcev.
• Dr. Kus, nam lahko poveste, zakaj ste se v kombinatu odločili za gradnjo takšnega centra.
»Pri nas smo trideset let razmnoževali krompir po tako imenovani individualni klonski selekciji (od-bereš gomolj, ga potem vsako leto razmnožuješ ločeno od drugih, to ponavljaš štiri leta in dobiš osnovno seme). Ta tehnologija je s pojavom novih virusnih bolezni v Evropi in tudi pri nas na Gorenjskem ter z »rojstvom« novih sort krompirja, med kateri so nekatere zelo občutljive za okužbe, postala neučinkovita. Povedano drugače: do-rna smo lahko razmnoževali le odpornejše sorte, medtem ko smo druge uvažali. Slovenija je vsako leto kupila na tujem okrog tristo ton osnovnega semena, vsa Jugoslavija približno dva tisoč ton. Razvite dežele so individualno klonsko selekcijo opustile ob koncu sedemdesetih let, medtem ko Jugoslavija lovi korak z njimi s tem objektom v Šenčurju. Center je slovenska in Jugoslovanska izkaznica razvitosti. To pomeni, da se v semenarstvu Postavljamo na lastne noge in da Po tej plati ne zaostajamo več za Zahodom. Takšna izkaznica razvitosti je nadvse pomembna pri sklepanju poslov s tujimi kupci, vendar
je treba hkrati povedati, da bi se lažje vključili v izvoz, če bi bilo stanje krompirjevih nasadov v Sloveniji kaj boljše. Zdravi nasadi so namreč le še otoki sredi okuženih in to je tudi razlog, da je kranjska občina že pred leti kot prva v naši re publiki sprejela odlok o redni menjavi in saditvi potrjenega (kakovostnega) semena.«
Prvi rastlinjak z žaluzijami v Jugoslaviji
• Nova tehnologija je zahtevna in zapletena, pa vendarle: nam lahko na poljuden način razložite, kako boste v centru pridelovali »brezvirusni sadilni material«?
»Razmnoževanje, ki traja zunaj, na selekcijskem polju pod vplivom vremenskih neprilik, škodljivcev in bolezni štiri leta, smo prenesli v nadzorovano okolje — v epruvete in rastlinjake, kjer bomo pridelovali osnovno seme vsega sedem mesecev. Osrednji del centra je rastlinjak, pokrit s tako gosto mrežo, da skoznjo ne bodo mogle uši, raznašalke virusov. Posebne žalu-zije, ki se bodo zapirale in podpirale s pomočjo fotocelice ali na povelje ljudi, bodo varovale rastline v najobčutljivejši dobi razvoja pred
premočno svetlobo. To je prvi rastlinjak z žaluzijami v Jugoslaviji in eden redkih v svetu. Rastlinjak ima tudi svoj izvor električne energije (za primer izpada iz omrežja), hladilne naprave, ki bodo tudi v najhujši vročini vzdrževaie stalno temperaturo, zagotovljeno ima tudi neoporečno vodo. Krompir je namreč občutljiva rastlina in ves trud bi bil zaman, če bi v center zanesli okužbo ali škodljivce.«
Ne le krompir, tudi cvetlice, jagodičevje, vinsko trto ...
»V prvi fazi bomo pridelali na leto okrog tristo ton osnovnega -semena, kar ustreza količini, s katero bi že domala povsem nadomestili uvoz. Razmnoževali bomo vse sorte, ki smo jih doslej (saskia, ja-erla, resy, bintje . . .), po potrebi tudi druge. V kombinatu razmišljamo, da bi v času »mrtve« sezone vzgajali »sadilni material« tudi za druge kmetijske dejavnosti — za potrebe vinogradništva, sadjarstva, cvetličarstva in pridelovalcev jagodičevja.«
• Z novim centrom bo na razpolago več kakovostnega semena. Kaj to pomeni za naše kmetijstvo?
»Osnovnega kvalitetnega semena bo dovolj, od kmetijskih strokovnih služb in od pridelovalcev krompirja pa bo odvisno, kako bodo to izkoristili,« je dejal dr. Miloš Kus.
Medtem ko so kmetje že spoznali, da je treba vsako leto zamenjati seme pšenice in koruze, pri krompirju večina vztraja še pri starem. Statistični podatki kažejo žalostno podobo: kmetje iz Slovenije posadijo vsako leto le tri odstotke potrjenega semena, Švicarji, na primer, tričetrt in naši sosedje Avstrijci 80 do 90 odstotkov. Temu primerni so tudi hektarski pridelki, ki so na Gorenjskem resda višji od jugoslo-venskega (9 ton) in slovenskega povprečja (12 do 14 ton), vendar so še vedno manjši kot v kmetijsko srednjerazvitih evropskih državah.
C. Zaplotnik
$£ugi vir zemeljskega plina v Sloveniji
Zelena luč za alžirski plin
f .^to,u 1988 bi v Sloveniji lahko dobili iz Alžirije okoli (MM) milijonov kubi-|etn "letrov zemeljskega plina na leto in v primerjavi z letom 1985 povečali a 2000 porabo zemeljskega plina /. 12 na 19 odstotkov v skupni porah'' ,t>rKije.
§U ^upščina podpisnic samoupravne ^sporazuma o uresničevanju progra-Pj'tu''kaci je v Sloveniji je dala ze-2e Uc' Petrolovi delovni organizaciji l^jTOljski plin za podpis pogodbe« o na ^ht zeme,JskeKa plina i/. Alžirije. 8t» °Vu'u J° oa* pristojnih /.veznih or-vMi°V' ?a to meddržavno pogodbo, ki WiU(:U'<1 štiri druŽDe 'n dobavitelja, thi|:.Polrdi. Veljala bo nekaj več kot 3 "Jardo dolarjev.
Plin bi dobivali po plinovodu, ki teče preko Tunizije,- pod Sredozemskim morjem v Sieilski ožini in nato prek Italije« do Palrnanove. Od tam dalje bi morali do Nove Gorice zgraditi plinovod, ki bi stal približno 10 milijonov dolarjev.
Slovenija bo tako dobila drugi vir oskrbe /. zemeljskim plinom, ki bo tako bolj zanesljiva, posebej pozimi, ko dobave zemeljskega plina iz Sovjetske
zveze niso vselej redne; prav tedaj pa ga najbolj potrebujemo.
Alžirski plin ne bo poceni, saj je njegova cena povezana s ceno nafte. Zdaj je zaradi cenene nafte račun ugoden, seveda pa so v prihodnosti možne podražitve. Poseben problem pomenijo stroški za transport, saj bo plin prihajal po 2.300 kilometrov dolgi plinovodni poti.
Petrol noče sam prevzeti naložbenega tveganja. Od odjemalcev zahteva, naj se dolgoročno vežejo, da bodo plin uporabljali, /daj se morajo torej bodo či uporabniki odločiti in nosili bodo sorazmerni del stroškov.
^aketč
u Nikole Tesle
^led energetsko plimo in oseko
L.. nJ — Ivan Jošt. eneriretik nri F.lektru Goreniske. ie letošnii dobitnik »la- s*>v
|tet*inJ ~ Ivan Jošt, energetik pri Klektru Gorenjske, je letošnji dobitnik pla-(k|?, Nikole Tesle (med drugimi v Sloveniji jo je dobil tudi Drago Stefe, t^ktor I)() Klcktro Gorenjske), in sicer za dolgoletno in uspešno delo na r°čju delovanja elektroenergetskih naprav
Za njegovim hrbtom se neprestano, kot kakšno prose danje kanarčkov v kletki, oglaša registra tor konic električne energije, pa pravi, da ga po vseh letih le ne sliši več. J°št je namreč človek, ki lahko — t>0ve v^šno delovno mesto — vsak čas fenJsk električlu! energije ha Go-\'.*ni porabimo, koliko je lahko ^r»- v Jutrisnji konici, koliko so je to j Porabili največji porabniki. Vse ('Hih PoU?rn skrbno zapisano v mese Vr)rln tudi 'etnih poročilih, grafikoni \ e n° prikazujejo energetsko lakoti lo?r,?etske infarkte, pa tudi oseke. V. -J1*1 Povzročile drastične podra/.i _',UUJ ne vplivajo vir toliko na
tmktrikt, vsi jo preveč potrebu-
jemo, pravi Ivan Jost, ki lahko iz statistike porabljene elektrike bore, kdaj so nastajala mestna naselja v Kranju, na kakšno energijo so vezana in podobno.
Dvajset na kup zloženih poročil sluz be energetike, v katerih lahko najde mu podatek, da je na (iorenjskem predaja elektrike leta 1950 dosegla 00 mili jonov kilovatnih ur električne? energi je, lani pu 000 milijonov, pa poleg takih manj razburljivih podatkov skriva se marsikaj: vse napete ure eneigetikov V energetsko službo Klektra Gorenjske na Zlatem polju, ko poraba skače v ko niče, elektrike pa je malo; vsaj pozimi je tako. Ah pa kadar odpove kakšen transformator, vsi pa vedo, da se zaradi tega industrija ne sme ustaviti. »Da nes je kar lahko. Pripeljemo žerjav, v skladišču naložimo rezervni transfor mator in ga zamenjamo. Včasih, pred dvema.tremi desetletji, pa smo transformator po vos dan nalagali na tovor njak,« se spominja prav nič lahkih ča-
sov Ivan Jošt. Pa elektrifikacija, ki smo se je /. vso ihto lotili po vojni, najtežje je bilo napeljati daljnovode na Jezersko. Vsaga dela se je bilo treba oprijeti. Če je bilo treba v Selško dolino za rajonskega, pa je šel. Nekaj časa je bil nabavni, in to v letih, ko elektromate-riala ni bilo enostavno dobiti, c v je bilo kdaj telkot je sduj že mimo. će
|6 dunes kaj neprijetno, jo to gotovo izpad elektrike, iskanje napak in Živčna napetost \ kontrolnem centru, kjer clelavee ne ve. ali nuj odgovarja na lelefonske klice in tolaži porabnike, ki ne morejo do koncu skuhati kosila, ali naj se m še poskuša najti monter
ju, ki bo nekje na terenu v vsakem vremenu
iskal napako Ah se je prav zaradi takšnih Živčnih napetosti, kakršne seveda niso le v energetskem poklicu. Ivun lošt /e zelo zgodaj začel ukvarjati i rekreacijo - tena ni
povedal. DR pa je bolj zdrav, da ne kadi ze dolga leta, je prav gotovo »kriVO« vsakodne \ no kolesarjenje pa tek, da mu tudi 150 kilometrski maraton Kranja ni pretežak, pa
zimski Tek treh dežel p ti diploma kavek>ko-lenina in vrsta drugih šporuuh prireditev, o čemer priča kup diplom in kolajn. Iskanje povezave je res !*>|j malo iiir.rlini: zdaj, ko ga od upokojitve lo^i le le nekaj mesece-. . dobro ve. da dolgočasja in brezdelja ne bo poznal — tako kut VM dotlej ne.
L M.
Novi ukrepi spodbudili konvertibilni izvoz
Za desetino
večji izvoz na Zahod
Sveži podatki govore, da se je v 22 julijskih dneh konvertibilni izvoz povečal za desetino. Vendar je treba V isti sapi reči, da je bil, denimo v Sloveniji, še vedno za 2 odstotka manjši kot lani v tem času. V prepričanju, da so novi ukrepi (realnejši tečaj dinarja in drugi) spodbudili konvertibilni izvoz, je že slišati napovedi, da utegne biti konec leta konvertibilni izvoz vendarle za 4 odstotke večji kot lani. Seveda pa je že zdaj jasno — vsaj v Sloveniji prevladuje takšna ocena — da resolucija v tem poglavju ne bo uresničena.
Prva dva svežnja ukrepov zveznega izvršnega sveta torej nista bila le hitro sprejeta, temveč tudi hitro učinkujeta, je slišati komentarje ob teh svežih podatkih. Zaradi spodbujevalnih ukrepov izvozniki pogosteje pošiljajo blago na Zahod, sami po sebi pa ne bodo prinesli zaželenih sadov, če se razmere na domačem trgu ne bodo uredile, če ne bo zaustavljena eksplozija cen. Drugače povedano, če se bo s prodajo doma zaslužilo več kot z izvozom.
Ob teh zmerno optimističnih napovedih pa je trezno treba reči, da zgolj realni tečaj dinarja ne bo rešil naših ekonomskih odnosov s tujino. Ne more biti takšen, da bi lahko pokril slabo delo. Problem je namreč v strukturi izvoza, v ponudbi, ki je povezana z gospodarsko preusmeritvijo, s tehnološko opremljenostjo in znanjem.
Osrednje vprašanje še naprej ostaja že od vsega začetka sporna nova devizna zakonodaja, ki je — zdaj res že lahko to rečemo — prinesla dosti škode. Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je v nedavnem televizijskem pogovoru to nazorno povedal z besedami: »Mislim, da bi zelo radi imeli konvertibilni dinar, vendar ga v razmerah, kakršne so zdaj, še dolgo ne bomo imeli. Po mojem mnenju bomo najprej morali vrniti gospodarskim subjektom poslovno subjektiviteto, kot jaz temu pravim. Gospodarski subjekti morajo biti odgovorni za svoje odločitve, odgovorni morajo biti za svoje poslovne rezultate. To pa pomeni, da morajo biti odgovorni tudi za izvoz, za to, kako in koliko bodo uvažali, kako bodo plačevali svoj uvoz. Če jih ta odgovornost ne zadeva, če jo imajo Narodna banka^izvršni svet, zvezni ali naš, kdorkoli, samo oni ne, družba ne more pričakovati, da bo ekonomski sistem deloval v samoupravnem duhu, da bodo samoupravni subjekti v polni meri odgovorni za razmere. Na te probleme opozarjamo že ves čas, odkar smo sprejeli novo zakonodajo, in upoštevaje polletne in devetmesečne izkušnje bomo morali tudi z jesenskim paketom ukrepov urediti ekonomske odnose s tujino.«
IZ C0SP0DARSKECA SVETA
Brezplačne letalske vozovnice
Angleška letalska družba British airways je letos ponudila turistom iz ZDA in Kanade 5.400 brezplačnih letalskih vozovnic. Tistim seveda, ki bodo počitnice preživeli na Otoku. Vsekakor je to zelo zanimiva poslovna poteza, posebej, ker gre za prevoznika, ki se otepa z denarnimi težavami. Prinesla naj bi namreč večstranske koristi. Le kdo ne bi šel na dopust v deželo, ki mu nudi udoben, brezplačen prevoz in denarja, ki bi ga sicer odštel za pot, ne bi potrošil drugače, morda še več kot bi ga sicer. Turistični zaslužek bo tako večji, letalskemu prevozniku pa bodo z njim lahko pokrili stroške. Vsekakor je to lep primer povezovanja in solidarnosti, ki bi se ga lahko poslužili tudi pri nas. Prevoznik ne drži križem rok in ne čaka, kdo in kako mu bo pomagal iz denarnih težav, temveč s poslovno potezo, ki bo prinesla korist tako njemu kot turizmu, išče pot iz težav.
V Radenski (začasno) ne bodo več izdelovali jadrnic
V Radenski v Radencih bodo te dni ustavili proizvodnjo jadrnic in jaht, začasno kakor pravijo. Kovinska plovila so začeli izdelovati pred tremi leti in so bili edini izdelovalec takšnih plovil pri nas. Vse so prodali na tuje, za konvertibilne valute, in še pred letom dni so računali, da bodo prav njihova plovila Stil postala osnova domače Tlote ACY. Za začasno ukinitev izdelave plovil so se odločili, ker imajo z njimi izgubo. V letošnjem prvem kvartalu je njihov program plovil zaplaval v 72 milijonov dinarjev izgube, navkljub temu, da so z njim zbudili v tujini veliko zanimanje in so se s kvaliteto izdelkov že utrdili na navtičnem tržišču. Pravijo, da izgubo povzroča vse večja razlika med cenami materialov in izdelka, postale so tako rekoč neznosne, obresti za kredite za obratna sredstva pa so seveda visoke.
M   0  ¥   0   S TI
»Proizvodnja« umetnega dežja
Dva strokovnjaka z beograjske prirodoslovno-matematične fakultete predlagata titograjski delovni organizaciji »19. decembar«, ki sicer izdeluje rakete proti toči, da bi začeli izdelovati poskusne rakete, s katerimi bi delali dež. S podobnimi poskusi so se že pred desetletji ukvarjali v Gorskem Kotarju. Strokovnjakom je uspelo za 10 do 20 odstotkov povečati količino padavin. Poskuse so ukinili, ker ni bilo denarja. Za izvedbo tega načrta bi potrebovali 5,6 milijona dinarjev. Računajo na sodelovanje kmetijstva, elektrogospodarstva in drugih zainteresiranih.
Energetsko svetovanje
Pri Inštitutu Jožef Štefan deluje skupina za energetsko svetovanje (osnovali so jo lani), ki s svojimi analizami dokazuje, da je moč prihraniti povprečno 20 odstotkov sedaj porabljene energije. Izdelali so energetsko študijo, ki je prvi korak k varčevanju in racionalni rabi energije v delovni organizaciji. Obsega prikaz dejanskega energetskega stanja, predvsem ugotovitev energetsko šibkih mest in možnosti varčevanja. Skratka, strokovnjaki povedo, kaj je treba storiti, da se prihrani od 10 do 35 odstotkov energije, kar so pokazale dosedanje študije. Tako, denimo, v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem zaradi boljšega vodenja turboagregata prihranijo okoli milijon dinarjev na dan. Trenutno pa izdelujejo energetske študije za Aero Medvode, Lipo Ajdovščina, Krko Novo mesto in Sladkogorsko Sladki vrh.
Molekularni reaktor za kamin
Gre za svetovno novost, za prvi molekularni reaktor na svetu, ki so ga izdelali v Švici. Lep, moder plamen gori v kaminu, uporabiti pa je moč suh, nagnit in celo zmehčan les. Novi karbonizator v obliki pločevinaste plošče, ki je prilagojena velikosti in obliki kamina, zagotavlja popolno izgorevanje lesa, vlage, ki je v lesu, dima in vseh nezgorljivih ostankov. Zagotavlja tudi neobičajno veliko toplote in žerjavico, ki se samoregulacijsko ohranja še najmanj 12 ur. Omembe vredne lastnosti so izredna zanesljivost, vzdrževanje ni potrebno, karbonizator pa je moč montirati na vsako ognjišče.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
LTH-jeva livarna širi zmogljivosti
Livarna Loških tovarn hladilnikov v Škofji Loki je eden izmed štiridesetih slovenskih kooperantov Crvene zastave v projektu »Jugo-Amerika«. Izdelujejo odlivke iz aluminijeve ligure. Pri izvozu 60 tisoč vozil morajo v škofjeloški livarni narediti okrog 750 ton odlivkov. Posel jih je prisilil v posodobitev zmogljivosti v višini 500 milijonov dinarjev. Povečali jih bodo z novim strojem za odlivke pod visokim pritiskom, kupili bodo še tisočtonsko stiskalnico ter dva stroja za odlivke srednje tonaže. Tako bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji, tudi kakovost izdelkov bodo lažje zadržali.
(mmmmmcsLAS 4. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
KRATKE PO GORENJSKEM
Urediti Zelence — Zelence poznamo kot izvir Save Dolinke, kaj več pa o naravni lepoti niti ne vemo niti ne slišimo. Kraj je vse premalo znan in obiskan, čeprav narava ponuja izjemne lepote. Zato ni čudno, da je o ureditvi Zelencev začela razmišljati krajevna skupnost Rateče, ki bi kraj rada uredila in približala domačim in tujim obiskovalcem. Treba bi bilo tudi pospraviti odpadke, ki ležijo po gozdu in ki jih odmetavajo obiskovalci, ko parkirajo na parkirnem prostoru ob cesti. — Foto: F. Perdan
Praznik v Zasipu
Zasip — 5. avgust je praznik krajevne skupnosti Zasip. Spominjajo se dneva iz leta 1941., ko so domoljubi in borci izvedli sabotažno akcijo na tlačnem cevovodu vodne elektrarne v Piškovcih blizu Zasipa. V počastitev praznika so že od začetka tedna v Zasipu tekmovanja v namiznem tenisu, balinanju in streljanju z zračno puško. Jutri, 2. avgusta, ob 19. uri bo v kulturno-pro-svetnem domu slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. V nedeljo, 3. avgusta, ob 9. uri bo sprejem gostov iz pobratene krajevne skupnosti Podlemlje, popoldne ob 16. uri pa bo tekmovanje sklenjeno s piknikom na Homu.
A. Ž.
Radovljiški problemi
Radovljica — Pred dnevi so se pri predsedniku občinske skupščine sestali predstavniki izvršnega sveta in sveta ter nekaterih organov krajevne skupnosti Radovljica zaradi nerešenih prometnih, stanovanjskih, komunalnih in drugih problemov. Opozorili so na težave zaradi tranzitnega prometa v središču mesta, na potrebo po čimprejšnji ureditvi kanalizacije pri radovljiški vojašnici, na gradnjo spremljajočih objektov v novih stanovanjskih naseljih, opozorili na ureditev starega mestnega jedra in nespoštovanje odloka o prepovedi prometa in parkiranja na Linhartovem trgu. Na sestanku so se dogovorili, da bodo jeseni pripravili javno razpravo na zborih občanov o vseh naštetih in drugih problemih.
JR
Srečanje invalidov Slovenskih železarn
Deveto srečanje delovnih invalidov Slovenskih železarn je bilo minuli mesec v Celju, gostitelj pa je bila Železarna Štore. Na prijetnem srečanju so se pomerili tudi v streljanju, kegljanju in šahu. Na rob tradicionalnemu srečanju pa še tole: namenjeno je zaposlenim invalidom in njihovim svojcem ter upokojenim invalidom, ne pa zdravim upokojencem.
J. M.
Dobili so monočrpalko
Predoslje — Gasilci iz Predoselj so julija s.uvnostno prevzeli novo monočrpalko s cisterno creina. Denar so prispevali krajani in občinska gasilska zveza Kranj. S to napravo so gasilci zelo izboljšali požarno varnost v kraju. Monočrpalko bodo lahko uporabljali tudi v druge namene.
C. L.
Nove uniforme za gasilce
Na desetem kongresu gasilske zveze Slovenije je bil sprejet sklep, da gasilci postopoma zamenjajo svoje delovne in svečane uniforme. Sivo barvo bo zdaj zamenjala temno modra. Spremenjen pa bo tudi kroj, tako da bodo odslej gasilci v vsej državi oblečeni enotno. L P.
Izleti za upokojence
Škofja Loka — Ena od pomembnih dejavnosti škofjeloškega društva upokojencev je tudi izletništvo. Tudi letos je društvo pripravilo bogat program potp vanj. Od aprila do oktobra je namreč vsak mesec predviden vsaj po en izlet. Ze aprila je bil načrtovan izlet na Koroško, maja na Primorsko, junija med naše zamejske rojake v Italijo in ta mesec v Hrvaško Zagorje. Avgusta je na programu izlet v Triglavski narodni park, septembra na Plitvička jezera in okro-bra v neznano. Prav tako je bil maja in junija na programu izlet v Budimpešto. Pozabili pa niso niti na rekreacijo. Tako so predvideli planinski pohod na Stari vrh in kolesarski izlet do Gorenje vasi.
PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM
Zapostavljeni ali pozabljeni?
Tako se sprašujejo številni potniki, predvsem pa prebivalci, ki jih pot zanese od Gorenje vasi proti Lučinam oziroma se vozijo iz Škofje Loke proti domu tja proti Lučinam. Zakaj? Če se namreč peljete od Škofje Loke proti Gorenji vasi, stojijo pred kraji krajevne table, na primer Zminec, Brode, »Log, Visoko, Poljane. Ko pa zavijete iz Gorenja vsi levo proti Lučinam, ni več nobene krajevne table. Ni je niti za Todraž, kjer je rudnik urana. Niti ni označeno, kje se Todraž konča. Takoj za Todražem bi morala biti tabla Brebovnica, pa je tudi ni. Šele potem za Lučine. Tako nepozna-valec nehote dobi vtis, da so kraji od Gorenje vasi do Lučin zgolj in le Gorenja vas. Spomnimo se samo, da so v Brebovnici snamali film Dolina miru, kar je zapisano celo v Krajevnem leksikonu Slovenije, L zvezek, stran 353.
Prav zdaj, ko marsikje nameščajo sodobne rumene table, bi morali upoštevati želje (in tudi potrebo) prebivalcev Todraža in Brebovnice, da bi vostavtli dve krajevni tabli.
Iako se ne bodo več pocuiut zapo stavljene in pozabljene.
Bojan Ajdič
Britof — Nas bralec nas je opozoril na čuden konec asfaltne akcije v krajevni skepnosti Britof v kranjski občini. Z denarjem, ki ga je dobila krajevna skupnost, nekaj pa so prispevali krujani, so asfaltirali dobršen del poti. Kaže pa, da je na celotnem odseku /a majhen košček cestišča zmanjkalo enotnosti. — A. Z.
Praznični sprehod skozi kanjon Kokre
To je šele začetek
5^jf*ijrWa ~~ *Pred nedavnim' do praznika krajevne skupnosti Struževo, je bil delno urejen Savski drevored. Odločili smo se, da ze letos do občinskega praznika vsaj nekaj naredimo tudi v kanjonu Kokre. Uspelo nam je odpreti več kot polovico kanjona«, pravi inženirka Anka Bernard.
Pred vojno je imel Kranj za okrog osem tisoč prebivalcev zares lepo sprehajališče v kanjonu Kokre. Od mostu na Hujah, na desnem bregu Kokre, proti mostu za Primskovo, je bil nekdaj Jurč-kov mlin. Pod Fockom pa je bilo takrat tudi kopališče.
»Ni prav, da to naravno lepoto in nekdaj priljubljen kotiček Kranjčanov pustimo zanemarjen v nedogled. Ko smo pred nedavnim, do praznika krajevne skupnosti Struževo, delno odprli Savski drevored, smo menili, da bi do občinskega praznika vsaj nekaj naredili tudi v kanjonu Kokre,« je povedala inženirka Anka Bernard iz Kmetijsko-živilskega kombinata Kranj, ki je upravi j alec zelenic v Kranju, le-te pa so v oskrbi ce-stno-komunalne skupnosti. Čiščenja obrežja smo se lotili pri Galerijah pri Poštni ulici na desnem bregu Kokre. Na levem bregu pa smo očistili območje kjer je strelišče, tja do jezu pred izlivom Kokre v Savo.«
»Zanimiv je tudi del od hujan-skega mostu proti mostu za Prim-skovo. Kako pa je s tem?«
»Območje pri Poštni ulici pod Galerijami si je že moč ogledati. Vendar bo treba postaviti še zaščitne ograje. Ker pa smo začeli delati že pred 1. majem letos, nam je uspelo odpreti tudi že približno dve tretjini kanjona na desnem bregu Kokre od hujanskega mostu proti mostu za Primskovo. Zdaj se že lahko sprehodimo mimo razvalin nekdanjega Jurčkove-ga mlina in še malo naprej od kraja, kjer je Kokra izvrtala zanimiv skalni predor. Delali smo v glavnem s honorarnimi delavci. Že jeseni pa hortikulturno društvo pripravlja večjo akcijo. Povabiti nameravamo mlade in predvsem šolarje. Takrat bi lahko naredili še precej več. Vsekakor pa sem zadovoljna, da nam je do občinskega praznika uspelo odpreti vsaj ta del. Kranjčanom svetujem, da se v teh dneh sprehodijo skozi kajon, in sicer po klancu od Globusa do
hujanskega mostu, pred mostom pa levo ob desnem bregu Kokre. Ob tem pa še posebej opozarjam stanovalce na levem in desnem bregu Kokre, da poslej ne odmetavajo več smeti in različnih drugih odpadkov ter materiala v kanjon. Spodaj so sprehajalci in v teh vročih dneh tudi kopalci.:«
»Menda o ureditvi kanjona Kokre pripravljate posebno študijo?«
»Lani smo v KZK pripravili program začetnih del za ureditev kanjona, zdaj pa delam študijo. Ta deli celotno območje na dva dela: na prostor od jezu pod Pongartom do mostu za Primskovo in na širše rekreacijsko področje, ki vključuje tudi Rupovščico, Ovčana in zaledje Bobovka ter Brda. Zdaj raziskujem zgodovinske osnove, sicer pa bo študija kmalu gotova. Ze zdaj pa lahko rečem, da ima v tem prostoru Kranj zares lepe naravne danosti in še večje možnosti, ki bi jih v prihodnosti moral izkoristiti. Sedanji praznični sprehod skozi kanjon Kokre na tej poti pomeni šele začetek!« j\ žalar
Cesta bi Radovni vrnila življenje
Visok hektarski donos v Radovni
Zgornja Radovna, 31. julija — Zadružna zveza je podelila pašni skupnosti Kadovna priznanje za visok hektarski donos — Peščena zemlja, a trava izredne kakovosti — Če bi razširili cesto, bi v Radovno vozili avtobusi, ki zdaj redno vozijo v sosednjo Mojstrano
Za Zgornjo Radovno, ki je kar pet kilometrov oddaljena od Mojstrane, je cesta življenjskega pomena, saj domačini le od kmetijstva ne morejo živeti. Z lastnimi avtomobili se vozijo na delo, doma pa obdelujejo zemljo, ki v ostri radovniški klimi ni tako radodarna kot drugje. Zato je še bolj spodbudno, da jo pašna skupnost Radovna dobila posebno priznanje zadružne zveze Slovenije, saj so imeli kmetje najvišji hektarski donos na visokogorskem območju in so tako dosegli odlične kmetijske rezultate.
»Najbolj bi bili zadovoljni, če bi razširili ceste, saj nam je potem jeseniški Viator obljubil redne avtobusne zveze,« pravi Alojz Lipovec iz Zgornje Ra-dovne, kmet in zagnan delavec, kadar
Melodije morja in sonca
Na devetem tradicionalnem festivalu Melodije morja in sonca ta mesec v Portorožu sta nastopila tudi Kranjčan Stane Vidmar in Jeseničanka Simonu Vodopivec. Stane Vidmar se je prodstavil s skladbo Morska vila, ki sta jo uglasbila Šarac in Petrič, besedilo pa je prispevala Simona VVeiss. Simona Vodopivec pa je zapela skladbo Najboljši fantje, ki jo je napisal in uglasbil Andrej Šifrer.
D. P.
gre za napredek vasi. »Komunalna skupnost Jesenice je prvih dvesto metrov ceste razširila, ostali del pa naj bi letos jeseni ali drugo leto. Domačije bi tako ostale, kmetje bi obdelovali zemljo, če rednih avtobusnih zvez ne bo, se zna zgoditi, da bodo mladi odšli. Prav nič ni prijetno živeti v vasi, kjer ni ne telefona ne dobrih zvez.
Z rednimi avtobusi "bi oživelo življenje v dolini Kadovne, saj bi prihajali turisti in izletniki. Radovna je tudi v območju Triglavskega narodnega parka, sami domačini pa so bili vedno najboljši varstveniki narave.
Vendar je Zgornja Radovna edina vas v jeseniški občini, ki nima niti enega telefona (pred vojno smo ga imeli) iu smo tako povsem odrezani od sveta. Veseli smo vsega, kar smo po vojni dobili, tako elektrike kot vodovoda, prispevali smo tudi za televizijski pretvornik in če bomo dobili dobro cesto — potem se res nimamo nad čim pritoževati.
V Radovni smo kmetje v pašni skupnosti uredili vse pašiit površine, ob delni pomoči zemljiške skupnosti in sklada za intervencije v kmetijstvu. Tu so peščena tla, zato je bilo vedno manj pridelka, dobro je rasla le trava. Ko so jo strokovnjaki pregledali, so ugotovili, da ima visoko hranilno vrednost. Mleka ne moremo oddajati, saj smo predaleč od zbiralnic, zato se ukvarjamo le z živinorejo.«
Alojz Lipovec je že 80 let ukvarjal še z nečim — z nošnjo hrane na Kredari-
Alojz IJpovec iz Zgornje Kadovne
co. Vsak dan je s petimi konji, ki so
u"'
sili vsak po 100 kilogramov, krenil p ti Kredarici in se vračal. Zdaj gr<!' njegovih stopinjah sin, ki poleti v« dan osedla konje pri sedem kilometj^. oddaljenem skladišču in se z nJ'
itf1
vred povzpne do planinskih postojat'
Življenje v Zgornji Radovni ni V Q.
nič idilično kot se zdi naključnim P0^
tnikom in turistom, ki se sprehajaj
lepih travnikih in gozdovih. A vsaj v
sno je postalo, veliko in največ P°$e\\
slugi Alojza Lipovca, ki je »duša« ^
akcij v kraju in ki si že vse ž»v 1J tali
prizadeva, da bi v Radovni ljudje 0 . ,n
;n da bi vasi mladi zagotovili razv
prihodnost. ,a\
D. SedeJ
Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas, telefonski številki sta: 21-890 ali 21-835.
Dan oglarjev
Stari vrh, J. avgusta     Turistično društvo Stan vrh dane   U IV najstič prireja etnografsko-turistično prireditev dan oglarjev. Nu P reditvenem prostoru na Grebljici se bo začelo ob 11. uri z nastop0 ^ folklorne skupine Javorje ter nonetu Združniki, uro kasneje pa 00 oglarji prikazuli svoje delo: pripravljanje drv, ureditev kopišču, nje drv v kopi, pokrivanje kope in kuhanje oglja. Videti bo mogoča di koparsko orodje, bajto, za popestritev pa bo še tekmovanje v /UTe£j nju m /laganju drv Od pol dveh naprej bo zabava, za katero °°, na drugim skrbel tudi ansambel Ivana Kupai |a Parkirni prostori bodo Grebljici in v Zaprevalu.
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
KULTURA
5. STRAN ^mmSSm^SOLAS
Jaka Torkar, akademski slikar
RAZSTAVE NISO VEDNO PRAVO MERILO
Jesenice — Čeprav se slike akademskega slikarja Jake Torkarja v zadnjih letih malo pojavljajo na razstavah, je njegovih slik med ljubitelji kar precej, razen tega pa je, posebno v jeseniški občini, veliko njegovih reliefov
in plastik.
Slika Jake Torkarja, akademskega slikarja z Jesenic, je na kakšni skupinski slikarski razstavi že prava redkost pa tudi s samostojnimi razstavami njegovih petindvajset let samostojnega umetniškega delovanja ni ravno bogatih. Kljub temu je njegovo ime med gorenjskimi in slovenskimi sodobnimi slikarji povezano s portretiranjem. Ni namreč o Torkorju njegov učitelj Božidar Jakac, izjemen mojster portreta, dejal, da je eden redkih njegovih učencev, ki so ga prav glede portreta dosegli.
Vendar pa Jaka Torkar pravi, da ni portretist, čeprav ima na slikarskem stojalu zelo pogosto začet ra-vno portret. Morda tudi zato, ker v 2adnjem času postajajo portreti, med njimi tudi družinski, nekakšna moda. Toda Torkar, ki se v slikarstvu nasploh noče ravnati po kakšnih modnih tokovih, pravi, da §a zanima izključno figuralika. Njegovih reliefov, zanje je pred le-? dobil Prešernovo nagrado, je v Jeseniški občini kar precej. Pod nJegovimi prsti so nastali dr. Čeh, Matija Čop, Simon Gregorčič v Vršnem, pa narodni heroj. Svarun ln |e kaji.
Se najmanj pa se mu zdi prav, da ga označujejo — če je slikarje
Jaka Torkar: Portret Barbare (skica)
sploh treba razvrščati po zvrsteh, s katerimi se ukvarjajo — med kraji-narje. Res se je veliko ukvarjal s krajino, s čopičem se je najraje loteval Trente pa Jasne, Podkorena in drugega, iz urbanizacije umaknjenega sveta. Rad se je udeleževal likovnih kolonij, na primer v
Bovcu in na Jesenicah, kjer je nekajkrat slikarsko znanje prenašal na tečajnike Dolika.
»Slikarstvo hodi včasih nenavadna pota,« razmišlja Torkar, ki se tudi brez pojavljanja na razstavah ne čuti odmaknjenega od sodobnih likovnih tokov.« Preživeli smo vrsto modernih tokov in odmevov nanje, alternativ, bolj ali manj popularnih, ki pa so zaradi krčevitega iskanja novega v izrazu kmalu obnemogle in utonile. Ne glede na vse, kar se v slikarstvu dogaja, preživi tisto, kar umetnik pošteno izpove s čopičem, kredo ali svinčnikom.«
Tako nekako, morda še malce prestrogo, sodi slikar tudi o svojem delu. Čeprav je v zadnjem času nastalo nekaj izvrstnih del, krajin in tihožitij v olju, pa z umetniku lastnim iskateljskim nemirom ugotavlja, da delo, s katerim bi bil popolnoma zadovoljen, pravzaprav še ni nastalo. Navsezadnje mora biti tak občutek lasten prav vsakemu umetniku; ko si povedal vse, tudi tisto, kar si dolgD nosil v sebi in končno prelil na platno, se je verjetno za ustvarjalnost čas že ustavil.
L. M.
POLETNA GLASBENA SREČANJA
Radovljica — Koncerti, izvedeni v okviru Poletne akademije za staro glasbo, so popestrili tudi kulturno ponudbo
blejskega otoka.
^ Konec julija so se v radovljiški obči-, končala kar tri pomembnejša glas-ak^ srečanJ'a: Peta Poletna glasbena Han "'a za staro glasbo, Festival bit• °.vlJlca in Teden baročne glasbe na ^Jskem otoku. Te akcije so sad plod-^ ga dela komaj eno leto delujočega Hari tVa lJubiteljev za staro glasbo v bJr°vlJ'ici in tudi sad prizadevanj glas-h n°ga umetnika in učitelja, Klemena
jgovša iz Ljubljane. L amov Consort v sestavi Klemen W°VŠ' Irmgard Tutschek, kjunasti cW • Al°jzij Mordej, baročni violon-•von' ln Franz Zebinger, čembalo, je s caggertofn letošnji Festival Radovlji-
flg^tu-oznost izvajalcev na kljunasti cev V ter stilna poglobljenost izvajalci^ **8sa eontinua sta bili glavni znani r?S" koncerta. V radovljiški Graščine nastopil tudi GALLUS CONSORT SJama- k,,as m čembalo, Miloš Vi0|Ot'' prečna flavta, in Irena Pahor, vij^.du gamba). Priznani in uvolja-tfSt 1 Ansambel za zgodnjo glasbo iz aJe izvajal dela iz furlanskih glas-
benih arhivov 18. stoletja. Sestavljajo ga mati, oče in hči. Vsi po vrsti so hkrati tudi glasbeni učitelji šole Glasbene matice v Trstu ter izvrstni individualni in ansambelski muziki.
Čembalistka in docentka za čembalo LUCY HALLMAN RUSSELL je imela samostojni koncert v Graščini, svoj recital pa je dopolnila na blejskem otoku z orglami. Ansambel v sestavi Klemen Ramovš, kljunasta flavta, Paolo Faldi, baročna oboa, Dina Slama, čembalo, in Irena Pahor, viola da gamba, je igral sonate G. Ph. Telemanna in Bacha, solo v c-molu za kljunasto flavto, BWV 1013 J. S. Bacha (K. Ramovš) in Vival-dijev Concerto v g-molu, PV 402. Zanimivosti nastopa sta bili baročna oboa in fantastična virtuoznost kljunastega flavtista Klemena Ramovša. Ta umetnik je na vseh nastopih (solistično in ansambelsko) izjemno izstopal in ponovno utrdil sloves primaša kljunaste flavte tako doma kot zunaj svoje ožje domovine. Na koncertu slovenske ljudske glasbe z izvirnimi ljudskimi instrumenti in avtentiko reprodukcije so na-
stopili Mira Omerzel-Terlep, Matija Terlep in Beti Jenko. Ansambel, zadnje čase malo spremenjen (pevko Bog-dano Herman je zamenjala Beti Jenko), vztrajno zbira ljudsko glasbeno izročilo in vneto in kar najbolj izvirno predstavlja to našo zapuščino. Orga-nist in čembalist FRANZ ZEBINGER je na sobotnem orgelskem recitalu na Goršičevih orglah radovljiške župnijske cerkve priredil samostojni orgelski recital. Škoda, da instrument solistu ni dovoljeval večje glasbeniške prilike in so bila dela Rathgeberja, Fuxa, Muffa-ta, Kuhnaua, Havdna in Bacha bolj nezapažena kot bi zaslužila. Franz Zebinger razpolaga s poglobljenim stilnim pristopom ter bogatim pogledom v baročno in kasnejšo zgodovinsko glasbeno zapuščino preštevilne literature tako za orgle kot za čembalo (za instrumente s tipkami!). Na nedeljskem sklepnem koncertu so pod vodstvom vseh navedenih docentov nastopili naj boljši študenje s samostojnim, baročno sklenjenim glasbenim večerom.
Franc Križnar
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ— V galerijskih prostorih Mestne hiše je odprta razstava Kolori-stično slikarstvo na Gorenjskem 86 in razstava Kmečka hiša na Gorenjskem slikarja Rudolfa Arha.
RADOVLJICA^ — Danes ob 19. uri odpirajo v Šivčevi hiši razstavo kroki-jev in risb Bonija Čeha, Črtomira Freliha, Alenke Kham-Pičman, Janeza Ravnika, Melite Vovk in Franca Vozla.
ŠKCFJA LOKA — V galeriji na Loškem gradu razstavlja Erika Bajuk, akad. slikarka, izseljenka iz ZDA. Razstava je odprta še do 4. avgusta.
JESENICE — V galeriji Kosove graščine so ogled Originali in odtisi. Razstavo je posredoval Gorenjski muzej Kranj.
V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik članov likovnega kluba Relik iz Trbovelj in likovnega kluba Dolik Jesenice.
RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine danes ob 19. uri odpirajo razstavo fotografij Edija Gnilšaka iz Radovljice.
BOH. BISTRICA — V Domu Joža Ažmana je odprta razstava likovnih del Metke Vovk-Mauser in Matjaža Mauserja.
BLED — V Festivalni dvorani so na ogled slike akad. slikarja Dušana Lipovca.
RADOVLJICA — V galeriji Kamen je na ogled razstava krokijev in risb
Bonija Čeha, Franceta Slane in Melite Vovk.
KAMNIK — V razstavišču Veronika je na ogled retrospektivna razstava slik akad. slikarja Dušana Lipovca.
KRANJ — V galeriji Kavka razstavlja miniature Helena Šajn.
LUKOVICA — V galeriji Pri vodnjaku so na ogled dela oblikovalke Bernarde Zajec.
TRŽIČ — Muzejske zbirke so odprte razen ponedeljka v torek, sredo, četrtek in petek med 10. in 18. uro, v soboto in nedeljo pa med 14. in 19. uro.
RAZSTAVA TRŽIŠKIH LIKOVNIKOV
Tržič — Ob občinskem prazniku odpirajo v tržiškem Paviljonu NOB danes ob 18. uri likovno razstavo tržiških likovnih amaterjev. Na ogled bo 21 del v pastelu, kitajskem tušu, olju in akvarelu. Razstavljajo: Vinko Hlebš, Jaka Kepic, Ivan Valjavec, Izidor Ropret, Ernest Krnaič, Stane Perko, Damjana Škantar, Viktor Klofutar in Nada Bahek. Razstavo bo odprl prof. Janez Ster, v kulturnem programu pa nastopajo recitatorji KUD Podljubelj, na kitaro igra Damjana Škantar.
B. Kuburič
ŠTIRI GLEDALIŠKE PREMIERE
Kranj —- Na občnem zboru Eksperimentalnega društva Gledališče čez cesto, ki je bilo v začetku julija, so med drugim sprejeti tudi repertoarni načrt za sezono 1986/87. Ker je bila minula sezona sicer zelo uspešna, vendar zaradi obsežnega repertoarja tudi dokaj naporna, so se odločili postaviti na oder štiri premiere. To bodo: Petra Božiča Vedomec Kriš (režija Srečo Špik, dramaturgija Taras Kermauner), Janez Žmavca Podstrešje (režija Bojan Regouc, dramaturgija Dušica Koporec), Fallade-Alidiča Bratec (režija Jože Valenčič, dramaturgija Iztok Alidič) in Harolda Pinterja Strežni jašek (režija Igor Likar, dramaturgija Peter Božič). Razen gledaliških predstav so v načrtu tudi multime-dionalni projekti kot sta Seliskarja — Pušavca Šele, ko moraš, greš in Alidiča Spolno življenje mravljinčkov. V načrt sodi tudi plesna predstava Marabujev dan ter dve lutkovni predstavi, od katerirfje prva, Bacha-Zagoričnika Jonatan Galeb, že izbrana in potrjena, druga pa bo sprejeta kasneje. V novi sezoni bo Gledališče čez cesto ponavljalo tudi vse najuspešnejše predstave iz prejšnjih sezon, med drugim Danes ali apokalipso, Afriko, Petra Momljača in druge.
L. M.
SLIKE IN PLASTIKE E. M. BAJUKOVE
Škofja Loka — Erika Marija Bajuk, profesorica umetnosti (College of Du Pa-ge, Illinois, ZDA), po rodu iz Celja, je razstavljala v ZDA, Evropi in na Japonskem. Njena dela so v številnih javnih in privatnih zbirkah.
V slikah gradi svoj poseben svet. Poseben zato, ker je izredno oseben, saj so slike odraz njenih premišljanj in fantazije, ki se ne da naslikati tako lahko kot šopek realističnih rožic, ampak terjajo od gledalca veliko več miselnega napora. Mar se misel, čutenje, razmišljanje sploh dajo spraviti na platno9 To zmorejo nekateri slikarji in pričujoča razstava to tudi potrjuje.
Pred nami je celotna podoba razstave, barvno izredno močna, uravnotežena in izpričujoča duha kiparke in slikarke, kajti tudi njene plastike v keramiki ali sestavljanke iz lesa, gline in železa, izpričujejo, da je Erika Marija Bajuk prežeta s slikarskim duhom. Neprestano je na sledi lastni fantaziji, ki jo lovi in zadržuje v svojih slikah in plastikah.
Erika Marija Bajuk sestavlja v svojih slikah svetlobo barv in strukturalne oblike v posebno vzdušje, ki odseva njeno osebno iskanje povezave prakultur in nove, drugačne kulturne sredine, obenem pa ostaja njeno delo trdno zasidrano v vzdušju zahodno evropske civilizacije. Slikarka uporablja čutne barve, od rdeče do zamolklih okrov, upodablja krajino in človeško figuro na svoj poseben način. S to ikonografijo ustvarja bolj barvno atmosfero, ki samo nakazuje predmet, in to predvsem na čustven način, ta pa se odraža v pozitivni razigranosti, v hotenju, ponuditi lepoto, ko jo vidi slikarka tudi drugim.
Andrej Pavlovec
N
°v roman Toneta Svetine
Ukanas
' »»Malje
vanje
Grand hotelu so čakali dva dni.
}i° ')! s1' !°vil v kak drug pre-lel, to l»okr mutn
je želel doživeti gozdove
ok.i 1
^Jl^e, tam pa je bil na lovu pred s0g .''^'Publike Tito. Naslednji dan 'o^j^ videli, ko se je peljal mimo v ko brvji^h mercedesov. Wolf ga je videl
k ^uduJem tega človeka Erich. Ne ^V/h' k(M v zahodnem svetu in tudi ^vi(.U)(lu /v P0' stoletja povzroča pre
%>r)(<-  Občuduj,.,,,   ga   zato,   ker |e |n |^.redkih ljudi, ki točno ve, kaj hoče ta ,i ttlore. Na lastni kozi je i/ktisil, V"l'ia, /ato '.em prepričan, da se
Vs%   k°ri za m"' /a stanj«! ki Ja »So'v'''1'0'1 i)0treDno« °vilu , sa,r> z vami, tudi to, da bova
3jhj,kjer je lovil on. dokazuje,
■ Ug0^(.)v'' besede niso eno, dejanje pa '*?,Uo ,)('"iokrati/.iral je to državo in
^nl ♦    države, v kateri je ostalo f^Vj, turških navad in tudi r.izvad, \   J« moderno državo, v kateri osel)
S" vi oda no 00 l,a/a 111 00 slej ali ^vu      ;* ll,f,i P° flHu- m> U> !>(> l'l><» v *to 1,1 UsPesnem vojskovanju.«
\l() S<> 'ePO Sliši   Samo bojim se. da P«>šli v prazno lovišče«
Potem ko je konec preteklega leta izšla Ukana IV, v kateri se je pisatelj v nekaks nem loku Izognil osebam, ki jih je opisoval v svojih prejšnjih knjigah, se z Uka-
) V znova loteva vojne zgodbe, kot jo je začel plesti že v pr\ i knjigi; v Ukani zaključuje zgodba majorja VVolfa in nekaterih drugih oseb, katerih usode se prepletajo že v vseh prejšnjih knjigah. V več nadaljevanjih bomo objavili nekaj odlomkov iz še neobjavljenega romana, ki bo izšel letos v jeseni.
»Vaši pomisleki so odveč. Tito. odstreli samo enega petelina«
»Kaj pa njegovo spremstvo?«
»Spremstvo pa nobenega.«
»Na tej visoki planoti je petelinov do volj čeprav v Evropi izumirajo.«
»Čudno, da izumirajo. Izumirajo tako, kot dobri odnosi med ljudmi, iz.gi njajo, ne da bi vedeli, zakaj«
II.
Dolina je bila vsa v cvetju, zelenje se je premikalo visoko v pobočje predgorja. Ptice so spletale vence svojih gnezd. Sivo zimsko nebo je zamenjala modi i na, podobna otroškemu očesu, nedol zna in čista. Simfonija pomladi in su menja je vrela iz ptičjih grl in potokov, ki so se stekalt v reke. Na visoki piano tijkamor jih je pripeljala kopna cesta, ki je vodila skozi morje dreves, je to plim sončnim dnem in jezikom južne B i   elra kljubovala debela snežna ode
ja.
V osojah, meter debela, se je tanjša la na sončnih rebri b kjer so so že ka zale kopnjave.
Helmuth je ukazal Erichu, da so prvi dan obvozih veliki gozd P" vseh spluze
nib cestah. Težko so so umikali z. debli naloženim kamionom, ki so iz velikih skladovnic dan za dnem odvažali hlodovino iz gozdov. Med vojno je bila ta divjina skoraj brez cest, v njej so partizani izginjali kot šivanka v seneni kopi.
Menda ni bil edini Nemec, ki se je najbolje počutil v visok* m gozdu. Vse življenje germanskih prednikov je ob vladoval gozd. Njihova mitologija je izšla iz. gozdov in njihove predstave o vojski prav tako. Njegovo predstavo o velikem gozdu, ki se mu je po vojni preselila v sanje in željo, da bi še enkrat doživel tesnobo, ki vzbuja nevarnost, skrito za vsakim izmed teh nešte-vilnih debel, je zamenjalo slo, da bi dobil biser teh gozdov — velikega petelina. Ni bil edini, ki ga je prignala sla za
negotovostjo petelinjega lova. V lovski
koči se je srečal z velekapitalistom Ko-nigom in s svojimi tremi direktorji, /vedel jo, da nemški lovci prihajajo predvsem na tO planoto, ker podobnih gozdov ni veliko na svetu.
Trideset tisoč hektarov strnjenega gozda sega vse do predgorja visokih r.ora, kjer drevje omaga in se poganja jo k oblakom in zvezdam gole sni zone gore v pnostrenih vrhovih.
Nehote se je spomnil Italijana Car-nettija, ki je v knjigi Množica in moč z gozdom povezoval predstave o Nemcih. Za množični simbol Nemcev velja vojska. Vojska pa je korakajoči gozd. Togost in vzporednost pokonci stoječih dreves, njihova debelina in število, na polnjujejo Nemcu srce z globoko in skrivnostno radostjo. Z drevesi se počuti eno, snažnost dreves, njihova medsebojna omejenost, poudarjanje navpičnic, vse to poudarja obvladani ritem. Stanovitnost dreves so kreposti vojsčaka, skoraj kot oklep in uniforma. Gozd in vojna mu predstavljata varnost, pokončnost, moč, gozdna romantika je v pesmih in pesnitvah. Čudno, da je ta analitik pozabil na Nemca — lovca. Saj ni ljudstva na svetu, ki bi v enaki meri kultiviralo lov, ki bi tako neskončno ljubilo živali in bi imelo tako malo posluha za človeka in njegove težave. Kdaj se bo spremenila ta predstava o njih? Sedaj, ko postajajo Zid je narod brezsrčnih vojščakov, Nemci pa narod delavcev in uspešnih poslovnih ljudi. Naj bo, kakor hoče. V tem trenutku je bil prepričan, da je najsrečnejši v velikem gozdu, najbolj nesrečen in nebogljen pa v velikem mestu.
Lovska sreča jim ni bila najbolj naklonjena. Čez grebene gora na jugu so bruhnili vodonosni oblaki. Pomladni vetrovi SO se stepli v vrhovih dreves, nekajkrat je votlo zagrmelo in bele zavese dežja so zamrznile kljune petelinov. Le gospod Kdnig je imel srečo v nesreči. V nemirnem meglenem jutru sta se z lovcem priplazila tik pod drevo
pojočega petelina. V mraku je petelin visel na veji kot privid, ki ga je veter nihal. Po strelu se je zvijugal med debli in razločno sta slišala, kako je zamolklo udaril v sneg.
Ko sta ga šla iskat, ga ni bilo nikjer. Odkrila sta vdolbino v snegu, dobila nekaj peres in kapljic krvi, od tod naprej pa je šel zastreljeni petelin po tleh. Sla sta po sledeh njegovih krempljev do kopnjave, kjer se je začela goščava in mlad gozd. Po nekajurnem iskanju sta obupala. Lovec je telefoniral po slednega psa. Kmalu se je pripeljal visokorasli upravnik (gozdarstva) Miloš v jerhovicah in kastorcem z gamsovim čopom. Pripeljal je svojega nemškega žimastega ptičarja, ki je takoj začel slediti. Kdnig je hotel videti, kako delujejo pasji čuti takrat, ko človek odpove. Pes jih je na jermenu pripeljal dvesto metrov daleč, naravnost k petelinu. Dobili so ga zagozdenega med koreninami padlega drevesa. Bil je tako skrit, da ga človek ne bi nikoli našel. Kdnig se je čudil, da tudi žival hoče umreti v miru in skrita.
Zvečer ko je vihar zunaj krivil drevesa, je srečni lovec priredil v Šport hotelu proslavo v čast najdenega petelina. Tudi Helmuth, Erich in mala Inge so bili povabljeni. Iz doline se je pripeljal direktor gojišča, plavolasec z modrimi očmi, uglajenega vedenjafv lovski obleki zelene barve. S seboj je pripeljal prijatelja, ki ga je predstavil kot kiparja in vojnega pisatelja.
@®IMi3SMJ©IEIIGLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, REPORTAŽA
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
Ce vzgajaš moža, vzgajaš samo njega; če vzgajaš ženo, vzgajaš celo družino.
Arabski pregovor
Dokler je protje mlado, ga je viti lahko.
Človek je to, kar napravi sam iz sebe.
Kdor hudobije ne kaznuje, jo podpira.
Leonardo da Vinci
OSVEŽIMO SE
Moka
2 dl piva, 1 žlička instant prave kave, 2 žilčki sladkorja, 2 kocki ledu, 1 brizg ruma, konjaka ali dobrega žganja.
Vse sestavine damo v mikser in rotiramo pri prvi stopnji pol minute.
Frape z jagodičjem
2 1/2 dl pasteriziranega mleka, 5 dkg poljubnega ja-godičja, 2 žlički sladkorja, 1 jajce, 2 kocki ledu.
Dobro ohlajene sestavine damo v mikser in 1 minuto rotiramo na drugi stopnji.
KUMARE TAKO IN DRUGAČE
Kumare z mlekom
2 srednje veliki mladi kumari, sol, 2 žlici masti ali 3 žlice olja, 1/2 čebule, 1 žlico moke, paprike in paradižnikove mezge po okusu, 1/2 do 3/4 1 mleka, 1 žlico kisa.
Oprane kumare olupimo, naribamo in solimo. Stoje naj pol ure. Na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo in moko. Potresemo s papriko, primešamo paradižnik in nekaj žlic vode, še bolje od kumar odcejen sok. Razkuhamo, dodamo odcejene kumare, po potrebi zalijemo z mlekom in nazadnje okisamo. Vre naj nekaj minut.
Ponudimo s praženim, slanim ali zmečkanim krompirjem.
Kumare z mletim mesom
1 kg kumar, 3 žlice olja, 1 čebulo, 1/2 kg mletega mesa (svi-nine ali govedine), sol, poper, papriko, zelen peteršilj.
Kumare olupimo in po dolžini razpolovimo. Izdolbemo se-menje in zrežemo na 2 cm dolge koščke. V kozici segrejemo olje, prepražimo sesekljano čebulo in dodamo meso. Začinimo, nekoliko prepražimo in pridenemo kumare. Dušimo v pokriti posodi približno četrt ure. Potresemo s sesekljanim pe-teršiljem in ponudimo s slanim krompirjem.
Kumare s smetano (prleške)
2 do 3 kumare, 1 strok česna, kumina, sol, kis, 2 krompirja, 1 žlica zaseke, 1 do 2 žlici moke, 2 dl smetane.
Kumare olupimo, naribamo in osolimo. Krompir skuhamo, olupimo, pretlačimo in primešamo kumaram. Iz zaseke in moke naredimo svetlo prežganje, ga razkuhamo in zlijemo v kumare. Solimo, začinimo s strtim česnom, kumino in poprom. Prevremo, dodamo smetano in vse dobro premešamo.
PRI LONČNICAH ŽE AVGUSTA MISLIMO NA ZIMO
Kdor bo hotel svoje amarilise pripraviti že zgodaj do cvetenja, naj začne ukrepati že avgusta. V drugi polovici avgusta zalivamo vse manj, dokler proti koncu povsem ne prenehamo. Seveda morajo biti tudi tedaj na soncu. Da ne bi listi prehitro oveneli, jih v vročih dneh orosimo. Vse to je seveda koristno samo pri čebulah, ki bodo v naslednji sezoni cvetele. Kot napotilo lahko velja: zagotovo bodo cvetele tiste rastline, ki imajo po štiri liste.
Da bi členasti kaktus v avgustu nastavil cvetne popke, moramo v avgustu vodo vse bolj omejevati. Zalivamo samo toliko, da se zemlja povsem ne posuši. Rastlina naj stoji na soncu. Tiste člene, ki niso dovolj dozoreli, odrežemo. Večinoma se popki pokažejo šele v oktobru. Kakor hitro jih opazimo, spet pričnemo normalno zalivati.
Azeleje in kamelije, ki smo jih v vrtu vglobil^in tiste, ki stojijo na oknu, potrebujejo tudi avgusta zelo veliko vode, gnojimo pa ne več. Z vodo ne smemo varčevati, sicer popki pri kamelijah odpadejo, pri azalejah pa se niti ne razvijejo.
Balkonske rastline se do avgusta razvijejo do najvišje stopnje, zato potrebujejo mnogo vode in hranil. Gnojimo jih enkrat tedensko. Dušičnih gnojil avgusta ne uporabljamo več. Primerna so samo hitro delujoča, vsestranska gnojila.
Odcvetele ali kako drugače poškodovane cvete na balkonskih rastlinah redno odstranjujemo. Rastline so tako lepše in raje cveto. Če pa ostanejo odcveteli cveti predolgo na rastlinah pa nekatere rastline (na primer petunije) kaj rade na račun cvetenja razvijejo seme.
Avgusta je zadnji čas za poletno presajanje lončnic. Če jih
presadimo pozneje, se do jeseni ne morejo več zadovoljivo ukoreniniti. S tem pa lahko pozimi nastopijo težave in se kaj rade razvijejo koreninske bolezni.
Za zimsko cvetenje v hladnih prostorih so zelo primerne trobentice (Primula acaulis vulgaris). Za ta namen jih avgusta posadimo v lonce. Primerne so samo zdrave in dobro razvite rastline, slabotne bodo komaj kaj cvetele. Pred sajenjem rastline temeljito zalijemo, da ohranimo sprijeto koreninsko grudo. Izkopavamo jih z ročno lopatico. Koreninske grude naj bo tolikšne, da jih bomo lahko posadili v srednje velike lonce. Sadimo kar v navadno vrtno zemljo. Po sajenju vglobimo lonce na isto mesto do vrha in jih redno zalivamo.
V zemlji, ki jo imamo za presajanje rastlin, se poleti radi razmnožijo beli črvički. Njihov pojav je zadosten znak, da smo preveč zalivali. Živijo namreč samo v precej mokri zemlji in tam se tudi hitro razmnožujejo. Kjer se pojavijo množično, nevarno ogrožajo korenine in s tem tudi celotno rastlino. Kdor skrbi, da ni kup zemlje premoker in da se pred vsakim zalivanjem posuši vsaj zgornji del, temu se črvičkov ni treba bati. Proti njim uporabljamo E sredstva, poprašimo jih po vrhu. Vendar tega ne delajmo v notranjih prostorih. Preprosteje je, če po vrhu potrosimo suho mivko; ta povzroča, da se na vrhu zemlja hitro osuši, s tem pa preprečuje razvoj tega škodljivca.
DOMAČI ZDRAVNIK -
MAJARON
POŽIVLJA
ŽIVCE
Majaron je v ljudskem zdravilstvu zelo priljubljena zel. V prah zdrobljen je njuhanec, ki očisti nos gostega sluza. Majaron je zdravilo pri vseh mogočih krčih, pri božjastnem trganju, poživlja živce in je učinkovit pri ohromelosti živcev, živčni slabosti, pobitosti, migreni, glavobolu, napadih, omotice, živčnih bolečinah v želodcu.
Lahen majaronov preliv dobro pomaga otrokom pri črevesnih krčih.
Odrasli pijejo močnejši čaj v začetku vodenice, pri zlatenici, težavah z jetri, zasluzenju pljuč, pri napenjanju in nered-nostih z želodcem.
Majaronov zavrelek imajo ljudje za zdravilo proti izpadanju las.
Trgovraten nahod ali poln nos očisti mazilo iz 5 do 6 g svežega majaronovega soka, ki ga dobro pomešamo z 20 g neslanega masla.
Za zunanjo uporabo je olje, predestilirano iz svežega cve-tečega majarona,ali pa olivno olje, v katerem se je svež majaron namakal 2 do 3 tedne. S tem oljem mažejo krčne žile; olje tudi vtirajo pri protinu in revmatizmu, zastalih udih po dolgi bolezni ali po napornih pohodih, pri zatrdelih bezgavkah in zatrdlinah na prsih.
Ženske rade uživajo majaronov čaj za pospeševanje mesečnega perila in za oslabitev krčev v maternici.
Pri bolečinah in tiščanju v želodcu presenetljivo pomaga gorek obkladek iz cvetečega majarona, kuhanega z belim vinom. Tak obkladek omili podplutbe in bolečine pri spahnje-nem udu.
Kopel z majaronovim zavrelkom poživlja živce in krepi.
Čeprav je majaron tako blagodejen, povzroča izčrpanost in glavobol, če se z njim pretirava. Zadostuje 1 čajna žlička za 1 skodelico preliva.
Prav je, da vemo
Maščobo po cvrtju očistimo. Še toplo precedimo skozi filtrirni papir ali gosto cedilo. Če je moščoba potemnela ali se navzela duha po jedi, ja zavržemo.
Jajčna jed bo izdatnejša in obilnejša, če izločimo be-
ljak, ga stolčemo v sneg in šele nato dodamo rumenja' ku, ki smo ga prej ddbro premešali.
Drobnjaka ne kuhamo, ker izgubi vitamine in diša-vne snovi.
Pečena ali dušena jetra solimo tik preden jih postavimo na mizo, sicer postanejo trda.
Na cenovni loj trici vsi tiščijo proti vrhu
(Pre)drago pivce rahlja živce
Bled, 31. julija — Čeprav imamo pri nas na tone zakonov, še vedno nimamo predpisa, s katerim bi razvrstili gostinske lokale v kakovostne razrede, ki bi bili osnova za oblikovanje cen in za podražitve. Nered se na zunaj kaže tako, da, denimo, pivo v zatohli in temačni beznici, kjer strežejo le za šankom, stane le par desetakov manj kot v urejenem lokalu, kjer ima natakar metuljčka za vratom, vsaka miza vazo in prt, v restavraciji pa za boljše počutje sveti še nekaj luči.
Na Bledu deluje v okviru turistične poslovne skupnosti posebna komisija, ki usklajuje cene pred vsako poletno in zimsko turistično sezono; po potrebi pa se sestane tudi vmes. Med hoteli so cenovna razmerja urejena: najdražja sta Vila Bled in hotel Toplice, sledita hotela Park in Golf, njim pa potem hoteli B kategorije, med katerimi prihaja le do malenkostnih razlik. Cenovni red je tudi v hotelih: najdražja je pijača v nočnih lokalih, na drugem mestu so hotelske restavracije, njim sledijo bifeji in kavarne. Čeprav je Bled med najdražjimi turističnimi kraji v Jugoslaviji, z nekaterimi cenami pa se lahko primerja tudi s sosedama, z Avstrijo in Italijo, se zdi, da bi prav vsi na Bledu (ne glede na kakovost ponudbe in storitev) radi zlezli na zgornje kline cenovne lestvice. Bifeji trgovskih organizacij poskušajo loviti boljše lokale, četudi se z
urejenostjo in ponudbo ne morejo primerjati z njimi. Spomladi so bile razlike tako majhne, da so hotelirji že pošteno bentili; zdaj so ta razmerja nekoliko ugodnejša, vendar še ne na primerni ravni. Navedli bomo le nekaj primerov. V lepo urejenem bifeju Bata v hotelu Jelovica stane pol litra piva v steklenici 300 dinarjev, ekspres kava 150 in liter vina 1600 dinarjev, medtem ko v Škrbini (v bližini avtobusne postaje) stane pivo 260 dinarjev in kava 130, v par deset metrov oddaljeni okrepčevalnici Tiger (kjer so bili med našim obiskom prti le na polovici miz) pa pivo 280 dinarjev, kava polovico manj in liter vina od 1200 do 1600 dinarjev.
Za boljšo predstavo si oglejmo še nekatere cene. V restavraciji hotela Jelovica (B kategorija) je treba odšteti za liter vina 1900 dinarjev in za pollitrsko pivo 450; na senčnem vrtu in za pogr-
njeno mizo snack bara Union stane pivo 330 dinarjev, kava 170 in vino 1400, v kavarni Rikli kava 230, pivo 350 in vino 1600 dinarjev, v restavraciji hotela Park (A kategorije) pivo 600 dinarjev, kava 350 in liter vina 2200, v Kazini, ki velja za nočni lokal, pa pivo 700 dinarjev, kava 400 in buteljka vina tri tisočake.
»Najkrajši konec potegnejo pri teh cenovnih neskladjih hoteli B kategorije, kjer so cene pijače le za nekaj desetakov višje kot v bifejih,« je dejal Matjaž Završnik, turistični delavec z Bleda. »Čisti dohodek od litra vina se izniči že tedaj, če gost okruši ali nenamerno razbije de-cilitrski kozarec«
Na Bledu obljubljajo, da bo že v prihodnji sezoni drugače: v poslovni skupnosti bodo razvrstili lokale v kakovostne razrede, ki bodo potem tudi osnova za oblikovanje cen ob vsaki podražitvi.
Naj bo tako ali drugače: ljudje, ki redno zahajajo v gostilne, so še pred leti zagotavljali natakaricam, da pivce pomirja živce, a odkar so cene pobesnele, je vse več takih, ki pravijo, da jim »sok« iz hmelja para živce.
Na zdravje iz beznice, kjer je pivo najcenejše!
C. Zaplotnik
Viševca — Čeprav je že lani kazalo, da bo na najbolj odmaknjenem delu kranjske občine, v zaselkih pod Krvavcem, na Vi ševci in Vrbovju, pritekla pitna voda, so vodovodne cevi še zdaj suhe. I-ani so se krajani z veliko volje lotili akcije, pri tem pa so jim pomagali — H posebej pri izkopu jarka do Vrhovja — vojaki vojne pošte Kranj, položili so tudi cevi, uredili zajetje v Sidra žu in rezervoar na Viševci. Vendar pa je kljub zbranemu denarju iz združenih sredstev, pomoči nekaterih delovnih organizacij in prostovoljnemu delu krajanov /.manjkah* denarja. Vendar pa na Vrhovju in Viševci pravijo, da ne bodo več dolgo pili kapnice. Se ta mesec se bodo znova lotili vodovoda, pokrili z betonskimi ploščami zajetje in rezervoar ter dokončali še nekaj metrov izkopa. — Foto: L. M.
Pavle Kožuh, ljubitelj in zbiralec starih predmetov
V stanovanju
»kazita« le televizor in telefon
Škofja Loka, 30. julija — Stane Pečar, tudi loški zbiralec, priznava Pavletu Kožuhu prve«" stvo na tem področju. Njegovo stanovanje je ena sama starina, žlahtna lepota; razen kuhi* nje, seveda, brez katere gospodinja gotovo ne bi bila zadovoljna, ter televizorja in telefona* ki sta po Kožuhovih besedah edina znaka novega časa.
Občudovanje starega sega pri Pavletu Kožuhu daleč nazaj, v čas, ko so mu za kakšno drobno delo, popravilo, ljudje radi odstopili zaprašen predmet s podstrešja, s katerim niso vedeli, kaj bi. Vesel je bil, ko je njegova zbirka rasla. Potem se je spoznal z drugimi zbiratelji. Zdaj menja v glavnem z njimi, saj za denar — razen za velikega, ki pa ga nima — ni več mogoče ničesar dobiti. Zdaj že vsi cenijo patino, pogosto jo celo precenjujejo.
Dolg bi bil spisek, če bi hoteli našteti vse, kar ima: od starih svetilk, pušk, vrčev, likalni-kov, mlinčkov, slik, svečnikov, posode, orodja. . . Posebno zbi-rateljsko strast pa namenja ključem in ključe« nicam. Pravi, da baročne obešanke, ki jo je nedavno dobil z zamenjavo in je njegov ponos, ne bi dal niti za dve zlati. In pokaže ljubko zlato obešanko, ki je bila nekoč okras uri. Vrednost predmeta se ceni po starosti in izdelavi, pojasni. V njegovi zbirki so zlata, srebrne, železne in tudi lesena ključavnica z lesenim ključem. Koliko ključev ima, pravzaprav niti sam ne ve. Zastopane so različne dobe: rimska, zgodnja, gotska, barok, secesija. Ključe bi rad kronološko uredil. Čaka na profesorja iz Ljubljane, ki je obljubil, da mu bo »malo pameti nasoli«.
Zanimiva je zbirka šestih tipov kolovratov, cinasta posoda iz časa Marije Terezije. V dnevni sobi ima poleg lepe staro-nemške omare cehovsko blagajno, ki se odklepa kar s stir: mi ključi. V njej hrani bogato zbirko kovancev. Najstarejši so iz antične Grčije, potem so tu keltski novci pa srebrniki iz rimsko republike, ki jim sto rost določajo podobe hitro me
njajočih se cesarjev. Pavle Kožuh je ponosen tudi na zbirko avstrijskih srebrnikov iz časa po prvi svetovni vojni, enako pa spoštuje tudi naše, domače kovance, zlasti izdane ob posebnih priložnostih.
Ali žena kaj grdo gleda na vse skupaj, ko mora brisati prah? Sploh ne, pravi Pavle Kožuh smeje se. Že zdavnaj je »pogruntala«, da so konjičkarji najboljši možje, ker nimajo ča sa za druge neumnosti. Sicer pa je tako; ko star predmet do bi, ga reslavnra in potem ga niti ni trebu več čistiti. Po
membno je le, da je Prin?e[p/. predstavljen. Če zbirka zel~„ nih ključavnic, na primer,
Ofi
bi tako domiselno visela v't
ver»;
žni navezi ob steni, ampak b, čemela na polici, sploh ne zbujala toliko pozornosti m čudovanja. uq Pred leti je posodil PrimSkC prirediteljem blejske kr,ienkr oheeti /.a razstavo Tudi vsa*^ mu obiskovalcu jih rad P že. Rad išče, menja, rc-stavi^. rad obiskuje muzeje. V v sobi, polni starin, se najt*"
počuti in spočije
H. Jelovčan
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
TELEVIZIJA, RADIO. KINO
7. STRAN @®imSSSciJgISnGLAS
TV SPORED
PETEK
1. avgusta
■26 Poročila 18.30 Ustvarjalne igre: Črka v
barvi, poučna oddaja TV
Zagreb
18.45 Flipper, 13. del ameriške nanizanke
■9.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19 50 Želeli ste, poglejte,
poučnozabavna oddaja
20.15 Ne prezrite
«0-25 Amazonka: Začarana reka, 7. del angleške dokumentarne serije
21-10 Risanka 21.30 TV dnevnik 21-55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri
22.05 Bergerac, 15. del angleške
nanizanke 23.00 Kultura bivanja,
propagandna oddaja 23.05 Otok dr. Moreauja,
ameriški film
^Oddajniki II. TV mreže:
SOBOTA
2. avgusta
Poletno popoldne. 15.00 Glasbena oddaja 5 30 Poročila
'5.40 Številke in črke - kviz ]8.00 Rezerviran čas
;-00 Risanka
?25 TV dnevnik
''•45 Dajmo, družimo se!, 1. del .      otroške serije TV Skopje :°T5 Začimbe posvetu '845 »Kamčevci«, humoristična serija
—___ociljg
19.30 TV dnevnik 20 00 Oddaja resne glasbe 20-45 Poročila
20 50 Glasovi zgodovine, 1. del j      dokumentarne serije 2140 Nočni kino: Hiša strahov, .      ameriški film 23.30 Poletna noč TV Ljubljana (U 2 in TV Koper)
15.30 Poročila
15.35 Smer deveti otok, 4. del
TV nadaljevanka (ČB) 15.50 Vroče-hladno, 1. oddaja
video serije TV Sarajevo 16.20 Ustvarjalne igre: Črka v
barvi, poučna oddaja TV
Zagreb
16.35 Narodni parki: Komati,
oddaja TV Zagreb 17.05 Amazonka: Zlata reka,
ponovitev 6. dela angleške
dokumentarne serije 17.50 Francis v hiši strahov,
ameriški mladinski film 19.10 Risanka
19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.50 Turčija: Rojstvo človeka, 1. del dokumentarne serije
20.15 Zrcalo tedna
20.35 Muppetshovv
21.00 Vedno lepe melodije — Vransko 86, 2. oddaja
21.20 Risanka
21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik
21.55 Vreme
21.58 TV nocoj in jutri
22.05 Voznik, ameriški film
Oddajniki II. TV mreže:
NEDELJA
3. avgusta
15.45 Jugoslavija, dober dan 16.15 Miti in legende 16.30 Otroški festival —
Šibenik 86 17.45 Milijonar Job, egipčanski
film
19 00 Beograjska pomlad 86,
2. del oddaje narodne
glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Jazz-rock maraton
20 30 Dokumentarna oddaja
21 15 Poročila
21.20 Športna sobota 21.40 Glasbeni večer:
G. Mahler; III. simfonija
(do 23.45)
Poletna noč TV Ljubljana (LJ2 in TV Koper)
9.10 Poročila
9.15 Živ žav: Risanke in Lučka, 6. del češko-nemške nadaljevanke 10.10 Flipper, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke
10.35 J. K. Martin: Kitajec v Scotland vardu, 10. del angleške nanizanke
11.25 Folkart: Folklorni ansambel Pirin
11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila (do 13.05)
17.40 Poročila
17.45 Smrt ob prihodu, ameriški
film (ČB) 19.10 Risanka
19.20 Propagandna oddaja 19.24 TV nocoj
19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme
19.53 Propagandna oddaja
20.00 M. Popovski: Solunske
vragolije, 2. del
nadaljevanke TV Skopje 21.03 TV nocoj in jutri' 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Slovenci v zamejstvu 21.40 Športni pregled 22.10 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
PONEDELJEK
4. avgusta
18.15 Poročila 18.20 Smer deveti otok, 5. del
TV nadaljevanke (ČB) 18.40 Vroče-hladno, 2. oddaja
video serije TV Sarajevo
1910 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.50 Dubrovniške poletne
prireditve 20.20 N. Cato: Vse reke tečejo,
8. — zadnji del avstralske
nadaljevanke
21.15 Risanka
21.30 TVanevnik
21.55 Vreme
21.58 TV nocoj in jutri
22.05 Omizje: Glava za glavo
Oddajniki II. TV mreže:
TOREK
5. avgusta
18.10 Poročila
18.15 Živi planet: Razžarjene puščave, 6. del angleške dokumentarne serije
19.10 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.5U Kdo si, Gallus? (Oktet Gallus poje Gallusove motete in madrigale)
20.30 Jan Anouilh. Orkester, predstava Drame SNG Ljubljana
21.30 TV dnevnik
21 55 Vreme
21.58 TV nocoj in jutri
22.05 Mednarodna obzorja: To je Sovjetska zveza
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 Glasba kot mladost: S
tekmovanja v
Kjobenhavnu, 2. del 18.25 Oddaja iz kulture 19.10 Na štirih kolesih 19.30 TV dnevnik 20.00 Eureka, dokumentarna
oddaja 20.50 Poročila 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Malu, 2. del brazilske
nadaljevanke 22.05 TV galerija 22.50 Poletna noč TV Ljubljana
(LJ2 in TV Koper) Opomba: Madnarodni plavalni maraton: Jarak-Šabac, reportaža Beograd PJ v atletiki, reportaža
Poletno popoldne:
15.00 Zdravo, kako ste?,
zabavna oddaja 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Poletje na Adi, prenos
1700 Risanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Test
18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt
19 30 TV dnevnik
20.00 Morje - raziskovanje za prihodnost, znanstvena oddaja
20 50 Poročila
20 55 Parni valjak - prvih 10 let, zabavnoglasbena oddaja
21.35 Propagandna oddaja 21.40 Dinastija, 110. del
ameriške nadaljevanke
22 30 Poletna noč TV Ljubljana (LJ2 in TV Koper)
Poletno popoldne:
14.40 Zdravo, kako ste, zabavna
oddaja * 15.10 Šahovski komentar
srečanja Karpov-Kasparov 15.30 Poročila 15.40 Številke in črke - kviz 16 00 Poletje na Adi, prenos
17.00 Risanke 17.25 TV dnevnik
17.45 »Lipo ti je glumit u
Žrnovu«, dokumentarna
otroška oddaja 18.15 Rehabilitacijski centri:
Soko Banja 18 45 Žur, zabavnoglasbena
oddaja
19.30 TV dnevnik
20 00 Narodna glasba 20.45 Žrebanje lota 20.50 Po poteh svobode,
dokumentarna oddaja 21.35 Izobraževalna oddaja 22.05 Rezerviran čas (samo za
U2)
22.10 Poletna noč TV Ljubljana (LJ2 in TV Koper)
SREDA
6. avgusta
18 20 Poročila
Spored za otroke:
18.25 Slovenske ljudske pravljice: Pehta in Bedanc
18.40 Narodni parki: Krka,
izobraževalna oddaja TV Zagreb
19.10 Risanka 19.24 TV nocoj
19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.50 Film tedna
21.20 Risanka 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme 21.58 TV nocoj in jutri
22.05 Spominski center Josip Broz Tito, 1. del dokumentarne oddaje TV Novi Sad
Oddajniki II. TV mreže:
Poletno popoldne:
15.00 Zdravo, kako ste?, zabavna oddaja
15.30 Poročila
15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Poletje na Adi, prenos
17.00 Risanke 17.25 TV dnevnik
17.45 Burleske
18.15 Muzeji in galerije
18.45 Glasba na zaslonu
19.30 TV dnevnik
20.00 Oddaja resne glasbe
2045 Poročila
20.50 Zagreb - jazz kvintet,
posnetek 1. dela koncerta
21.35 Rezerviran čas (samo za LJ2)
22.05 Poletna noč TV Ljubljana (LJ2 in TV Koper)
ČETRTEK
7. avgusta
18.20 Poročila
18.25 T. Pavček: Vijavaja-ringaraja, 8. -zadnji del poučnozabavne nanizanke (ČB)
19.10 Risanka
19.20 Propagandna oddaja
19.24 TV nocoj
19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.45 Vreme
19.48 Propagandna oddaja 19.50 Mozaik kratkega filma: Priobalna jezera v pokrajini Languedoc Roussillon, francoski film
20.25 Popevke ob Gardskem jezeru, 3. del
zabavnoglasbene oddaje italijanske TV
21.25 Propagandna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.55 Vreme
21.58 TV nocoj in jutri 22.00 Propagandna oddaja 22.05 J. Roth: Beg brez konca,
1. del avstrijske
nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže:
Poletno popoldne:
14.40 Zdravo, kako ste?,
zabavna oddaja 15.10 Šahovski komentar
srečanja Karpov-Kasparov 15.30 Poročila
15.40 Številke in črke — kviz 16.00 Poletje na Adi, prenos 17.00 Risanke 17.25 TV dnevnik 17.45 Učitelj, 1. del otroške serije
18.15 Znanstveni mozaik 18.45 Domači ansambli:
Ansambla Slovenija in
Henček ^19.30 TV dnevnik 20.00 Hiša, 3. del poljske
nadaljevanke 21.20 Poročila
21.25 Rezerviran čas (samo za LJ2)
22.30 Poletna noč TV Ljubljana (U2 in TV Koper)
RADIO
PETEK, 1. avgusta
8 05 Za
4 3ri pr°9ram
J0 8 00   Jutranji program 9'asba    8 00 Poročila ^arJe   8 35 Gla^bejiapravljica
si 55 Naši umetniki mladim po h'05alcem 905 Z glasbo v do "er dan 935 Napotki za naše »Oste iz tujine 1005 Rezervira k? *a 11 05 Znano in prilju oijeno 11 35 S pesmijo po Ju «°slaviji   12 00 Poročila Nada
Sv!1 dan   12 10 Vedri 2voki
* 30 Kmetijski nasveti   12.40 Iz j.a^er»e tradicije Jugoslovan 13 In nar°d°v 'n narodnosti Un ^d melodije do melodije p °5 Suita iz baleta »Hrestač« A,tra Mjiča Čajkovskega    14 30 p'0vek in zdravje     14 40 15 25 Q^Pldanskl m»zaik    15 30 Do 11'akl In odmevi   15.55 Zabavna BJba     16 00 Vrtiljak želja Studio ob 17 00 + glasba l8ic ^"'asDa starih mojstrov j.:15 Gremo v kino   19 00 Radij 0,| dnevnik    19 35 Lahko noč. oci!    1945 Pojemo in gode
Odd 20 00 To imamo radi 21 05
. a'a o morju in pomorščakih 8iasba   22 00 Poročila Našim ^ svetu     2215 Informativna 22 x'a v nemščini in angleščini *   Iz   naših sporedov
22.30-24.00 Iz glasbene skrinje 0005-4.30 Nočni program - studio Koper
SOBOTA, 2. avgusta
Prvi program
4.30-8.00- Jutranji program -glasba 8.00 Poročila 8 05 P10 nirski tednik počitniško popotovanje od strani^dp strani 9 05 Z glasbcžv dobejfflam - 9 3S-Na potki za naše goste iz tujine. -1000 Poročila 10.05 Odprto za kulturno zabavni program 1105 S poti po Jugoslaviji
11 30 Srečanja republik in pokra jin   +   Glasbeni intermezzo -
12 00 Poročila   Na današnji dan 12 10 1400 Naši poslušalci če
stitajo in pozdravljajo     14 05 Glasbena panorama    15 00 Ra dio    danes,    radio jutri 15 10 15.25 Popoldanski mozaik
- 15.30 Dogodki ir odmevi -15 55 Zabavna glasba 16 40 Loj trca domačih - 17 00 Studio ob 17.00   Zunanjepolitični magazin
18 00 Škatlica z godbo 18 30 Mladi mladim 19 00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. pro gram) 19 25 Obvestila in zaba vna glasba 1935 Za naše najmlajše 1945 Minute z an samblorp Mojmira Šepeta 20 00 23 00 Slovencem po svetu
- 22 00 22 20 Poročila    Iz naših sporedov    22 50 Literarni nok turno      Jože  Šmit: Pesmi 23.00-5.00   Nočni program glasba
NEDELJA, 3. avgusta
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program glasba 1005 Nedeljska matine ja - 11.00 Naši poslušalci čestita jo in pozdravljajo 13.20 Za naše kmetovalce - 14 15 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo 15 00 Nedeljska reportaža 15 40 Pojo amateiski zbori -11. oddaja iz Naše pe#W86 DKUD Angel Besednjak iz Maribora - 16.05 Humoreska tega tedna   Jože J.
Petelin: En dan v življenju našega bloka 16 30 Melodije za vas 16 50 Pogovor s poslušalci -17.05 Priljubljene operne melodije • 17.50 Zabavna radijska igra 18 30 Glasbena medigra 19 00 Radijski dnevnik 19 35 Lahko noč, otroci 19 45 Glasbene razglednice 20 00 22 00 V nedeljo zvečer 22 00 Poročila Iz naših sporedov 22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna 23.00-4.30 Nočni program glasba
PONEDELJEK, 4. avgusta
Prvi program
4 30 800 Jutranji program glasba 805 Počitniško popoto vanje od strani do strani 8 25 Ringaraja 8 40 Pesmice na po tepu 9 05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine 10 05 Rezervirano za.. . -1105 Znano  in priljubljeno
11 35 S pesmijo po Jugoslaviji
12 00 Poročila Na današnji dan - 12.10 Veliki revijski orkestri -12 30 Kmetijski nasveti     12 40
Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.30 Od melodije do melodije 13 50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 1430-1525 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 - glasba 18.00 Na ljud sko temo 18.25 Zvočni signali -19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II program) 19.35 Lahko noč, otroci 19 45 Minute z Dobrimi znanci 20 00 Kulturni globus    20 10 Zaplešite z nami -
21 05 Državni simfonični orkester Sovjetske zveze in dirigent Jevgenij Svetlanov 22 00 Našim po svetu 22.15 Informati vna oddaja v nemščini in angle ščini 22 25 Iz naših sporedov 22.30 Ob domačem ognjišču
22 50 Literarni nokturno - Ivo Osolnik: Nekoč 23.00 4 30 No čni program glasba (na UKV omrežju I. in II programa in na SV)
TOREK, 5. avgusta
Prvi program
4 30 8 00 Jutranji program glasba 8 05 Za šolarje - 8.35 Mladi koncertant Nina Osta ševski violina Viktorija Zimšek violina SGBŠ Ljubljana 9.05 Z glasbo v dober dan 9 35 Napot ki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za 11 05 Znano in priljubljeno    11 35 Naše pe
srni in plesi - 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače 13.30 Od melodije do melodije - 13.45 Mehurčki - 14.00 Poročila - 14.05 V korak z mladimi 14.35 Iz mladih grl MPZ Maribor, DPZGŠ F. Sturm Ljubljana, MMZ gimnazija Celje - 15 00 Radio danes, radio jutri - 15.10 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17 00 + glasba 18 00 Sotočja (prenos iz studia radia Mari bor) 18.45 Glasbena medigra -1900 Radijski dnevnik 1935 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrin 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in be sedi 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 21.05 Radijska igra: VVolfgang Wey rauch: Japonski ribiči - 21.50 Glasbeni intermezzo 22.00 Po ročila Našim po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Slovenski pevci za bavne glasbe 22 50 Literarni nokturno Bakhilides: Pesmi -23.00-4.30 Nočni program glas ba (na SV oddajniku I programa in na UKV mreži)
SREDA, 6. avgusta Prvi program
4.30-8.00   Jutranji program glasba   805 Počitniško popoto vanje od strani do strani    8 30
Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine   10.05 Rezervirano za. . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Znano in priljubljeno (prenos iz studia radia Maribor)    11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.00 Poročila - Na današnji dan -12.10 Veliki zabavni qjf|petri 12.30 Kmetijski'nasvetf^l 2.40 Ob izvirih ljudske glasbene kol ture   13.00 Danes do 13.000-ih -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 14.05 Razmišljamo, ugota vljamo - 114.25 Popoldanski mo zaik - 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba   16 00 Vr tiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 1700 + glasba   1800 Poezi ja Osipa Mandelstama z glasbo
18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) 19.25 Obvestila in za bavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z...- 20.00 Zborovska glasba po želji poslu šalcev  Mitja Gobec iz Ljubljane
20 35 Minute s slovenskimi in terpreti     Marjana Lipovšek mezzosopran, pri klavirju Marjan Lipovšek      21.05 Gioacchimo Rossini: odlomki iz opere »Se viljski brivec«    22.00 Poročila Našim po svetu - 22.15 Informa tivna oddaja v nemščini in angleščini    22.25 Iz naših spore dov   22 30 Zimzelene melodije 22 50 Literarni nokturno Ivan Gadjanski    Skrivnosti   - 23.05
Jazz   za   vse   + rezerva 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor
ČETRTEK, 7. avgusta
Prv! program
4.30-8.00 Jutranji program glasba 8.05 Za šolarje - 8 35 Igraj kolce (ljudske v izvedbi otroških, mladiajjMpi dekliških zborov) 9.05 Z^PIsbo v dober dan 9 35 "Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za 11.05 Znano in priljubljeno - 11 35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 Popoldanski mozaik - 15 30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba 18 00 Lahke note 18.30 Med manj znanimi deli Ludvviga van Beethovna - 19 00 Radijski dnevnik - 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Četrtkov večer domačih.pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Erazem Rotterdamski - (ob 450-letnici smrti) - 2145 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.30 Večerna podoknica - 22 50 Literarni nokturno - Jim Barines Pesmi - 2300-4.30 Nočni program glasba
t&XL X U
'Ju'pYl"n' ,e zamm'v n'm Stevena Spielberga, ki govori o izumite kok-andu ^e,,zeriu Le-ta kupi svojemu sinu Billiju za darilo ljub pitje, imenovano mogvvai Opozorjen je bil, da živali ne sme iz HjL'8y''i sončni svetlobi, da ta ne sme priti v stik z vodo in da v9n r'16 sme doD't' hrane P° polnoči Ko se mogvvai, zdaj imeno v8nJ1 morP° nesreči zmoči, spontano proizvede pet podobnih, iw,8r ne več tako prijaznih živalic Pripeti se tudi, da je vseh pet '•sr a''ev nahranjenih po polnoči Posledica so male zlobne po Do rl gremlini V vodi se razmnožijo in začnejo divjaški pohod 'nestu
odrt
in a8'jena prostranstva |e zgodba o ljubezni britanskega oficirja ^ .'f^ijske princeze Prihaja do številnih zapletov, izdaj in prevar a, mu jo veliko množičnih prizorov, od bitk britanskih vojakov /
~'0»r..__-       •     . ■      «    -L.   I___.____l-Ii-__:________j________1_ _
r«dŽe
ni8tanci do razkošnih kostumskih prizorov na dvoru maha
||Jj?r,'ki film Želo 2 je duhovit, poln akcije in nepredvidenih za **»»V ^'ara znanca Gondorff in Hooker se spopadeta z mafijo m ty(J8Vfif,n tudi premagata Zgodba je zanimiva, rešitev zapletene .    Clie pa ni mogoče vnaprej uganiti.
um
KRANJ CFNTER
1 avgusta: amer barv kome dija PRVA IZKUŠNJA ob 16., 18. in 20. uri; 2. avgusta: amer. barv komedija PRVA IZKUŠNJA ob 16, 18 in 20 uri, premiera amer. barv. fant. srhljivke GREMLINI ob 22 uri, 3. avgu sta: amer barv komedija PRVA IZKUŠNJA ob 15., 17 in 19 uri, predpremiera angl barv. fant. filma BRAZIL ob 21 uri, 4. avgu sta: angl barv spekt ODDA LJENA PROSTRANSTVA ob 16.. 18 in 20 uri, 5. avgusta: angl barv. spektakel ODDALJENA PROSTRANSTVA ob 16., 18 in 20 uri, 6 avgusta: premiera franc barv erot komedije PRVI ŽELJE ob 16 , 18 in 20 uri, 7. avgusta: franc barv erot komedi jI PRVE ŽELJE ob 16., 18. in 20 uri;
KRANJ STORŽIĆ
1 avgusta: japon. barv. akcij film MASKIRANI VOZNIK ob 16., 18. in 20. uri, 2. avgusta: amer barv thriller komedija HO KUS POKUS ob 16, in 20 30 uri, ob 18 uri ni kinopredstave zaradi kolesarske tekme! 3. avgusta: amer barv fant film E T VE SOLJČEK ob 14 uri, nem barv erot film ŠAMPIONI POSTELJE ob 16 in 18 uri, angl barv spek takel ODDALJENA PROSTRAN STVA ob 20 uri, 4. avgusta: amer barv akcij film ŽELO 2 ob 16., 18. in 20. uri, 5. avgusta: amer barv akcij, film ŽELO 2 ob 16., 18. in 20 uri, 6. avgusta. iu pori barv akcij film MASKIRA NI VOZNIK ob 18 , 18 in 20 uri. 7. avgusta: amer barv pust film RJOVENJE ob 16., 18 in 20. uri;
TRŽIČ
1. avgusta: Ni kinopredstave! 2 avgusta: brazil barv erot film SANJARJENJE NEKE ŽEN SKE ob 18 in 20 uri, predpre miera angl barv fant. filma BRAZIL ob 22 uri, 3. avgusta: |ug barv komedija VOJAKI ob 15 uri ital. barv ljubezen, film KLJUČ ob 17. in 19 uri premiera amer barv akcij film ŽELO 2 ob 21. uri; 4. avgusta: amer barv komedija DIJAŠKE RAZPOSA JENOSTI ob 18 in 20 uri; 5. avgusta: hongkon barv karate film MAŠČEVANJE BRUCE LE EJEVE PESTI ob 18 in 20 uri; 6. avgusta: amer barv akcij, film ZELO 2 ob 18 in 20. uri; 7. avgusta: amer barv akcij, film ŽELO 2 ob 18 in 20 uri;
DOM KAMNIK
1. avgusta: Ni kinopredstav! 2. avgusta: nem barv erot film TIFFANY ob 18 in 20 uri, angl barv spektakel ODDALJENA PROSTRANSTVA ob 22 uri; 3. avgusta: amer barv akcij film NINJA MAŠČEVALEC ob 15. uri, nem barv erot film TIF FANY ob 17 in 19 uri, premiera amer. barv fant srhljivke GREMLINI ob 21 uri; 4. avgu sta: angl. barv gangsterski film ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE ob 18 in 20 uri, 5. avgusta: nem barv erot film DEKLETA POTUJEJO V MUNCHEN ob 18 in 20 uri; 6. avgusta: amer barv komedija KAKO SE ZNEBI TI SVOJEGA ŠEFA ob 18 in 20 uri; 7. avgusta: nem barv erot film ŠAMPIONI POSTELJE ob 18. in 20 uri;
DUPLICA
2. avgusta: amer barv kome di|a KAKO SE ZNEBITI SVOJE GA ŠEFA ob 20 uri; 3. avgusti: amer. barv. fant srhljivka GREMLINI  ob  18   uri. amer.
barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20 uri; 6. avgu sta: nem barv erot film ŠAM PIONI POSTELJE ob 20 uri; 7. avgusta: amer barv thriller ko medija HOKUS POKUS ob 20. uri;
JESENICE ŽELEZAR
1. avgusta: amer barv fant film E T VESOLJČEK ob 10 uri, ital. barv vvestern film SAMO BOG ODPUŠČA ob 17 in 19 uri, predpremiera angl barv fant film BRAZIL ob 21 uri; 2. avgu sta: amer barv komedija DIJA ŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 17. in 19 uri, premiera franc barv erot komedne PRVE ŽELJE ob 21 uri, 3. avgusta: japon barv akcij film MASKIRANI VOZNIK ob 15 uri, amer barv komedija DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 17. in 19 uri; 4. avgusta: franc barv erot komedija PRVE ŽE LJE ob 17 in 19 uri; 5. avgusta: franc barv erot komedija PRVE ŽELJE ob 17. in 19. uri, 7. avgu sta: angl barv spektakel OD DALJENA PROSTRANSTVA ob 17 in 19 uri;
JESENICE PLAVŽ
ŽELEZNIKI
1. avgusta: amer barv. film MORSKI VOLKOVI ob 1830 in 20 30 uri; 2. avgusta: amer dra ma REKA ob 20.30 uri 3. avgusta: franc. komedija SREČEN PRAZNIK ob 18 30 uri in ob 20 30 un, 6. avgusta: franc. avant. film GVVENDOLINE ob 20.30 uri;
POUANE
1. avgusta: amer barv erot film 1001 EROTIČNA NOČ ŠE HEREZADE ob 18 in 20 uri; 2. avgusta: hongkon barv karate Mm MAŠČEVANJE BRUCE LE EJEVE PESTI ob 18 in 20 un; 3. avgusta: ital barv vvestern film SAMO BOG ODPUŠČA ob 16 in 18 uri, nem barv erot film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 20 uri; 4. avgusta: japon barv akcij, filfn MASKIRANI VOZNIK ob 18 in 20 uri; 6. avgusta: Ni kinopredstav' 7. avgu sta: brazil barv. erot film SA NJARJENJE NEKE ŽENSKE ob 18 in 20. uri;
1 avgusta: amer drama RE KA ob 21 uri; 3. avgusta: franc avanturistični film GVVENDOLI NE ob 18 uri; 5. avgusta: ital. erot film EROTIČNI TIP ob 21 uri;
ŠKOFJA LOKA
1. avgusta: franc. barv film SREČEN PRAZNIK ob 18.30 in 20 30 uri, 2. in 3. avgusta: amer vojni film MORSKI VOLKOVI ob 18 30 in 20.30 uri, 5. in 6. avgu sta: nem thriller DVIGALO V OKVARI 18 30 in 20 30 uri; 7. av gusta: ital erot. film EROTIČNI TIP ob 20 30 uri;
_RADOVUICA_
1. avgusta: Ni konopredstave! 2 avgusta: ital barv pust film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 18 uri, ital barv film RUSH ob 20 uri; 3. avgusta: amer barv zab. film FANT IZ KLUBA FLA MINGO ob 18. uri, ital.. barv. pust film OSVAJALCI DŽUN GLE ob 20 uri; 4. avgusta: amer barv film NAJSTNICE ob 20. uri; 5. avgusta: ital barv film RUSH ob 20 uri; 6. avgusta: amer barv zab. film FANT IZ KLUBA FLAMINGO ob 20 uri; 7. avgu sta: ital barv zab film ŠTIRI PE STI PROTI RIU ob 20 uri;
_BLED_
1 avgusta: amer barv pust. film KARAVANA ZA VAKARES ob 20 un, 2. avgusta: amer
barv    krim.   fiim DOKONČNI
OBRAČUN ob 20. uri; 3. avgusta: amer. barv. zab. film FAN TOVŠČINA ob 18. uri, amer. barv. pust film KARAVANA ZA VAKARES ob 20. uri; 4. avgusta: ital. barv. pust film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 20. uri; 5. avgusta amer. barv film NAJSTNICE ob 20. uri; 6. avgusta: ital barv. film RUSH ob 20 uri; 7. avgusta: Ni kinopredstave!
BOHINJ - BOH. BISTRICA
2. avgusta: amer. barv. zab film FANTOVŠČINA ob 20. uri; amer. barv. krim. film DOKON ČEN OBRAČUN ob 18. in 20. uri; 7. avgusta: amer barv. film NAJSTNICE ob 20. uri;
OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ
objavlja na osnovi sklepa sveta šole
JAVNO LICITACIJO
| — prenosne žage. Izklicna cena 100.000 din. Licitacija za pravne in fizične osebe bo v ponedeljek, 4. avgusta 1986, ob 8. uri v šoli.
Kllpeti plača prometni davek.
Iskra Telematika VZAME    V NAJEM OPREMLJENO STANOVANJE, VSELJ1VO TAKOJ.
Ponudbe   pošljite na naslov: Iskra Telematika Kranj, Ljubljansl- . c. 24a, oddelek za dru> bene zadeve.
(M®5^IEIIGLAS 8. STRAN
OBČINA JESENICE PRAZNUJE
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
OB 1. AVGUSTU
— PRAZNIKU OBČINE
JESENICE
Mineva 45 let od vrste pomembnih dogodkov, ki so pomenili pričetek naše revolucije. Le nekaj dni za vstajo v na-, ši širši in ožji domovini je prišlo 1. avgusta 1941. leta do prvega oboroženega spopada tudi v naši občini. Na Obrano sta padli prvi žrtvi.
Ta dan, izbran za občinski praznik, je mejnik določenega razvoja, ki se je pričel desetletja pred tem in ustvaril potrebne možnosti za pravilno odločitev ljudstva ob pozivu k vstaji.
Ko danes vrednotimo od tedaj prehojeno pot, lahko ugotovimo v občini v določenem obdobju velik gospodarski napredek, ki je pripomogel k napredku na vseh ostalih področjih.
Zaostrene gospodarske razmere v zadnjem obdobju, ki so neposredno vplivale na razmere v naši občini, pa so upočasnile razvoj. Potrebni bodo še posebni napori, v to smer so naravnani tudi sedanji ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki naj bi zagotovili boljše pogoje gospodarjenja, s tem pa tudi stanje na drugih področjih našega življenja, ki vpliva na življenje posameznika in celotne skupnosti.
Analiza trenutnega stanja v občini kaže, da smo v preteklosti preveč ekstenzivno zaposlovali in podrejali količino kakovosti, imeli nedonosne proizvodne programe, kar je omogočala tudi širša družbena skupnost. Posledica je izredno nizka struktura zaposlenih, ki je pod gorenjskim in slovenskim povprečjem. Vse to neposredno vpliva na dosežene rezultate v gospodarstvu, nižji dohodek pa predvsem na zadovoljevanje skupnih potreb.
Ko ocenjujemo dosežene rezultate v zadnjih letih, ugotavljamo, da so nekateri kazalci, zlasti ekonomičnost, donosnost in izvoz, letos ugodnejši kot lani, da pa zbuja skrb zastoj v proizvodnji, ki je veliko večji kot v slovenskem povprečju; znižal pa se je tudi delež akumulacije.
Na področju delitve osebnih dohodkov bi si morali prizadevati, da zaustavimo njihov padec. Nominalna rast osebnih dohodkov naj bo odvisna izključno od dobrih poslovnih rezultatov.
Novi veliki gradnji obetata Jesenicam in občini kot celoti precejšnje spremembe. Imamo priložnost za prestrukturiranje gospodarstva, za opustitev nedonosnih programov in spremembo dejavnosti, za morebitne reorganizacije. Velika vložena sredstva morajo povzročiti pozitivne premike: večjo proizvodnost, boljšo ekonomiko, boljšo kakovost proizvodov in uslug, kar bi lahko omogočilo večji izvoz, humanejše delo in napredek v ekologiji.
Vztrajati moramo, da se hkrati s predorom zgradi tudi avtocesta mimo Jesenic. Če smo se v širši družbeni skupnosti odločili za gradnjo predora, potem moramo poiskati tudi možnosti za financiranje avtoceste, ki pomeni del avtoceste Bratstva in enotnosti od Jesenic do Cevgelije. Ozke jeseniške ceste povečanega prometa ne bi prenesle, ker pomeni že danes pretok vozil skozi mesto veliko obremenitev in oviro za normalno življenje in delo.
V prihodnje nas torej čaka vrsta odgovornih nalog, ki jim bomo kos le s prizadevanjem vsakega posameznika, z odgovornostjo in dolžnostmi. Rabimo zavzete delavce, ki bodo sooblikovali načrte in programe in jih uresničevali, ne pa kritizirali in stali ob strani. S tem dajemo poseben poudarek tudi področju < samoupravljanja, ki se ponekod izvaja uspešno, drugje pa ga bo treba dograjevati in vključiti vanj več delovnih ljudi in občanov.
Dobre izkušnje iz preteklosti, ko so se znali občani občine Jesenice še posebej v kritičnih trenutkih odločati pravilno, dajejo zagotovilo tudi za uspešno delo v bodoče.
Predsednik . Skupščine občine Jesenice Jakob Medja
Predor Karavanke na Hrušici
Prireditve ob občinskem prazniku
Jesenice, julija — V počastitev letošnjega občinskega praznika je bil na Jesenicah že balinarski turnir, tekmovanje v plavanju, odprli so slikarsko razstavo Re-lika in Dolika, pripravili otroško matinejo, danes, v petek 1. avgusta, bo ob 18. uri promenadni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev, Slavnostna seja zborov skupščine občine Jesenice bo ob 19. uri v sejni dvorani.
V soboto, 2. avgusta, se bo ob 9. uri začel nogometni turnir za pokal mesta Jesenice na nogometnem igrišču v Pod-mežakli, ob 18. uri pa bo otvoritev razstave likovnih del VII. planinsko-slikarske kolonije Vrata 1986 v osnovni šoli v Mojstrani. V nedeljo. 3. avgusta, bo ob 10. uri v Žirovnic1 pri osnovni šoli srečanje gasilcev treh dežel. Koroške. Furlani-je in Slovenije, z gasilskim tekmovalnim programom.
občinskem prazniku
Jesenice, ji. junja — Organizacijski odbor pri skupščini občine Jesenice bo ob letošnjem občinskem prazniku 1. avgustu, prvič organiziral prireditve Srečanje ob 1. avgustu.
V Centru II bo v petek, 1. avgusta, ob 17. uri nastopila jeseniška godba na pihala, del stare ceste ob otroškem igrišču bodo spremenili v mini tržnico, kjer bodo popoldne jeseniški trgovci, gostinci in obrtniki poskrbeli za enkratno ponudbo.
V kulturno-zabavnem programu bo igral zabavni ansambel, godba na pihala, nastopile bodo folklorne skupine, vmes pa bodo skeči s Francijem Koširjem.
>Kup	šči-na občine in družbeno	politične orga-
nizac	me Jesenic vam čestitajo	ob občinskem
praz*	"IIkI 1 *	
Avtocesto mimo Jesenic je treba zgraditi ^ i
Jesenice, julija — 10. avgusta bodo začeli vrtati — Dodatni krediti za gradnjo predora — Za avtocesto še ni denarja
Ko so tisti, ki se zavedajo usodnosti prometne osamitve, domala že obupali, so se vendarle našli mednarodni krediti in cestni dinar za gradnjo predora pod Karavankami na Hrušici. Za naložbo, ki je.izjemnega gospodarskega pomena za vso Jugoslavijo, bo šlo v prvi fazi 44 milijard dinarjev. Za primerjavo: samo ta del
naložbe je bistveno večji od investicijske vrednosti nove jeklarne.
Predor bo pomembno vplival na gospodarsko življenje v občini, ponujal pa nove razvojne možnosti za nekatere dejavnosti. Jeseničani kot tudi vsa Gorenjska bi se zatorej morali zavedati prednosti, ki prihajajo s povezavo našega cestnega omrežja z
Novi apartmaji za hotelom Razor — Corenjkini hoteli v Kranjski gori so se odločili za gradnjo 60 apartmajev za hotelom Razor. Za letošnjo zimo so vsi že razprodani gostom iz skandinavskih dežel.
Povečati komercialne zmogljivosti
zdraviliških storitev
Kranjska gora, julija — Za Kranjsko goro bi bilo idealno, če bi zmogla povečati število posteljnih zmogljivosti — Edina večja naložba po mnogo letih: apartmaji
ostala turistična ponudba, saj ima kraj premalo trgovin, predvsem pa je premalo turistično »živahen«. Trgovsko ponudbeno vrzel bo zapolnila ABC Pomurka oziroma jeseniška Golica, ki načrtuje skorajšnjo gradnjo trgovskega nakupovalnega centra pred Kranjsko goro. Živahnejši utrip poskuša dati kraju Turistično društvo Kranjska gora, ki je letos organiziralo veliko več raznih prireditev kot minula leta.
Po načrtih, ki so pripravljeni za razvoj turizma v Kranjski gori, bi bilo priporočljivo, ko bi se v kraju odločili za organizirano vodniško službo za planinarjenje, za učenje plezanja z malo šolo za turiste, za povezavo zdravstva in turizma. Lahko bi organizirali zdravniške preglede za turiste, nudili več zdravstvenih storitev ter nasploh ponujali več zdraviliškega turizma. Kranjska gora ima za razvoj te vrste turizma idealno nadmorsko višino ter lepo, zanimivo in privlačno okolico.
Kranjskogorske turistične interese bo najbolje povezala turistično-poslovna skupnost, saj se mora kraj razvijati skladno in po medsebojnih dogovorih vseh, ki v turizmu delajo in od turizma tudi živijo.
Za razvoj Kranjske gore so bili pripravljeni številni načrti, vendar se v turističnem gospodarstvu pojavljajo nove in nepredvidene težave, tako da je smele načrte le težko uresničiti.
Za Kranjsko goro bi bilo idealno, če bi imela več komercialnih ležišč; zdaj jih ima premalo. Komercialne zmogljivosti predstavljajo zdaj 26 odstotkov vse turistične ponudbe, ta delež pa bi morali povečati vsaj na 42 odstotkov.
Za Kranjsko goro je zanimiva predvsem zima, čeravno tudi poleti sprejme dovolj gostov. Če bi jim uspelo povečati število ležišč, restavracijskih sedežev in žičnic, bodo lahko sprejeli vsaj še enkrat več gostov.
Hotelsko podjetje Gorenjka — temeljna organizacija HOTELI Kranjska gora prav zdaj gradi novih 60 apartmajev za hotelom Razor. Po več kot desetih letih je v Kranjski gori to prva večja naložba, ki so jo uspeli uresničiti kranjskogorski gostinski in turistični delavci. Apartmaji bodo letošnjo zimo že sprejeli prve goste, samo tuje, ki bodo prišli večinoma iz skandinavskih dežel.
V Kranjski gori pa že leta šepa
Predor do leta 1990 — Na naši strani bodo zgradili nekaj več kot ti1 kilometre predora pod Karavankami, v predoru pa pričakujejo metan in vodo. Avstrijci bodo predor začeli graditi leto dni za nami.
evropskimi cestami in se že zdaj pripraviti na čas, ko bo predor zgrajen.
Predvidoma naj bi sedem kilometrov dolg predor končali leta 1990. To je rok, do katerega mora jugoslovanska stran zgraditi nekaj več kot tri kilometre predora. V sredini letošnjega avgusta bodo začeli vrtati zahodno predorsko cev, gradbeni delavci pa pričakujejo izjemne težave, saj so raziskave že pokazale, da bosta na naši strani deio ovirala metan in voda. Vrtali bodo s pomočjo najsodobnejše tehnologije in vsak dan izkopali najmanj dva metra. Delali bodo noč in dan, v štirih izmenah.
Na Hrušici so že zgradili pravo delavsko naselje za številne delavce Slovenijacest -Tehnika. V naselju bodo restavracija, menza, laboratoriji za raziskavo materiala in betonarna. Nekaterim delav-
cem pa so morali poiskati stanovanja tudi zunaj Jesenic.
Ljudje z zanimanjem spremi; jo sleherno novost pri gradnj1 predora. Medtem ko so vsaj # prvo fazo predora zbrana vsa sredstva — pred nedavnim je mednarodna banka odobril3 dodatni kredit — pa Jeseničane skrbi predvsem gradnja obvozni' ce mimo Jesenic.
Avtocesto naj bi speljali od portala na Hrušici do Vrbe po p°! bočju Mežakle in skozi Lipce prl Blejski Dobravi, prek mostu v Mostah pa naj bi se priključila na sedanjo magistralno cesto. Čeprav je v republiškem investicijskem planu, pa zanjo še ni denarja. .
Le težko si je predstavlja11, da bi kasneje promet iz predora usmerjali skozi mesto, saj50 že zdaj česti zastoji. Zato skupščina občine Jesenice vztraj'a> da je treba hkrati s predorom na Hrušici graditi tudi avtocesto mimo Jesenic.
Jeklarna do februarja prihodnje leto - Ena izmed največjih $l° vj|i skih naložb je gradnja nove jeklarne na Beli. za katero so PrlsPje$r sredstva tudi vsi slovenski železarji in kupci novega, kvalitetnega j. ,„ niškega jekla. Jeklarno gradijo tudi z bančnimi krediti, domači „. tujimi. Vrednost naložbe je okoli 59 milijard dinarjev. Najvecia y terska dela opravljajo prav zdaj, avgusta, investitor, jeseniška Ze na. pa ne dopušča nobenih zamud. Gradnja je že v začetku zara.^j(1 v rejene dokumentacije precej kasnila, zamude še pri gradbeni* ^ monterjih pa bi naložbo še občutno podražile. Na Jesenicah P°u :a. jo, da mora jeklarna poskusno obratovati prihodnje leto februan
Občinski nagrajenci
Letošnji občinski nagrajenci na Jesenicah so: Lokalna radijska postaja Triglav Jesenice, Anton Grošelj in Albin Kobentar.
Lokalna radijska postaja Triglav se je prvič oglasila 4. januarja leta 1965, leta 1975 pa je postala soustanoviteljica tudi radovljiška občina. Radio Triglav je kljub precejšnjim kadrovskim, tehničnim in materialnim težavam vsa leta dobro uresničeval svoje poslanstvo. Redno, vsak dan, poroča o delu in življenju ljudi v jeseniški in radovljiški občini, o delu družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, pomemben pa je delež radia na področju ohranjanja tradicij NOB, saj že 21 let vsako nedeljo v oddaji Mi pa nismo se uklonili oživlja spomine na težke dni NOB.
Redno poroča o najpomembnejših dogodkih, pripravlja zanimive reportaže in posreduje kritične misli ter tako pomembno prispeva k reševanju širših družbe-
nih problemov. Radio Triglav ima zanimiv program, ki ga redno spremlja več kot polovica občanov, občasno pa tudi večina. Z radijskim signalom pokriva okoli 90 odstotkov naseljenih krajev Gorenjske.
Da je Radio Triglav priljubljen in poslušan, priča tudi priznanje, saj so jeseniški »radijcl« postali nosilci razvoja gorenjske regionalne radijske postaje.
Anton Grošelj je bil kot rodoljub leta 1941 izseljen v Srbijo, v Valjevo. Po vrnitvi leta 1945 se je takoj vključil v družbenopolitično življenje občine in se zaposlil v jeseniški Železarni kot obratovodja valjarne žice. Prizadeval si je predvsem za uveljavljanje inovativne dejavnosti, sam je posredoval številne koristne predloge, proizvodnjo so modernizirali, izboljšale so se delovne razmere.
Ves čas je bil aktiven družbenopolitični delavec; leta 1953 je bil izvoljen v prvi delavski svet Že-
lezarne, leta 1960 je postal predsednik centralnega delavskega sveta.
Delal je v različnih organizacijah in organih, bil predsednik gospodarskega odbora in predsednik finančne komisije pri skupščini občine, leta 1962 so ga izvolili za republiškega poslanca v gospodarskem zboru. Od leta 1972 pa vse do upokojitve je bil predsednik občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah.
V zadnjem času si je zelo prizadeval za izgradnjo šolskega prostora na Plavžu in delal kot strokovni sodelavec. Vedno je bil aktiven na športnem področju, predvsem v kegljaškem klubu na Jesenicah.
Albin Kobentar se je rodil v delavski družini na Jesenicah. Leta 1944 se je vključil v delo OF in istega leta odšel v NOV. Najprej je bil v vrstah jeseniško-bohinj-skega odreda, nato pa v Bazoviški brigadi. Po bojih na Notranj-
skem in na Primorskem je bil ui • poslali so ga v koncentracijsko borišče Dachau. j|.
Po vojni je bil sekretar v šte nih političnih organizacijah na' senicah, organiziral je mladin* p festivale, mladinske delovne » gade in tudi sam sodeloval P udarniškem delu. Delal je v *■ t zarni in študiral ter nato 5estrw«j. let opravljal delo občinskega i ^Q nika za prekrške, kasneje je D' . upokojitve družbeni pravoDi« lec samoupravljanja.        . tro-
Bil je aktiven v skupnosti o ^ škega varstva, prizadeval si J ( y gradnjo več vrtcev, sodelo številnih oblikah strokovnega braževanja in družbenopol*' ga usposabljanja. . je
Za svoje vsestransko ae' . in prejel več državnih odlikovan p družbenih priznanj. Bil )<? il m. za delegata na mladinskm, > ,n, kalnih in partijskih kong« v Zdaj pa je aktiven predvs« krajevni skupnosti Sava
PETEK. 1. AVGUSTA 1986
OBČINA KRANJ PRAZNUJE
9. STRAN (KQ)Ig®SSJJ@5EJIGAAS
Pomembne pridobitve
ob prazniku
45 let mineva, odkar so 1. avgusta 1941. leta partizani na Mali Poljani pod Storži-čem v spopadu s sovražnikom tudi pri nas, tako kot drugod po Sloveniji in Jugoslaviji, naznanili začetek najtežjega in najbolj krvavega obdobja naše zgodovine. Ta zgodovinski dogodek ni bil naključen, bil je posledica in rezultat dobro organiziranega predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja pod vodstvom delavcev komunistov v Kranju in okolici.
V spomin na ta dogodek je v občini Kranj 1. avgusta občinski praznik. Letos ga praznujemo s pomembnimi novostmi, ki bodo veliko prispevale tudi k nadaljnjemu razvoju občine. Nova vodna elektrarna Mavčiče je pomembna Pridobitev za pokrivanje energetskih potreb na Gorenjskem. Jezero, ki je nastalo s tem objektom,pa odpira za Kranj nove, doslej še neopredeljene rpožnosti za turistični razvoj. Upam, da bomo to pridobitev znali izkoristiti. S čistilno napravo dobiva Kranj zelo pomemben objekt, ki bo veliko prispeval k varstvu okolja, predvsem voda, obenem pa se s čistilno napravo vključujemo v izvajanje določil družbenega dogovora o čisti Savi. Center za hitro razmnoževanje krompirja je investicija, ki bo prav gotoyy prispevala k večjemu donosu in boljšim finančnim rezultatom v kolektivu, obenem Pa bo vplivala na boljšo in kvalitetnejšo oskrbljenost jugoslovanskega kmetijstva s semenskim krompirjem.
Omeniti velja, da je bila letos v občini zelo uspešna akcija za odpravo hudih posledic zime na cestah, saj je bilo v treh mesecih popravljenih okrog 8000 m2 cest in zgrajen 1600 m dolg odsek ceste v Besnico, do zime pa mora biti v 9robem dograjen tudi odsek ceste Čirče—Hrastje.
Prve ocene doseženih gospodarskih rezultatov v občini kažejo, da se je industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 6,1 odstotka, v primerjavi s Povprečjem 1985. leta pa kar za 12,2 odstotka, predvsem zaradi nižjega starta v industrijski proizvodnji v drugem polletju 1985, sicer pa je nihanje rasti proizvodnje po mesecih v letošnjem letu precejšnje.
Konvertibilni izvoz je v občini za 8 odstotkov manjši kot v istem obdobju lani, skupni izvoz pa je v primerjavi z istim obdobjem lani večji 7a 20,4 odstotka. Precej manjši je tudi u*oz, s konvertibilnega tržišča za 13,3 odstotka, skupni pa za odstotka. Vzrokov za take spremembe je več: Upajmo, da bodo novo sprejeti ukrepi vsaj delno prispevali tudi k spr-rnembi in izboljšanju teh rezultatov, saj imamo lahko dosedanje težave pri vključevanju v mednarodne tržne tokove za izrazit omejevalni dejavnik nadaljnjega ekonomskega razvoja občine. Ob teh razmišljanjih in oceni rezultatov ne morejo tudi mimo tega, da kljub nenormalno visokim rastem Povprečnih osebnih dohodkov v občini, ki lovijo visoko infla-c'JO ter rast življenjskih stroškov, družbeni in osebni standard precejšnjega dela prebivalstva padata. Sproti so raz vrednoteni tudi napori za širjenje in obnavljanje materialne °aze družbenega razvoja.
Rezultati družbenih dejavnosti kažejo, da so vsaj pone kod v zadnjem letu zaustavljena neugodna gibanja iz preteklih let. To je razveseljiva ugotovitev, ker dobro organizirane družbene dejavnosti prispevajo k preusmeritvi gospodar skih tokov in premagovanju drugih težav v občini.
Ne gre samo za postopno izenačevanje osebnih dohodkov, boljši rezultati se kažejo tudi pri go ^odarjenju z razpo-'ožljivimi družbenimi sredstvi. Z večjo koncentracijo teh sredstev smo v občini sposobni brez večjih pretresov reševati kopico manjših problemov, ki pa so za občane in delovne 0rQanizacije v občini zelo pomembni Sem sodijo letos rpanjši posegi v vzdrževanje zgradb, obnova Kieselsteina, rasada Mestne hiše, prostori za ambulanto borcev NOV, laboratorij v zdravstvenem domu, opremljanje osnovnih in srednjih šol z računalniki, obnova otroških vrtcev in osnov nir> šol itd.
Ob ocenjevanju razmer v občini in razmišljanju, kako na-Prej, lahko sklenemo, da letošnji praznik praznujemo z za-VestJO, da bomo vsi skupaj imeli samo tisto, kar bomo znali 'n kar bomo sposobni ustvariti sami.
Predsednik Skupščine občine Kranj Ivan Torkar
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije Kranja vam čestitajo ob občinskem prazniku.
Kranjska čistilna naprava
Za varstvo okolja, predvsem voda, je izredno po membna pridobitev kranjska čistilna naprava v Zarici Zasnovali so jo že pred dvanajstimi leti, gradili p< hkrati z vodno elektrarno Mavčiče. Novo jezero na mreč dodatno terja čiščenje odplak. Pomembna pa n le za čistejšo Savo, temveč tudi za podtalnico Sorske ga polja, ki se je zaradi novega jezera dvignila in je za to kot rezervat pitne vode toliko bolj ogrožena.
Vodna elektrarna v Mavčičah
Čeprav je vodna elektrarna v Mavčičah republiška naložba, so jo slovesno odprli in ljudem omogočili ogled ob kranjskem občinskem prazniku, s čimer so poudarili njen pomen za Gorenjsko. Slovenski elektroenergetski sistem je tako bogatejši za 38 megavatov, moč slovenskih elektrarn se je povečala na 2.072 megavatov.
Končana je^prva faza gradnje kranjske čistilne naprave, ki ima zdaj zmogljivost 100 tisoč ekvivalentnih enot, z drugo fazo pa bodo njeno zmogljivost podvojili. V prvi fazi gradnje pa so postavili tudi vse skupne objekte. Naprava bo poskusno obratovala najmanj pol leta, spFva bo zasedena 60-odstotno, postopoma bodo priključevali predvidene uporabnike. Že zdaj pa tja odtekajo odpadne vode s Planine kot največje kranjske stanovanjske soseske. Pri polni obremenitvi bo v napravo teklo 30 tisoč kubičnih metrov odpadnih voda iz mesta in predo-čiščenih industrijskih odpadnih voda.
Kranjska čistilna naprava je klasična mehanska biološka čistilna naprava, v primerjavi s sorodnima v Škofji Loki in Domžalah pa ima nekaj sprememb in novosti. Poenostavljena so gniliš-
ča, gumijasti plinohrami, iz biopli-na pa bodo pridobivali električno energijo. Težko je oceniti, koliko elektrike bodo pridobili, računajo da 70 odstotkov potrebne za obratovanje naprave. To bo njeno obratovanje seveda pocenilo.
Vzporedno z gradnjo čistilne naprave je bilo treba v večjih industrijskih obratih kranjske industrije urediti ustrezno predčišče-nje industrijskih odpadnih voda, saj bi sicer strupene odpadne snovi rušile biološko ravnotežje v čistilni napravi in jo ustavljale. Tako že gradijo ustrezna merilna in kontrolna mesta v Savi, Iskri Tele-matiki in Iskri Kibernetiki ter Planiki.
Gradnja čistilne naprave je stala 1,01 milijarde dinarjev, od tega so 300 milijonov dinarjev prispevale Savske elektrarne, druga sredstva pa so zbrali v Kranju.
Temeljni kamen za vodno elektrarno Mavčiče so položili poleti 1980. leta. Gradbeno jamo so za-čelizapirati oktobra leta 1981, nato pa je gradnja zastala. Primanjkovalo je denarja, zatikalo se je pri združevanju sredstev za gradnjo energetskih objektov, prednost pa je tedaj imela gradnja jedrske elektrarne v Krškem. Glavni objekt so tako začeli graditi šele decembra 1983. leta. Če torej odštejemo zamudo zaradi pomanjkanja denarja, gradnja sama ni bila tako dolga.
V primerjavi z največjimi vodna elektrarna v Mavčičah ni velika, vendar je za energetsko siromašno Gorenjsko zelo pomembna. V primerjavi s staro elektrarno pri Mostah je to le velika elektrarna, torej druga na Gorenjskem. Ima vlogo vršne elektrarne, kar pomeni, da je namenjena pokrivanju konične porabe električne energije. Obratovala bo torej le tedaj, ko je poraba električne energije največja, okoli pet do šest ur na dan; če bo vode v jezeru dovolj, lahko tudi več ur. Njeno obratovanje bo torej pomembno za nemoteno oskrbo Gorenjske z elektriko, kar bo postalo posebej pomembno, ko bo zgrajena na Jesenicah nova elektrojeklarna.
Elektrarna ima dva agregata po 19 megavatov moči, skupaj torej 38 megavatov. Izkorišča 17,5-me-trski padec, pri pretoku 260 kubičnih metrov vode na sekundo bo dajala 83 milijonov kilovatnih ur električne energije na leto, njena proizvodnja se bo torej gibala od 80 do 85 milijonov kilovatnih ur na leto. Kadar bo jezero za elek trarniškim jezom polno, bo v njem 10 milijonov kubičnih metrov vode. Elektrarna je povsem avtomatizirana, kar pomeni, da jo daljinsko vodijo iz območnega centra Beričevo pri Ljubljani, v njej bo le dežurna posadka. Upravljanje pa je prevzela vodna elek trama Medvode.
Hkrati z elektrarno so zgradili tudi priključni daljnovod, in sicer stikališče in priključni daljnovod,
wnmm\sm*k\mv
N*UL l^'ercator — K^K Gorenjske odpira nov center za razmnoževanje krompirja — V bližini KŽK je %ni .d'9ća krompirja bodo danes ob pol devetih dopoldne odprli nov center za razmnoževanje ^'th I8, v katerem bodo v nadzorovanih razmerah, brez zunanjih vplivov, pridelovali brezvirusni sadilni *»• -r'a'' ^° sedanji tehnologiji, ki je v veljavi zadnjih trideset let, so za »vzgojo« gomoljev potrebo V.'r' leta; z novo, ki pomeni stik z razvitim svetom, se bo ta čas skrajšal na vsega sedem mesecev.
n' Porn<9rnDna 'e za kombinat, temveč za gorenjsko in vse jugoslovansko kmetijstvo, ki se še !^h? oteDa 1 ze'° nizkimi hektarskimi pridelki. Osrednji del centra je rastlinjak, ki bo pokrit s tako go V?1re2o, da skoznjo ne bodo mogle uši - prenašalke virusa; v laboratoriju pa bo veljal podoben re-V^°t v operacijski sobi. Center je bil zgrajen v predvidenem času, delo v njem že poteka in do jeseni i »u.v njen, zo vzgojili prvi brezvirusni sadilni material. V centru bodo sprva razmnoževali le krompir, i V    ko bo naložba v celoti končana, pa bodo proste zmogljivosti namenili tudi za vzgojo drugih rast
dvakrat 110 kilovoltov, Mavčiče— Žabnica.
Gradnja elektrarne v Mavčičah pa je bila zahtevna, saj je to naša prva elektrarna, ki so jo postavili na konglomeratu, na poroznih tleh torej, kar je terjalo utrditev terena. Trdna skala je bila šele 30 metrov pod zemljo, izkopali so kar 200 tisoč kubičnih metrov materiala, velike preglavice pa so jim povzročali vdori podtalnice.
Elektrarno v Mavčičah je zgradil ljubljanski Gradiš, vso mehansko opremo so naredili v mariborski Metalni, turbini v ljubljanskem Litostroju, generatorje v zagrebškem Rade Končarju, opremo za daljinsko vodenje pa v Iskri.
Nagrade in priznanja
Danes ob 11. uri bodo na slovesni seji skupščine občine Kranj podelili nagrade, priznanja ter velike in male plakete občine Kranj.
Nagrade bodo prejeli:
SLAVKO ZALOKAR
Pregled najpomembnejših nalog, ki jih je in jih še opravlja, govori o njegovi izredni dejav nosti v širši družbenopolitični skupnosti in delovni organizaciji Tekstilindus, ki jo vodi kot direktor. Bil je eden redkih poslancev v zboru narodov skupščine SFRJ (med leti 1965 in 1967) in delegat v zvezni skupščini (med leti 1974 in 1982), ki je o odločitvah zveznih organov vestno poročal delegatom občinske skupščine. Mnogi se ga verjetno še spomnite kot predsednika skupščine občine Kranj v času gospodarske reforme leta 1968, ko so bile gospodarske težave po dobne današnjim.
Poslovna usmeritev Tekstilin-dusa odraža načrtovane družbenoekonomske cilje, najlepše v stalnem povečevanju izvoza, ki predstavlja že 40 odstotkov celotne letne proizvodnje v Tek stilindusu. Prilagajanje razme ram ter domačemu in tujemu tržišču je v tekstilni industriji posebej težko, usmerjevalna vloga tov. Zalokarja in občutek za bodoča poslovna dogajanja pa to težo zmanjšuje. V delovni orga nizaciji nenehno spodbuja uva janje takšne proizvodne tehnologije in opremljenosti, ki izboljšuje delovne razmere delavcev, ekološko pa ni škodljiva za oko Ije. Zaradi svoje preprostosti in neposrednosti je Slavko Zalokar cenjen med delavci
Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo PARTIZAN Kranj
Društvo Partizan, ki nepreki njeno deluje od leta 1951, nada ljuje pa tradicijo predvojnega Sokola, je pomembna družbena organizacija, ki mladino vzgaja v dobre in spodobne državljane, odraslim pa omogoča športno rekreativno udejstvovanje Čeprav vse do danes gostuje v šolskih telovadnicah, je predvsem v šestdesetih letih doseglo velike uspehe v girnnastiki, zlasti v mladinski konkurenci. Kasneje
pa je delovanje omejilo na rekreacijo za odrasle.
Ob 25-letnici se je Partizan reorganiziral, novo družbeno vlogo pa je našel v podpiranju množične rekreacije odraslih in organiziranju telesne vzgoje najmlajših. Ponovno je organiziral športno gimnastiko, ki se ji je pridružila še vadba športne ritmične gimnastike. V društvu aktivno delujejo oddelki za vadbo predšolskih in šolskih otrok, gimnastika za pionirje, pionirke in mladinke ter športnoritmična gimnastika za 1. in 2. selekcijo po republiškem programu. Z uspehi izstopa tekaška sekcija. Posebej velja poudariti, da je društvo za vaditelje in organizatorje rekreacije pridobilo in izšolalo svoje kadre. Vse od leta 1960 pa za svoje člane in podmladek organizirajo taborjenje na morju in število udeležencev pove, da je ta oblika rekreacije dobro sprejeta.
Krajevna skupnost VODOVODNI STOLP
V krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju so dobro zaživele soseske — zdaj jih je sedem — postale so vez med krajani in krajevno samoupravo ter prava pot za posredovanje in reševanje problemov. Še posebej je to prišlo do izraza v pripravah na volitve.
Čeprav je to pretežno mestna krajevna skupnost, so krajani s prostovoljnim delom in samoprispevkom asfaltirali nekaj ulic in cest, mnoge stanovanjske hiše so dobile telefonski priključek, v soseski Rupa pa so preuredili starejši objekt.
Krajani so dejavni v družbenopolitičnih organizacijah in delegacijah, športnem društvu, taborniškem odredu in pevskem zboru, izdajajo glasilo Obvešče valeč. Med najaktivnejše pa sodijo pri podružbljanju SLO in DS ter obrambno-varstvenih pripravah, kar potrjujejo inšpekcijski pregledi, leta 1979 pa so prejeli plaketo varnosti. S prostovoljnim delom so uredili spomenik padlim v Šorlijevem mlinu. Poudariti pa velja še dobro sodelovanje z delovnimi organi-
Priznanja bodo letos prejeli:
PETER JEKOVEC za družbenopolitično delo v občini in za utrjevanje samoupravljanja ter delo na področju kulturnega in družabnega življenja v Tekstilin-dusu, kjer je zaposlen.
FRANC KREAČIČ za delo pri razvoju in urejanju Rekreacijsko turističnega centra Krvavec, ki je za urejenost in celotno ponudbo na smučiščih letos že drugič zapored prejel zlato snežinko.
RUDWNADIŽEVEC za družbenopolitično delo v občini in delovni organizaciji Sava, kjer že vrsto let opravlja odgovorno delo na področju varstva pri delu.
FERDINAND   RAUTER za
uspešno delo v občinskem izvršnem svetu in izredno družbenopolitično aktivnost.
EDGAR VONČINA za prispe vek pri organiziranju gorenjskega zdravstva in družbenopolitično aktivnost.
Delovna organizacija KOGP Kranj, ki je v tridesetih letih prerasla iz skromne obrtniške dejavnosti v dobro organizirano komunalno dejavnost, ki daje poudarek strokovnosti in uvajanju novih tehnološko zahtevnejših programov ter varstvu okolja.
Velike plakete občine Kranj bodo prejeli:
Plavalni klub Triglav Kranj
ob 40-letnem jubileju in za dosežene uspehe,
FRANC VOVĆAK za stroko vno vodenje del pri gradnji vodne elektrarne Mavčiče,
Delovna organizacija Savske elektrarne Ljubljana za izjemno sodelovanje pri gradnji elektroenergetskih objektov v občini Kranj,
Mercator-KŽK Kranj — tozd Kmetijstvo Kranj za uvajanje znanstvenoraziskovalnega dela v prakso.
Malo plaketo občine Kranj bo prejel dr. MILOŠ KUS za
strokovno delo pri uvajanju no-
zacijami, ki imajo sedež v krajevni skupnosti Vodovodni sto p . ve metode selekc,Je ,n Pr,d°b>
-.________ »  .    „. ^ vama nsnnunpna sprncna Wnm
z osnovno šolo in JLA.
Simona Jenka
vanja osnovnega semena krom pirja. N
GLAS 10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK. 1. AVGUSTA 1986
Na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu v plavanju se je izkazala tudi Zala Kalan iz Kranja
Četrto mesto je veliko, toda...
Kranj, 30. julija — Letošnje evropsko mladinsko prvenstvo v plavanju v Zahodnem Berlinu je pokazalo, da so tudi jugoslovanski mladinci sposobni za vrhunske dosežke. Po desetih letih smo spet dobili mladinsko evropsko srebro, dobil ga je Mariborčan Koželj. Med dvanajstimi reprezentanti je bila tudi članica kranjskega Triglava, petnajstletna Zala Kalan. Na 200 m delfin je bila odlična četrta. To je uspeh, vendar sama ni zadovoljna.
Letošnje evropsko prvenstvo v plavanju za mladince v Zahodnem Berlinu je dalo odgovor, kdo je najboljši v tej konkurenci. Za evropske plavalne naslove so se borili tudi naši plavalci. Vseh dvanajst reprezentantov je z dosežki, novimi državnimi rekordi in uvrstitvami v veliki finale dokazalo, da so opravičili nastop. Izkazal se je Mariborčan Koželj, ki je na 200 m delfin osvojil srebro. V evropski konkurenci je plavala tudi petnajst-I letna dijakinja naravoslovno-matematičnega oddelka kranjske SŠPRNMU, Zala Kalan.
Kalanova je odlično, startala že v predtekmovanju na 200 m delfin, ko je z novim državnim rekordom dosegla drugi najboljši rezultat predtekmovanja in se tako vmešala v boj za evropsko zlato, srebro in bron. Tudi v velikem finalu Zala Kalan ni odpovedala, plavala je odlično, zasedla četrto mesto in z novim državnim rekordom dosegla tudi mednarodni plavalni razred. Toda pred tem nastopom ni bilo vse tako,kot bi moralo biti; Zala Kalan bi lahko plavala še bolje in morda dobila tudi eno od medalj.
»Začelo se je že pred odhodom v Zahodni Berlin. Trenerka mariborskega Branika Maja Ivaniševič je že v Zagrebu na letališču napovedala, katere štiri reprezentančne kolegice naj bi se uvrstile v veliki finale v svojih disciplinah. Mene je zgrešila. To me je precej potrlo, sploh nisem več vedela, zakaj odhajam na evropsko prvenstvo. Trema se je nato nadaljevala že pred nastopom v predtekmovanju. Toda v svoji, četrti skupini sem bila z novim državnim rekordom na 200 m delfin s časom 2:19,78 druga in to je bilo dovolj za veliki finale. Toda obremenitev se je nadaljevala. Trenerka Ivaniševičeva mi je pred finalom dala vedeti, da moram biti prva. Škoda, da v Berlinu ni bilo trenerja Draga Pe-triča, ki je zaslužen za vse moje uspehe. Sama sem vedela, da v velikem finalu ne morem premagati veliko boljše Romunke Pure. To nagovarjanje za prvakinjo me je pretreslo. Že na startu sem naredila napako in ta se je zgodila tudi na obratu pri stotih metrih. A plavala sem naprej, dosegla čas 2:19,58 nov državni rekord in četrto mesto. Če ne bi bilo vseh teh neprijetnosti, bi bila lahko tudi boljša. Osvojila bi lahko še boljše mesto. Tretje mesto sem izgubila za oseminštirideset stotink sekunde, drugo pa za sedeminpetdeset. Plavala sem tudi na 400 m mešano s časom 5:21 in na 100 m delfin, kjer sem bila s časom 1:07,8 štiriindvajseta. Zadnji dan sem plavala tudi v naši štafeti na 4 x 100 m mešano in zasedle smo osmo mesto.«
Plavalko kranjskega Triglava Zalo Kalan čaka še nastop na balkanskih igrah v Solunu, nato pa bo končana letošnja plavalna poletna sezona. Ze septembra jo čaka, kakor tudi vse ostale Triglavane, spet trening dvakrat na dan.
D. Humer
30. avgusta bo v Bohinju drugi triatlon jeklenih
Od Bohinjskega jezera do Kredarice
Bohinj, 28. julija — Turistično društvo Bohinj-jezero in Ljubljanski dnevnik bosta priredila v soboto, 30. avgusta, drugi triatlon jeklenih, na katerem se bodo športniki in najbolj vzdržljivi rekreativci pomerili v veslanju po Bohinjskim jezeru .kolesarjenju iz Bohinja na Pokljuko in v teku od Rudnega polja do Kredarice.
»Samo hotelske postelje in zrezki ne bodo privabili gostov. Bohinj se bo prodajal s ponudbo, v kateri mora imeti pomembno mesto tudi športna rekreacija,« nam je že pred časom razlagal Dušan Blazin s Koprivnika, zaposlen v bohinjskem turističnem društvu kot turistični animator, organizator zunajpenzionske športne ponudbe. Pozimi, ko so bohinjski športni delavci uspešno izvedli prvo tekmo za svetovni pokal v smučarskih tekih in je ime Bohinja obkrožilo svet, pripravljata turistično društvo Bohinj-jezero in Ljubljanski dnevnik še odmevno poletno prireditev, drugi triatlon jeklenih, ki naj bi privabil na start poleg domačih športnikov in rekreativcev tudi udeležence iz tujine. Prva prireditev — bila je predlani — je dobro uspela in četudi so jo spremljala različna mnenja (o umestnosti tako napornih preskušenj), je bil odziv velik, presenetljiv. Prireditelju se je namreč prijavilo kar 376 športnikov in rekreativcev, vendar jih je zaradi omejitev izbral le 80.
Letošnji triatlon jeklenih bo 30. avgusta. V Bohinju se na to prireditev že nekaj časa pripravljajo. Predsednik organizacijskega odbora je Miro Mulej, ki je tudi izbral svoje najožje sodelavce: vodja triatlona bo Dušan Blazin, sekretar Jaka Rozman, vodja čolnarjenja Stane Aljančič, vodja kolesarjenja Zvone Zanoškar in vodji teka Lovro Sodja in Janez Pavčič.
Bohinjski triatlon jeklenih se od klasičnega razlikuje po tem, da ima namesto plavanja preskušnjo v veslanju. Poglejmo podrobnosti: udeleženci triatlona bodo najprej preveslali sedem kilometrov v trikotniku kopališče Bohinjska Bistrica — Naklova glava — kopališče Bohinjsko jezero, nato prekolesarili 29,5 kilometra (in premagali višinsko razliko 815 metrov) od kopališča Bohinjsko jezero čez Jereko do vojašnice na Rudnem polju, odtod pa bodo tekli še 10,5 kilometra na Kredarico ali samo do Vodnikove koče na Velem polju, če bo slabo vreme.
- Prireditelj sprejema prijave z vplačilom 1500 dinarjev na naslov: Turistično društvo Bohinj-jezero, 64265 — za triatlon jeklenih, najpozneje do 15. avgusta. Udeleženci bodo razdeljeni v tri skupine, po starosti in spolu: ženske (start ob 8. uri), veterani nad 40 let (start ob 8.30) in člani do 40 let (start ob 9. uri). Vsi se bodo morali pred startom i/.kazati z zdravniškim potrdilom, izdanim v letu 1986; zdravniki pa bodo tudi imeli pravico koga od sodelujočih zaustaviti, če se bo izkazalo, da je zanje preskušnja prenaporna. Razglasitev rezultatov bo v hotelu Kompas v Bohinju zvečer ob 19. uri. Vsak tekmovalec bo-dobil majico, kdor bo prišel na cilj ob pravem času.ko-lajno, prvi trije v posameznih kategorijah pa še pokale in diplome.
(cz)
Uspeh slovenskih alpinistov
Klonil je ozebnik Druja
Kranj, 30. julija — Kot prva Jugoslovana sta severovzhodni ozebnik Druja preplezala Filip Bence iz Tržiča in Janez Benkovič iz Kamnika. Jugoslovanski poskus v Druju leta 1977 se je končal tragično.
Severovzhodni ozebnik Druja je najtežja smer na tej francoski gori in sta jo leta 1973 prva premagala Ceccinel in Jaeger, kasneje pa tudi ni bilo veliko alpinistov, ki so premagali to skrajno težko smer. Tudi Jugo- » slovani so že poskušali v tej steni, vendar se je poskus konec leta 1977 tragično končal. Mladi in obetajoči kamniški alpinist Cene Kramar je takrat omahnil v smrt. Kljub temu je ozebnik Druja ostal za naše alpiniste nepovrnjen dolg.
To je kombinirana, 800 metrov dolga smer z veliko naklonino ledu in skal. Prostora za bivakiranje praktično ni, umik iz stene je skoraj nemogoč, ker ni moč zabiti zanesljivih klinov. Tako sta o steni zapisala prva, ki sta jo premagala, enake ocene pa so dajali tudi alpinisti, ki so jo preplezali kasneje.
V ozebnik sta se julija podala naša preizkušena alpinista, Filip Bence iz Tržiča in Janez Benkovič iz Kamnika. Plezati sta začela 15. julija. Izbrala sta smer prvih plezalcev Plezala sta brez počitka in šele po 19 urah prvič bivakirala Benkovič se je poškodoval, vendar sta kljub temu uspela in se po opravljeni težaški nalogi peš vrnila v Chamonix. Vztrajno plezanje se je obrestovalo, saj sta Filip in Janez ušla otoplitvi ter padanju kamenja, ki je na srečo
PaUsoeh Filipa THaneza je velik. Sta med redkimi, ki sta preplezala to smer, razen tega pa Jugoslovani nismo več med tistimi, za katere je bil ozebnik dolga leta pretežak. J Košnjek
Po končanem državnem prvenstvu v plavanju za starejše in mlajše pionirje
Nov gorenjski plavalni rod obeta
Kranj, 30. julija — S končanim državnim prvenstvom v plavanju za starejše in mlajše pionirje in pionirke v Celju in na Reki se je pri nas končala poletna plavalna sezona. Vrh našega plavanja v članski konkurenci bo na balkanskih igrah. Enako prvenstvo bodo imeli tudi mladinci. Kranjčana Darjana Petriča pa čaka še nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji. Letošnje državno prvenstvo za starejše in mlajše pionirje je pokazalo, da v jugoslovanskem in tudi gorenjskem plavalnem športu raste nov rod.
Letna bazena v Celju in Reki stalila prizorišči sklepnega dela letošnjega plavalnega prvenstva. Za posamične in moštvene naslove so tekmovali starejši in mlajši pionirji in pionirke. V štirih kategorijah se je za naslove najboljših potegovalo nad štiristo mladih plavalcev iz štiriintridesetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Z rekordnimi dosežki in najboljšimi letošnjimi rezultati so pokazali, da so v vseh klubih odlično delali z mladimi. Tako delo'bo treba nadaljevati in ni bojazni, da bi jugoslovansko plavanje propadlo. S tema prvenstvoma se je končala letošnja jugoslovanska poletna plavalna sezona. Članska reprezentanca bo imela svoje zadnje dejanje ta konec tedna na balkanskih igrah v Sofiji, mladinci pa prihodnji teden v Solunu. Najboljše plavalce in plavalke čaka v sredini avgusta še največji nastop: v Španiji bo letošnje svetovno prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in sinhronem plavanju. Naše plavanje bo tam zastopal le član Triglava iz Kranja, Darjam Petrič.
V letnem bazenu v Celju so za državne naslove plavali starejši pionirji in pionirke. V moštvenem delu so imeli največ uspeha plavalci in plavalke domačega kluba Klima Neptun. V tej konkurenci je bil Kranjski Triglav tretji, medtem ko so Radovljičani zasedli sedmo mesto. Od nastopajočih za kranjski Triglav so se izkazali prav vsi, saj so plavali tako, kot so načrtovanem dosegali lepe uvrstitve. V konkurenci pionirjev se je najbolje odrezal Peranovič, ki je osvojil dva državna naslova in bil dvakrat tretji. Plaval je tudi v vseh štafetah Triglava. Od pionirk pa je po pričakovanju prišla v ospredje Nina Bogataj. Od Radovljičanov sta se izkazali pionirki Robova in Melinkova, ki sta posegli po medaljah. x
Reška Kantrida je gostila najboljše jugoslovanske mlajše pionirje in pionirke A. Za naslove v konkurenci posameznikov in za moštveni naslov so se borili tudi tekmovalci in tekmovalke Triglava iz Kranja in Radovljice. V moštveni razvrstitvi je državni naslov osvojilo moštvo Primorja z Reke, Triglav je bil četrti in Radovljica šesta. Tako kot starejši pionirji in pionirke so tudi mlajši pokazali res kvalitetno plavanje in dosegli še kopico novih državnih in republiških rekordov. Od Kranjčanov se je odlikoval Štan-car, ki je osvojil tri prva in dve tretji mesti. Od deklet pa se je z Reke z državnim nasjovom vrnila Triglavanka Neža Rebolj. Tudi drugi Triglavani so prispevali veliko, da je moštvo Triglava četrto. Enako dobro so svoje tekmovalne sposobnosti pokazali Radovljičani, najbolje pa sta se od njih odrezali Robičeva in Jazbečeva.
D. Humer
Vaterpolisti in kolesarji za praznik
Kranj, 30. julija — Ob občinskem prazniku Kranja se že vrsto let v praznovanje vključujejo tudi kolesarji Save, ki prirejajo že tradicionalno mednarodno tekmovanje po ulicah Kranja.
Tudi letos bo tako. Ze včeraj se je na stadionu v Stražišču začelo ob 8. uri letošnje državno prvenstvo na tekmovalni stezi, tekmovanje se bo ob 8. uri nadaljevalo tudi danes. Jutri ob 18.30 s startom pred gimnazijo vse nastopajoče v konkurenci starejših in mlajših mladincev ter članov čaka nastop na šestem mednarodnem večernem kriteriju. V nedeljo bo za vse kategorije na-
stop na devetnajsti mednarodni kolesarski dirki Po ulicah Kranja. Prvi start bo ob 10. uri, člani pa bodo startali ob 13. uri. Pred to dirko se bo od kolesarskega športa poslovil naš najboljši kolesar, član kranjske Save, Bojan Ropret.
Danes ob 17.30 se bo v letnem bazenu v Kranju pričelo letošnje finalno državno mladinsko vaterpolsko prvenstvo. Za medalje se bodo tri dni v Kranju potegovala moštva: Partizan iz Beograda, Proleter iz Zrenjanina, Solaris iz Šibenika, POŠK — Brodomerkur iz Splita, Jug iz Dubrovnika, Jadran iz Herceg Novega, Primorje z Reke in domači Triglav. Danes ob 18. uri bo prvo kolo, drugo kolo se bo pričelo v soboto ob 9. uri, nadaljevalo pa popoldne od 17. ure naprej. V nedeljo ob 9. uri bo pričetek finalnih srečanj in ob 13. uri slavnostni zaključek in razglasitev prvaka. _dh
Plavalni miting in šahovski turnir
Radovljica, 31. julija — Ob prazniku občine Radovljica bo tudi več športnih prireditev. Že ta konec tedna bosta plavalni miting in šahovski turnir v kampu Šobec, 9. avgusta bo kolesarska dirka po ulicah Radovljice, 23. avgusta pa še nogometni turnir za pokal Staneta Perca.
Plavalni klub Radovljica bo priredil pod pokroviteljstvom skupščine občine Radovljica in s pomočjo Golfturista Ljubljana, hotelov Park in Golf z Bleda
ter plavalnega bazena Železniki že tradicionalni, 5. mednarodni plavalni miting, na katerem bo sodelovalo okrog sto plavalcev in plavalk iz Jugoslavije, z Madžarske, s Češkoslovaške in iz Italije. Tekmovanje bo v letnem kopališču pod Oblo gorico jutri ob 18. uri. Tekmovalci se bodo pomerili v naslednjih disciplinah: 100 metrov kravi, prsno, hrbtno in delfin, 50 metrov kravi, 200 metrov mešano in v štufeti 4 x 100 metrov mešano.
Šahovsko društvo Murka iz Lesc pa bo v nedeljo priredilo v kampu Šobec 13. hitropotezni šahovski turnir, na katerem bo sodelovalo blizu 250 šahistov iz Jugoslavije in iz zamejstva. Tekmovanje se bo začelo ob desetih dopoldne.
(cz)
Skakalci za pokal Kranja in Thalerjev memorial
Kranj — Letošnje, 15. mednarodno tekmovanje smučarskih skakalcev za pokal Kranja bo na 55-metrski skakalnici, pokriti s plastiko, na Gorenji Savi v soboto, 2. avgusta, ob 16. uri. Tudi tokrat sodi prireditev k praznovanju občinskega praznika Kranja, hkrati pa bo tudi v spomin na Francija Thalerja. Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav je povabil skakalce iz šestih dr žav. Do sedaj ima zagotovljeno udeležbo iz štirih držav, medtem ko pričakujejo udeležbo iz ČSSR in Italije. Te dni so namreč skakalci kranjskega kluba na pripravah v ČSSR in verjetno bo kranjski trener Sandi Čimžar pripeljal v Kranj solidno ekipo Dukle i/. Banske Bistrice. Smučarska zveza Slovenije je tokrat pismeno zagotovila udeležbo najmanj polovice članov A ekipe, popolno B člansko vrsto, ki jo trenira Bogdan Norčič, in nastop vseh najboljših jugoslovanskih mladincev. Medtem ko bo z Madžarske prišla državna reprezentanca, bodo iz ostalih držav nastopile predvsem klubske ekipe. S posameznimi klubi imajo namreč Kranj-
čani že več kot 20-lot no prijateljske in strokovne vezi. Iz ZRN se je prijavila ekipa Reit im Winkla, iz Avstrije bodo p. išli zelo dobri skakalci iz Zahomca, tekmovalci iz Celovca in koroška deželna reprezentanca. Tako lahko trdimo, da bo udeležba solidna in pričakujemo zanimivo prireditev ob vznožju Šmar-jetne gore.
Po tekmovanju bo Smučarska zveza Jugoslavije uradno podelila pokal SSK Iskra Delti Triglav, ki je tudi letos osvojil naslov najboljšega smučarskega skakalnega kluba v državi. Ob sklepni slovesnosti ob 40-letnici kluba pa bosta prejela priznanja avstrijska zamejska slovenska kluba, Zahomec in SK Obir iz Železne Kaple. S priložnostnimi priznanji pa se bc organizator spomnil tudi drugih tujih klubov, s katerimi Kranjčani aktivno sodelujejo najmanj deset let.
Priznanja za najboljše skakalce na jubilejni prireditvi so tudi letos prispevale družbenopolitične organizacije občine Kranj in Smučarska zveza Slovenije.
J. Javornik
Vaterpolo Kokra vodi
Kranj, 30. julija — Vaterpolo klub Partizan iz Renč je bil organizator letošnjega drugega kroga republiškega članskega prvenstva. Za slovenskega prvaka se letos bori šest moštev. To so Zusterna iz Kopra, Partizan Renče, Kamnik, Neptun iz Celja ter kranjska kluba Kokra in Vodovodni stolp. P° drugem krogu so vodilno mesto pred zaključnim krogom, ki bo v Kranju, prevzeli vaterpolisti Kokre iz Kranja.
Drugi turnir ni bil kvaliteten. Vse preveč je bilo nejasnosti in grobih prekrškov. Tako se sploh ni končalo sreča; nje Kokra : Kamnik, saj so Kamničanj še ne pred koncem srečanja zapustili bazen.
Izidi — Vodovodni stolp : Partizan (Renče) 20:9, Zusterna : Neptun 10:9. Kokra : Kamnik 7:3 (prekinjeno), Vodovodni stolp : Kokra 9:19, Zusterna j Kamnik 13:11, Kamnik : Vodovodni stolp 9:12, Kokra : Neptun 21:12, zusterna : Partizan 13:8.
Vrstni red - 1. Kokra (Kranj) 1° (-1), 2. Vodovodni stolp (Kranj) & 3. Zusterna (Koper) 8, 4. Kamnik 6, 5. Neptun (Celje) 2, 6. Partizan (Renče) 0.
-dh
Vabilo fakultete za telesno kulturo
Ljubljana, julija — V Savudriji je J začetku julija začel delovati letni tabor fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Fakulteta potrebuje za svojo dejavnost le del prostora, kar ga je več, je na #oljo raznim športnim in drugim skupinam za letovanje, prav tako pa tudi za vadbo. V taboru je mogoče posta vin tudi dodatne šotore. Fakulteta ima v Savudriji urejene tudi športne objekte^ odbojkarska igrišča, igrišča za košar ko, igrišče za rokomet oziroma tom nogomet ter vsestransko uporabne velike travnate površine. Tabor bo odpr do konca avgusta. Če želi kdo v SavU drijo, naj za informacije povpraša n fakulteto za telesno kulturo v Ljublja' ni, Gortanova 22, telefon (061) 441-5?7'
-jk
Ponovno Bled : Zadar
Bled, 29. julija - Ker je prišlo do za' pleta glede registracije odbojkarske tekme med Bledom in Zadrom v za hodni skupini II. zvezne , odbojkarsK lige, je predsedstvo zveze odločilo, <* se   mora   tekma   ponovno odigr* 20. septembra na Bledu. Predsedstvo zveze je menilo, da sta pravila krsu oba kluba, prav tako pa tudi tekmova na komisija. Blejci imajo še možnos pritožbe na predsedstvo Odbojkarsk zveze Jugoslavije. Če bi Bled zmaga1 3:0 oziroma s 3:1, bi zadrški odbojka^ izpadli iz lige.
-jk
V Tržiču balinanje in kegljanje
Tržič, 30. julija - Tržiške šport*1* praznične prireditve so se začele v_sr do s strelskim tekmovanjem na Ci pru. Nadaljevale se bodo jutri. u 8. uri se bo na balinišču na Ravnah z ^ čelo tekmovanje gorenjskih invalid0 v balinanju in na Ljubelju v kegljanJu'
Dvojica vodi
Kranj, 31. julija - V avli občin*** skupščine Kranj se nadaljuje letosnj člansko  šahovsko  republiško Prvej0 stvo. Že od prvega kola naprej '£r?L vsi pravi šah brez taktiziranja. P° s n tih kolih sta v vodstvu kar dva, Čepra in Šifrer. M Izidi četrtega kola - Božič : M°n. 0:1, Osterman : Železnik 1:0, Polaj^; Srebrič 1:0, Šušnik : Mazi 0:1, Pod'g. nik : Orel remi, Gostisa : Črepan 0:L g, l.rer : Mencinger 1:0. Vrstni red — ~r. pan in Šifrer po .!,r>, Mohr, Mazi. l>olaj, žer po 3, Gostiša, Osterman po 2,5, Or in Mencinger po 2.
-dh
Druga zvezna vaterpojgj^Ž liga — zahod
Triglav že prvak
Kranj, 31. julija - S sedmim,kol°j! je končan prvi del v d.ugi -..vezni v« ■ polski ligi zaiiod. Člansko moštvo glava, ki je ves prvi del gostovalo, J jn koristilo premoč. Izgubilo je le enkr ]U to na Reki. Vseeno so po prvem a.^ prvi in so praktično že prvaki v tej Drugo polovico prvenstva igraje mačem Im/.enu.
Medveščak : Triglav 2:8 (1
:0.0:l,°:4'
1:3)
Sredino sedmo kolo je bilo P01?0 p uspešno za kranjski Triglav, K* ^ gostoval v Zagrebu pri MedvešC ^ Domačini so sicer povedli v prvi če ^ ni, v drugi so Kranjčani izenačili m to tekmo dobili
40
1 lervmo .......ii i,0i
Prve n s to se bo nadaljevalo prl c
njo soboto in nedeljo  Kranjčan' ^H gostili moštvo Brodograditelja 'z ^ vj ne in Biograd. Tako jih bomo prV deli igrati v domačem bazenu.
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
PRAZNIČNE ČESTITKE
11. STRAN ®Q)IMlSSoJJ©IEHGLAS
ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU!
SlOUKJL
Uroro
Živilski kombinat TOZD
Pekarna Kranj
'^->>........................................................^
čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski
praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
KOP
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
Šuceva 27
častita občanom in delovnim ljudem Kra nJ<*. Jesenic, Radovljice in Tržiča za občin praznike
VODOVOD JESENICE
Jesenice, Sp. Plavž 6 p. p. 78
Delovnim ljudem občine Jesenice čestitamo za občinski praznik
TEKSTILINDUS KJRA KUJ"
m TEKSTILINDUS ESffiMJJ
s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb
čestita ob občinskem prazniku vsem občanom Kranja
Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine Jesenice
ALPETOUR
Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka
čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič k njihovemu prazniku in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
DELOVNA ORGANIZACIJA p. o.
LJUBLJANA n.sub.o.
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ
64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA
Izdelujemo stroje za čevljarsko In tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje *a kovinsko industrijo.
vsem delovnim ljudem
čestitamo za občinski praznik Kranja
(mmmmmmGiJKs 12. stran
- REPORTAŽE
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
Peto leto uspešnega delovanja Kompasove poslovne enote v Kranju
Mira Perne, vodja Kompasove poslovne enote v Kranju
Kompasova poslovna enota v Kranju je bila je parkrat zaprta tudi zaradi miselnosti, da je zaradi bližine Ljubljane nesmiselno imeti v Kranju poslovalnico, da precejšnje število ljudi teži k Ljubljani in da zaradi tega kranjska poslovna enota težko osvaja in obdrži tržišče. Decembra leta 1981 je bila Kompasova poslovna enota ponovno v Kranju. Med tistimi, ki so stalno trdili, da je le tako prav, je bila tudi Mira Perne, vodja poslovne enote Kompas Jugoslavija v Kranju.
»Razvili smo vse Kompasove dejav nosti, vendar se drugače dela v majhni poslovalnici, kjer mora vsak znati vse in poprijeti za vsako delo, in drugače v veliki, kjer ima vsak delavec svoje delo, svoj resor, specializacijo. V manjši poslovalnici je zato potrebnega več truda, da se obdrži kakovost in spoštujejo predpisi, ki so enaki tako za manjše kot za velike. Poslujemo pozitivno. S povečanjem števila zaposlenih na sedem smo omogočili nova delovna mesta in zaposlitev mladega šolanega kadra. Oblikovali smo skupino sposobnih turističnih delavcev,« pripoveduje Mira Perne. »Kranjska poslovna enota uspešno posluje. Ne manjka nam strank in poslovnih partnerjev, kar je posledica odločitve, da negujemo vse dejavnosti, ki sodijo k sodobni turistični poslovalnici. Seveda so med Kompasovimi poslovalnicami razlike. Imamo jih več vrst, na primer obmorske, celinske, obmejne itd. Kranjska poslovalnica je celinska, kar pomeni, da poslujemo večinoma z domačimi gosti, medtem ko obmorske poslovalnice in poslovalnice v turističnih krajih s hoteli oziroma prenočitvenimi zmogljivostmi skrbijo predvsem za organizacijo izletov za tuje goste, prevoze od letališča do hotelov in podobno. Če je se zona dobra, če je tujih gostov veliko, je takšna poslovalnica avtomatično uspešna. Poslovalnica, kakršna je naša, pa si mora prizadevati za vsakega gosta, za vsako stranko. Pred vsem zaradi tega smo si in si bomo še prizadevali, da bi dobi la kranjska poslovalnica tudi dobro in kvalitetno zaledje po steljnih oziroma prenočitvenih zmogljivosti «
_
Posnemajmo Žirovnico
»Čeprav Žirovnica ni v kranjski občini, nam je Turistično društvo Žirovnica ponudilo prodajo zasebnih posteljnih zmogljivosti,« je povedala Mira Perne. »Ko je komisija popisovala in ocenjevala sobe, je bila izredno presenečena nad čistočo in urejenostjo okolice ter pridnostjo ljudi. Skoraj neverjetna je gostoljubnost ljudi, ob tem pa tudi smisel za delo z gosti. Trdim, da jih lahko primerjamo s ponudbo avstrijskega zasebnega sektorja.
Prodaja zasebnih zmogljivosti je dolgoročnejša nalo ga in jo bomo uresničili prek Kompasove poslovne mreže in poslovalnic. Predvsem računamo pri domačih go stih na Novi Sad, Beograd, Zagreb, Reko in Split. Apart maje, počitniške hišice in res kakovostne sobe pa bomo skušali prodajati na tujem, predvsem med Holandci, Belgijci in Francozi.«
Vpreženi vvoz turističnega razvoja
Uspešna prva poteza
Po razgovorih s predstavniki kranjske občinske skupščine in Gorenjske turistične zveze je bila Kompasovi poslovalnici v Kranju ponujena prodaja zasebnih turističnih zmogljivosti v kranjski občini. Posel je zahteven in celovit. Takšni poskusi so pred tem že bili, vendar niso bili posebej uspešni, tudi zaradi prostorskih in kadrovskih težav poslovalnice. Ko je bil odprt Kompasov butik turističnih storitev na brniškem letališču (butik sodi h kranjski poslovalnici) in ko se je Kompas vključil v komisijo za kategorizacijo zasebnih turističnih sob v kranjski občini, so se stvari premaknile. Seveda pa je bilo treba najprej preveriti, kakšne so te sobe. Komisija jih je temeljite pregledala in ocenila.
»Dobili smo zanimivo sliko,« pripoveduje Mira Perne. »Naša poslovalnica je pred 15 leti že prodajala zasebne sobe. Takrat jih je bilo več in tudi kvalitetnejše so bile. Danes pa mesto Kranj z ožjo okolico razen redkih izjem nima sobe, primerne za turista. Nekaj jih sicer je, vendar so v njih sezonski delavci To velja za Naklo, sicer turistično zelo prizadeven kraj. Preddvor ni več tisto, kar je bil pred leti. Imam občutek, da so ljudje popustili, da niveč prave vneme. Zamujeno je treba nadoknaditi tudi zaradi tega, ker so sicer v Preddvoru najboljše zasebne sobe v kranjski občini. V kraju je nekaj apart majev in počitniških hišic, ki bi jih brez problemov lahke ponudili gostu. Resnično je škoda, da so na višku sezone nezasedene. Cerklje so.mislim, perspektiven turistični kraj v povezavi s Krvavcem. Zanimivo je, da je v kraju nekaj zasebnih projektov, ki lahko v kratkem času ob ne posebej velikih vlaganjih dajo najvišjo kategorijo, zelo iskano posebej pozimi. Ko pride človek na Jezersko, težko razume, da je imel kraj leta 1936 svoj turistični prospekt in celo ponudbo rent a car. Današnje posteljne kapacitete so dotrajane in skoraj neuporabne za današnjega turista. Samo pri nas se lahko zgodi, da propade tako uveljavljeno gorsko klimatsko zdravilišče in letovišče. Prepričana sem, da za polom niso krivi samo domačini Za popravilo takšnih napak pa je treba veliko časa«
Zanimanje je
Zasebnih sob I. kategorije praktično ni — zaznati pa je zanimanje lastnikov počitniških hišic in tudi ponudbo apartmajev, ki so v turističnem svetu sedaj najbolj iskani.
»Prepričana sem, da bomo ponujene možnosti izkoristili in prišli tudi do najvišje kategorije, pridobljena sredstva pa bomo vračali v zasebni sektor za izboljševanje kategorije.
Butik Kompasove turistične ponudbe na Brniku. Za Kompas pomeni predvsem popolno ponudbo, kakovost in odgovornost do gosta.
Vendar je pri ljudeh še nezaupanje, posledica slabih izkušenj v preteklosti1. Prav tako posamezniki še vedno preveč računajo na drugega, sami pa se premalo trudijo in vlagajo. Brez slednjega rezultatov ni. Še vedno je preveč nevoščljivosti in premalo medsebojnega sodelovanja in svetovanja, zato počasi napredujemo do skupnega cilja. Prodaja zasebnih sob ne prinaša dohodka samo Kompasu in lastniku sobe, apartmaja ali počitniške hišice. Ta dejavnost bo prej ali slej nujna za splošni napredek in dvig življenjske ravni vseh v kraju. Denar; ja ne prinaša samo nočnina^mpak predvsem tisto, kar turisti potroši v kraju. To pa je dobro za vse,« razmišlja Mira Perne. Se premalo se zavedamo, kolikšne možnosti za razvoj turizma imamo. Le nekoliko več prožnosti in manj birokratizma odgovornih bo potrebno, pa bo postal turizem na vasi razen industrije in kmetijstva važen faktor napredka. Gorenjska lahko postane cvetoči vrt Jugoslavije in tega nam ne more nihče vzeti,« je prepričana Mira Perne.
Turistični butik na letališču
Kranjska poslovalnica je bila pobudnik za ureditev Kompasovega butika turističnih storitev na brniškem letališču. Junija je bil odprt in dobro se obnese. Lokacija je pravšnja, saj nasploh veliko Kompasovih gostov prihaja in odhaja z Brnika. Na letališču je tudi sicer velik promet, zelo blizu pa je avtocesta. Na Brnik je kranjska poslovalnica prenesla centralno recepcijo za oddajanje privatnih sob, apartmajev in počitniških hišic, kar je dopolnitev Kompasovih letaliških dejavnosti. Butika na letališču ni težko najti-Dobra je njegova povezava s svetom. Direktna telefona sta (064) 22 347 in 21 113 ali prek centrale 25-761, interne številke 481, 482 in 483, po teleksu pa na številko 37714 KOMBR Yu. Butik obratuje praktično neprekinjeno: od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer, do prihoda zadnjega aviona in ob sobotah, nedeljah in praznikih. Butik ponuja vse informacije, opravlja rezervacije, ima že omenjeno osrednjo recepcijo za zasebne sobe, počitniške hiše in apartmaje, prodaja pr°' grame letovanj, ekskurzij, izletov, posebnih potovanj, opravlja rezervacije letalskih kart. ima menjalnico, prodaja vstopnice, ima rent a car, organizira in pospešuje kmečki turizem. Posebna novost pa je zbiranje ponudb prostih prenočitvenih zmogljivosti pri zasebnikih.
Trgovska in gostinska DO Kranj
Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za njihov praznik!
zavarovalna skupnost triglav
■
Gorenjska območna skupnost Kranj
Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI — Svetujemo vam\f0-ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, o* ma niste zavarovani v zadostni višini. Visoka stopnja inflacije v veliki meri zmanjšujeta ^
rovalno zaščito obstoječih zavarovanj. Negativnim vplivom inflacije so posebno izpo—- ^ zavarovanja, ki jih sklepate občani. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev de,aza-področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem H' sebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in pri delavcih, ki delajo na poslovnih izposta boste dobili potrebne informacije. Tako se boste lažje odločili za najustreznejše zavar
nje in s tem za gospodarsko varnost.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo!
Vsem občanom, zavarovalcem in poslovnim prijateljem
čestitamo za praznike občin Kranj, Jesenice, Radovljica in ^
KTEK, 1. AVGUSTA 1986
praznične čestitke
13. STRAN (^^Syj©3SIIGLAS
Gradbeno
industrijsko podjetje
GRADIŠ
TOZD
Jesenice — Kranj
Poslovnim prijateljem in občanom c&stitamo za praznik občin Jesenic in{ Kranja in jim želimo še veliko plovnih uspehov
F]   Servisno podjetje
rWH*' i Kranj
HlSIj   Tavčarjeva 45, telefon 2l?fU
Se naprej se priporoča za sodelovanje z vserr svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
Modno ČEVLJARSTVO kern Kranj, Partizanska 5
Priporoča se s kvalitetno izdelavo vsakovrstne oDutve in obutve za kolesarje ter prosti čas (superge).
V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese), nudimo obutev iz pravega usnja. Kvalitetna izdelava — ugodne cene.
Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30, ob sobotah od 8. do 13. ure.
čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za občinske praznike
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka.
Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave.
Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno
Servisira izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Čajevec, Grundig in Sever.
• SERVISIRA
• INSTALIRA
• PRODAJA
• PROIZVAJA
• PROJEKTIRA
TOVARNA* ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46
Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice 'in Tržiča za občinske praznike
Gorenjska oblačila Kranj
TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice Delovna skupnost skupnih služb Kranj
Vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov
kmetijsko-_ živilski
Kombinat gorenjske
Kranj, c. jla 2
J°2d kmetijstvo kranj IPK radovljica J°zd mlekarna kranj tozd tovarna olja britof ;°zd komercialni servis kranj ;0zd agromehanika kranj |°zd mesoizdelki škofja loka t°zd klavnica jesenice
J, delovna skupnost skupnih
°bčanom in poslovnim prijateljem iz ob-hr-, anK Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske ^nike
tekstil
TOZD predilnica Medvode, o. sol. o.
Komisija zu delovna razmerja objavlja prosta dela ir nalogo:
1. mojstra previjalnice IN SUKALNICE
J'ml; ...
— -rednja tekstilna ali poklicna šola usiiezne smeri
— 3 oziroma Ti let delovnih izkušenj pri podobnih delih m na loKitll
— trimesečno poskusno delo
2. vzdrževalca STROJ K v
Pok« »ji:
— Kv ključavničar ali Rhome-
iiamk
— zaželene delov ne izkušnje
— dvomesečno poskusno delo
3. vec delavcev
V PROIZVODNJI preje IN sukancev
Pogoji:
končana osemletka
— prednost imajo K\ m PKV delavci /. izkušnjami pri podobnih delili in nalogah
- dvomesečno poskusno delo
4. SKi ADlSCNEGA DELAVCA
- • Koiuana osemletka
opravljen tečaj in izpit za vili-
eai ista
- dvomesečno poskusno delu
1'isni' prijuve dokustli o izpol njevatvju ponoje\ naj kandidati pošljejo \ it dneh po objut i na naslov: TEKSTIL, l'()/|> PKK DIIAICA MKIAODK. Barletova eesta 4, 612IS Medvode
Za občinske praznike čestitamo prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica
in se priporočamo za obisk v poslovalnicah
I TRGOVSKA DO
KRANJ
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
KRANJ, n. sol. o.
- TOZD KOMUNALA, KRANJ - bo.
- TOZD OBRT, KRANJ - b. o.
- TOZD GRADNJE, KRANJ - b. o.
- TOZD OPEKARNE, KRANJ - b. o.
in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik.
SEZONSKA RAZPRODAJA - SEZONSKA RAZPRODAJA - SEZONSKA RAZPRODAJA
Kolektiv splošnega gradbenega
podjetja
SGP GRADBINEC n.sot.o.KRANJnazorjcva I
čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike
SEZONSKO ZNIŽANJE DO 40 %
v moškem, ženskem in mladinskem salonu (zaradi adaptacije), TITOV TRG 7
od 1.8. do 16. 8.1986
,JJ   Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI- Ml Z
@®IMSISyj©3ESGLAS 14. STRAN.
MALI OGLASI
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
MALI OGLASI tel.:27 960
ceila JlAlfe aparalififgoli
Prodam nov PRALNI STROJ gorenje, 10% ceneje. Telefon 49-189 od 12. . do 16. ure_12052
Prodam TRAKTOR vladimirac 60 KS, s sprednjim pogonom, KROMPIR, KOMBAJN hasia, traktorski sip haublitr, vse v dobrem stanju in 200 m1 opaznih DESK. Porenta, Crn-grob 5, Žabnica_ 12053
Prodam 130-litrsko vodno ČRPAL-K0 z elektromotorjem. Janez Poto-čnik, Crngrob 1, Žabnica_12054
Prodam OBRAČALNIK sro 2220 (pajek). Sp. Besnica 139_12055
Prodam enoosno PRIKOLICO za traktor. Telefon 35-949_12056
Prodam motorno ZAGO husqvarno. Telefon 66-894 12057
Marantz OJAČEVALEC moč 2 x 100 W, 10 SM. Telefon 26-657, pro-dam_12058
Prodam nov AVTOFEN aparat, pol-
njen. Telefon 66-327_12059
• AVTORADIOKASETOFON in JADRALNO DESKO sailboard regatta, ugodno prodam. Telefon 28-436 12060
FOTOSNEIPER zenit 300 mm, komplet in širokokotnik 1:2,8 japonski, sko-raj nov, prodam. Telefon 70-211 12061
Prodam rabljen črno bel TV sprejemnik. Horvat, V. Vlahoviča 10. Tele-fon 38-096_1206?
TRAKTOR štore 504, 500 delovnih ur, prodam. Jože Špenko, Selo 31/a pri Vodicah. Telefon 061/843-194 __12063
Prodam dvoredni IZKOPALNIK krompirja. Mavčiče 110_12064
Prodam IZRUVAČ za krompir — kombajn visent. Žabnica 7_12065
razno prodam
Prodam PRAŠIČA za zakol, 130 kg, rabljeno frezo za traktor, dvobrazdni plug in trosilec umetnega gnoja. Tele fon 57-197_11724
Prodam SEME krmnega ohrovta po ugodni ceni. Kastelic, Prebačevo 53, Kranj. Telefon 43-174_11474
Prodam 80-basno klavirsko HAR MONIKO, lep zvok, in vesna AKUMU LATOR, 40 AH, garancija, prodam ceneje Miha Močnik, Milje 37, Šenčur _12025
Prodam žensko In otroško KOLO in 300 kosov modelarnega BLOKA. Tele-fon 24-008_ 12026
Prodam globok otroški VOZIČEK in HOJ1CO. C. na Brdo 18, Kokrica 12027
Prodajam KUMARICE za vlaganje Gasilska 32, Šenčur_12028
Prodam 120 basno HARMONIKO melodija Stare, Hrastje 234       12029
Prodam 2,200 I CISTERNO creina. Jakob Mihelič, Noše 2, Brezje. Telefon 79 087_12030
Prodam GOBELIN zadnja večerja (115x50) in HARMONIKO vveltmei-ster 80 basov Telefon 62 803     12031
Žensko KOLO rog amater luxus s 5 prestavami prodam. Telefon 24 200, delavnik od 10. do 14. ure_12032
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Ogled od 19 ure dalje Primož Kelvišar, Titova 53/b, Jesenice (pri maksimarketu)_12033
Prodam domače ŽGANJE in hrasto va DRVA Luže 38, Šenčur 12034
Prodam AKVARIJ 1001, s komplet no opremo, poceni. Šmid, Ul T Dež mana 6, Kranj Telefon 38 476     12035
Prodam otroška in poni KOLESA ter motor 11 Z/150. Tenetiše 12, Golnik _______12036
Prodam GUME 175/70 SR 13. Tele-fon 34 701
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna »ZARJA« Trboje zapr ta od 31 julija do 14 avgusta 1986 zaradi letnega dopusta Obenem čestitamo občanom za praznik ob čine Kranj.
Se priporočamo!
Prodam belo dolgo poročno OBLEKO št 38-40. Česen, Zg. Brnik 116, Cerklje_12037
Pročam otroško KOLO in PLATIŠČA za mercedes. Telefon 37-089      12038
ČOLN maestral 18 SD, z motorjem tomos 4,5 in SURF delfin primeren za začetnike ter ponv KOLO, prodam. Blažič, Frankovo naselje 73, Škofja Loka_12039
Prodam suha bukova DRVA in SLA-MOREZNICO. Gorenja vas 67, Poljan-ska dolina_12040
Prodam dolgo belo poročno obleko št. 40. Mirni Jan, Višelnica 8, Zg. Gorje _12041
Prodam ŠTEDILNIK (4 plin in 2 elektrika) barvni TV iskra montreal, vse v dobrem stanju. Jože Kotnik, Trojarje-va 37. Telefon 25-086_12042
Prodam B-bariton, znamke amati, skoraj nov, ter moped APN 6. Peter-nel, Gorenja Zabrava 17, Gorenja vas __12043
JADRNICO elan zeta 425, prodam Telefon 77-422, sobota, nedelja 12044
Prodam DRVA — »kfaftre«. Olševek 7, Preddvor_12045
Prodam 8 in 80-I električni bojler. Šutna 2, Žabnica. Telefon 44-584 _12046
Prodam rabljen SILOKOMBAJN mek 2 in 2 mlada PSIČKA ovčarja. Ka rel Trilar, Grenc 9, Škofja Loka 12047
Prodam 200 komadov modelarnega BLOKA in BIKA, starega 8 mesecev. Telefon 70-382_12048
Ugodno prodam novo žensko KOLO maraton klasic, 5 prestav. Kovač, Grenc 5, n.h., Škofja Loka_12049
Prodam bukova DRVA. Šenturska gora 5___12050
Hrastovo KAD za namakanje prodam. Šimunac, Zupančičeva 30, Kranj _12051
Prodam tri krave, stare dve leti in pol, vajene paše na planini, ter tri teleta in nov kmečki voz. Stapka Manfre-da, Idrija pri Bači 70, Most na Soči _12129
Prodam globok in športni otroški VOZIČEK ter levi blatnik za Z 750. Vi-soko 29, Šenčur_12130
TV color gorenje orion star leto in pol, in APN 6, 5 prestav, star 3 mese ce, ugodno prodam. Stankovič, Titov trg 18__12131
Prodam RAČUNALNIK ZX spektrum 81 K in povečevalnik za slike. Markič, Ul. P Medetove 6, Naklo_12132
Prodam ženski krzneni plašč, št. 42 44, ugodno. Boncelj, M. Pijade 17, Kranj 12133
STREŠNA OKNA/
vozila
Prodam CITROEN GS 1,3 letnik 1980, za 1,1 M. Zdenko Guzzi, Tržič Slap 19 (tel: doma 50 521, služba 50 261).
Prodam GOLF, letnik 82, K Branko, Trboje 3, Kranj_11946
Poceni prodam tomos ELEKTRONIK 90. Telefon 46-257_ 11947
Prodam karambolirano ŠKODO 100, po delih ali celo Moše 29_11948
Prodam ZASTAVO 750, registracija do marca 87. Telefon 45 066      11949
JAWO ČZ 350 prodam za 16 SM, le tnik 79. Poženik 13. Telefon 42 079 _11950
VW KOMBI 8 + 1, obnovljen, pro dam. Čirče 20, Kranj_11951
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 850, letnik 82 Hribar, Bašelj 23, Preddvor_11952
Ugodno prodam DIANO 6. Telefon 45 387_11953
Prodam R 4, obnovljen, letnik 77. Nastran, Trata 4, Cerklje_11954
Prodam gred, bate z obročki za KA DETT 1000 C Prodam tudi novo sobno volneno PREPROGO 3x2 Telefon 27 616_11955
Prodam APN 6, star eno leto, odlično ohranjen, ter RADIOKASETO FON, še v garanciji Virje 8, Tržič 11956
Prodam ZASTAVO 101, letnik 76, in desni prvi BLATNIK za R 16. Janez Vo-je, Retnje 2, Tržič_11957
Prodam osebni avto VVV hrošč, le tnik 70 Janez Bešter, Podblica 1, Zg Besnica. Telefon 40 595__11958
Prodam dobro ohranjen moped APN 6 Homan, Ljubljanska 19/b, La bore, Kranj _11959
Prodam FORD eseort, letnik 69, mo tor 79 Telefon 34 605 od 19 ure dalje ____11960
SIMCA horizon, tomos 4,5, ČOLN, PRIKOLICO, ugodno prodam Telefon 70 203 11961
NOVOSTI PRI VEZANIH DEPOZITIH OBČANOV
V Ljubljanski banki je bila realizirana zahteva občanov po avtomatskem   podaljšanju   nenamenskih  depozitov nad
3 mesece , „,
Občan lahko podaljša ali prekliče podaljšanje najkasneje deset dni pred potekom vezave Če bi želel spremembo kasneje, realizacija njegovega zahtevka ne bi bila vec izved Ijiva. Za zahtevek za podaljšanje depozita je pripravljen obrazec, ki vsebuje najosnovnejše podatke o depozitu, ob čan ga samo podpiše in dobi en izvod. Število podaljšanj je neomejeno Po poteku vezave depozita se sredstva sprosti jo na vpogledni račun katerekoli enote v sistemu Ljubljan ske banke Podaljšanje velja za vse kratkoročne depozite, ki zapadejo po 20. juliju 1986
Poleg podaljšanja je možna tudi sprememba roka vezave s krajšega na daljši Ker je obrestna mera za šestmesečne depozite višja kot za trimesečne, se lahko na občanovo zah tevo spremeni rok vezave s treh na šest mesecev
3
I mira Radovljica Wm Tel.: 75-036
/ ---L-_L_L_
Prodam ZASTAVO 101, letnik 77, obnovljeno. Bojan Snedec, Sr. Bela 43. Telefon 45-229_11962
Prodam OPEL aseono. Jerič, Dvorje 79. Telefon 42-033_ 11963
Po ugodni ceni prodam FIČOTA, 74. letnik,   obnovljen,   registracija do 23. 7. 87. Srečo Gregorin, Visoko 94 __;_11964
Prodam R 4 TLS, letnik 83, Marti-njak, Britof 215__11965
Prodam tomos AVTOMATIC, letnik 85. Telefon 25-487_ 11966
Prodam osebni avto R 8, neregistriran, potreben manjšega popravila. Ogled vsak dan popoldne od 16. do 20. ure. Lebar, Visoko 86/a_11967
Prodam karambolirano OPEL MAN-TO, letnik 72, z vgrajeno plinsko napravo, celo ali po delih Vrhunc, Rudno 20, Železniki. Telefon 66 050 11968
Prodam GOLF JGL, letnik 81, informacije popoldne. Franc Jesenik, Be-gunje 58_11969
LADO 1600, letnik 80, dobro ohra-njeno, prodam. Telefon 35-905   11970
Prodam avto ŠKODA, športna. Pu-stovrh, Bodovlje 22, Škofja Loka 11971
Ugodno prodam osebni avto SUN-BEAM 1250, letnik 72, registriran do maja 87, dobro ohranjen, motor v okvari, cena 13 SM. Gričar, Blaževa ulica 10, Škofja Loka_11972
Prodam GOLF JL. letnik 80, rdeče barve, cena po dogovoru. Telefon 24-369_,_11973
Prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 81. Afrodita Bajželj, Ješetova 16/a, Kranj. Telefon 22-417_11974
Prodam R 4, letnik 83. Galetova 7, Kokrica, Kranj _11975
Prodam 126 P, letnik 80, 27.000 km. Begunjska 14, Tržič__11976
Prodam Z 750, 82 letnik, karamboli-rano. Telefon 36-224__11977
OPEL KADETT, 70 letnik, 120.000 km, prodam. Oprešnikova 27, Kranj_ 11978
AUDI 100 L, letnik 76, prodam. Vo-klo 70, Šenčur_11979
Prodam R 4 KATRCO, letnik 81, ali zamenjam za drugo vozilo, z doplači lom. Milje 26, Šenčur_11980
Prodam motor APN 6, letnik 82 Tri-ler. Sv. Duh 8__11981
Prodam 126 P, letnik maj 81. Štan car, Predoslje 37 Telefon 35-933 11982
Prodam RENAULT 4, letnik 78, in Z 101, letnik 74, oba brezhibna. Dvanajš čak Telefon 35 672_11983
Zelo ugodno prodam dobro ohra njen osebni avto SIMCA chry 1307, letnik 78 Ogled vsak dan Vinko Lagoja, Travnova 9, Jesenice Telefon 81 -351 ___11984
R 4, letnik 78, ugodno prodam Hrastje 205. Telefon 49 016        11985
Prodam dobro ohranjeno LADO 1500, letnik 79, prevoženih 46.500 km. Krišelj, Gorice 57_11986
Prodam R 4 TL, letnik november 78, ogled popoldne. Kobal, Kocjanova 19, Kranj_11987
Prodam R 4, letnik 78, prevoženih 55 000 km Jože Kokalj, Leše 1/c, Tržič _11988
Prodam karamboliran R 4, letnik 78 Franc Roblek, Bašelj 20, Preddvor _11989
Ugodno prodam troosni KOMBI imv 220 D, letnik november 77 Janez Ka var Prehod 3, Tržič. Telefon dopoldan 50 260 int 333_11990
Prodam FIAT 850, special, registri ran do maja. Kranjc, Ljubno 60 Tele fon 70 045__11991
Prodam ZAPOROŽCA, letnik 79, 46.000 km, registriran do novembra, za 15 SM Legat, Selca 33, Žirovnica. Te-lefon 80-591_11992
Dobro ohranjeno DIANO, letnik 78, ugodno prodam Miklavčič, Kosovelo va 2, Žiri_11993
Prodam tomos 14/M, dobro ohra njen. Telefon 66 044__11994
Prodam Z 101, letnik 76, obnovljeno Vojko Ješe, Sp Dobrava 8, Kropa Te lefon 79 605 ___11995
Prodam obnovljeno Z 101, letnik 77, registrirano do 8/8 87 Langus, Rožna 22, Boh Bistrica_11996
Prodam FIAT 126 P Pavel Bogataj, Račeva 18, Žiri Telefon 69 437    11997 R 4, karamboliran, prodam za dele ali po delih, motor obnovljen Telefon
77 723 _11998
Prodam Z 101. obnovljen. Ribnikar, Jaka Platiše 3. Telefon 34 757     11999 Prodam PASAT, letnik 77 Zaplotnik,
Pristava 34, Tržič _12000
R 18 TLJ s petimi prestavami, nov, še neregistriran, prodam za 440 SM
Telefon 79 018 po 15. uri_12001
Prodam LADU 1500, letnik 79, prevoženih 67 000 km Trampuž, Strahinj
105, Naklo_12002
GS 1220 special, garažiran, z dodat no opremo, registriran do februarja 87 ugodno prodam Telefon 66 891
__12003
Prodam AUSTIN 1300, v voznem staniu, za rezervne dele, cena 7 000 din Srečko Štibelj, Vrba 20, Žirovnica
__12004
Prodam ZASTAVO KOMBI 412 die sel, letnik 79, registriran do junija 87
Stajic, Gorenja vas 122_____12005
Prodam osebni avto Z 126 P, letnik 82, ogled v soboto in nedeljo Bohinc, Dobro polje 10, Brezje_12006
LADO 1300, letnik 82, prodam. Tele-fon 22-275__12007
Prodam GOLF diesel, letnik 79. Bre-zovar, Hafnerjevo naselje 98, Škofja Loka_12008
Prodam osebni avto GOLF JGL, le-tnik 81. Telefon 50-646_12009
Prodam Z 101, letnik 75, vozen, nere-gistnran, za 15 SM. Vrba 17 12010
Prodam GOLF diesel, letnik 85. Go-renjska cesta 23, Naklo_12011
Z 750, letnik 70, registrirano do julija 87, prodam za 15 SM. Zaje, Forme 12, Žabnica__12012
Prodam Z 101, letnik december 77. Irena Vamberger, Zlatnarjeva pot 6, Stražišče, Kranj_12013
Prodam   vozno   veteran VESPO, 125 cm3, letnik 52. Telefon 43 040 _12014
Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, letnik 84. Jože Perš, Zg. Gorje 89 _12015
Z 750, december 79, dobro ohra njen, prodam. Primožič, Janka Puclja 3 (pritličje), Planina III_12016
FIAT 126, letnik 84, 24.000 km, prodam ali zamenjam za Z 101 ali JUGO. Telefon 77-319_12017
FORD eseort, letnik 69, dobro ohra njen, prodam. Ogled vsak dan po 14. uri. Cesta v Rovte 12, Jesenice   12018
Prodam MINI 1000 nevozen, motor in menjalnik brezhibna. Kovač, Gradni kova 99, Radovljica. Telefon 81-231 int. 2849, dopoldne_12019
Prodam zelo dobro ohranjen APN 6. Telefon 24-232_12020
Prodam generalno obnovljen VW 1302, letnik 71. Ogled popoldan. Zev-nik, Revolucije 20, Jesenice_12021
Prodam garažiran in dobro ohranjen OPEL kadett, ekonomv. Bizjak, Grabče 15, Zg. Gorje_12022
Prodam 126 P, letnik 78, dobro ohra-njen. Telefon 69-870 _12023
Prodam zelo dobro ohranjeno ZA STAVO 750 LE, letnik 82. Urbane, Rupa 15, Kranj 12024
Prodam GOLF JGL diesel, letnik 84, S paket. Dolenc, Zg. Luša 1, Selca __12120
Prodam ohranjeno ZASTAVO 101, oktober letnik 81, in motor APN 6. Ogled vsak dan po 18. uri Dvorje 37, Cerklje_12121
Prodam GOLF JGL, letnik 81. Egidij Brezovec, Kajuhova 14, Bled 12122
Prodam JUGO 55, letnik 83 Zaje. Telefon 061/611-168__12123
Prodam malo karamboliran BMW 2002. Oblak, Jama 37, Mavčiče   12124
Prodam FIAT 126 P, 80 letnik. Tele-fon 45 593 od 18 ure dalje 12125
Prodam osebni avto FORD eseort, letnik 77, prevoženih 80.000 km Voglje 118, telefon 49-083 12126
Prodam avto ZASTAVO 101. letnik 84. Brajič, Zlato polje 2/a, Kranj 12127
Prodam AUDI 100 GL, letnik 72, brezhiben. Struževo 47/b. Telefon 28 647 12128
Prodam avto SUMBEAM skupaj ali po delih Predoslje 67, Kranj 12134
živali
Prodam brejo KRAVO. Viktor Man del, Zapuže 1_ 12066
Prodam lepo OVCO z enim ali dve ma JAGNJETOMA. Klemdienst, Križe 89 _12067
PRAŠIČKE za dopitanje, težke 100 in 30 kg, prodam. Luže 2, Šenčur __ 12068
Prodam NEMŠKE OVČARJE z ro dovnkom Peter Benedičič, Zg Bitnje 156_,_12069
Prodam mlado KRAVO simentalko s TELETOM ali menjam za jalovo. Žabni ca 1__12070
JARKICE in PETELINČKE, stare dva meseca, prodam Zgoša 47/a, Begunje _12071
Prodam KRAVO, brejo osem mese cev. Voglje 96 _12072
Prodam telico, staro 8 tednov. Vele sovo 40_12073
Prodam 10 dni starega BIKCA, hi dravlično KOSILNICO mertel za zetor 2511 in avtomatsko KLJUKO za deut za. Skodlar, Podbrezje 25_12074
Prodam dve mladi KOZI Zgornje Duplje 6/a_12075
Prodam dva meseca stare rjave JARKICE hisex, odlične nesnice Sta nonik, Log 9, škofja Loka__12076
Prodam 7 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. C 1 avgusta 1, Kranj 12077
Prodam brejo KRAVO in hrastove PLOHE, 8 cm Zalog 11, Cerklje 12078
Prodam mlade PAVE Zalog 62, Cer kije_12079
Prodam VVELSH TERRIERA, starega 15 mesecev, z rodovnikom Telefon 24 319___12080
Prodam TELIČKO, staro 4 tedne Zg. Bitnje 23, Žabnica_12081
Prodam mlado KRAVO simentalko, brejo osem mesecev, drugo tele, dobra mlekarica. Franc Skok, Ropretova pot 25, Mengeš*__12082
Prodam dva meseca starega BIKCA simentalca in kupim do 10 dni staro TELIČKO simentalko. Sp. Lipnica 2, te-lefon 74-823 sobota, nedelja 12083
Prodam rdeče novozelandske KUNCE. Rok Geister, Pokopališka 13, Na-klo. Telefon 47-170_12084
Prodam KRAVO s TELETOM. Bo-dešče17, Bled 12085
Prodam TELE, staro 3 mesece. Ivana Boštjančič, Mišače 8, Kamna Gorica _12086
Prodam TELE, staro 3 tedne, simen-talec. Podbrezje 92, Duplje 12087
Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico, tretjič brejo. Tominc, Polja-ne45_=_12088
Prodam 2 TELIČKA simentalca. Po-savec 123, Podnart_12089
Prodam brejo SVINJO. Telefon 80 624_ 12090
Prodam ZAJCE za zakol ali za rejo. Česen, Križe 116_12091
Prodam tri TELICE na izbiro, breje do 9 mesecev. Hafner, Dorfarje 22, Žabnica 12092
Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12093
Prodam PRAŠIČE, od 35 do 100 kg. Posavec 123, telefon 70-379 11130
Prodam KRAVO v 9. mesecu brejo-sti, črno-belo ali po izbiri, simentalka. Preddvor 10_11531
Prodam 14 dni starega bikca za rejo. Rupar, Žabnica 33
gradbeni mat.
Prodam dobro ohranjena OKNA in VRATA. Cesta na Klanec 49, Kranj. Te-lefon 23-019_12049
Prodam kubik fasadnega PESKA, MEŠALEC za beton in rabljena OKNA. Zakovšek, Posavec 145. Telefon 70-364 ali 28-956_12050
Prodam smrekove DESKE, colarice 2,5 cm. Voglje 52/a 12051
Poceni prodam salonit "PLOŠČE čokoladne barve, rabljene 5 let. Černec, Mlaka 153 _12052
Ugodno prodam rabljeno OSTRE ŠJE in strešno OPEKO kikinda. Naslov v oglasnem oddelku_12053
Prodam 6 montažnih STOPNIC marmor, din. 120x30 cm. Rajko Smole. Hrastje 49/a, Kranj_12054
Prodam PUNTE, dolžina 2,5 m. Je zerska c. 98, Kranj___12055
PLOHE za fasadni oder in PUNTE prodam. Jegorovo 29, Škofja Loka. Te lefon 60 898_12056
Ugodno prodam 1500 kosov bele fa-sadne OPEKE. Telefon 60-531 12057
Prodam 700 kosov MODELARCA MB 6 in rabljen ZIDAK. Podreča 29, Mavčiče____12058
Prodam PESEK za fasado teranova, 2 m1, 100 kg belega CEMENTA, 30 pont in VRATA LIP Bled, lužen hrast, desna 81 Telefon 61 997__12059
Prodam zasteklena OKNA Telefon 80 046_12060
Ugodno prodam stara OKNA in VRATA, večjo količino kalijevega GA LUNA ter BOBEN za strojenje kož z motorjem Pot v Bitnje 21, Kranj 12061
Ugodno prodam nova balkonska VRATA termopan 100x210 z roletno omarico ali brez. Telefon 57-030 12062
Ugodno prodam 500 teraco PLOŠČ, dimenzij 25 x 25 cm. Telefon 37 348 po 21. uri_12063
Prodam 250 m' lendopora, izolacij ski material, debeline 5 cm z najboljšo izolacijsko vrednostjo. Petek in sobota ob 20. uri, Planina 57, Šprajc, Kranj
Sprejemam naročila za JARKICE, odlične nesnice, po 19 juliju 86 Drak sler, Golniška 1, Kranj
DEŽURNI VETERINARJI
od 1. 8. do K. 8. M
za občini Kranj in Tržič
Od 6. do 22. ure Zivonorej-
sko-veterinarski zavod Go-
renjske, tel. 25-779 ali 22-781,
od 22. do 6. ure pa tel. 43-150
za občino Škofja I,oka ANDREJ  PIPP. dipl. vet.,
Parti zanska .t7, Skot j.t I,oka
tel. 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
DOMINIK KUPNIK. dipl. vet., Titova 45, Jesenice, tel. 22-781 ali 25-779
V PRODAJALNI ELEKTRO-MOTO
(nasproti avtobusne postaj«)
SMO ODPRU ODDELEK
KOMISIJSKE PRODAJE
V PRODAJO SPREJEMAMO:
• AKUSTIČNE APARATE
radijske sprejemnike, tranzistofj*' gramofone, magnetofone, kasetofone ipd. •*
• TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE video naprave. HI Fl in ojačevaln* naprave, mikrofone ipd
• GLASBILA VSEH VRST
Izkoristite možnost posredniške prodaje predmetov, ki jih ne potrebujete!
Prodajalna je odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12 «"*
© n MERKUR kranJ,
v_____y
Prodam 5 m5 suhih jelovih deskC^ laric. Telefon 75-585 po 22. uri JjO^
Prodam 1200 kosov rabljene stres"6 OPEKE kanjiža kontinental, tip 22. ]t lefon 27 790_J2J5?
Prodam rabljeno opeko špičak lefon 79 846__l2p©i
Poceni prodam 2.000 kosov stres"* OPEKE trajanka. Trstenik.TeleJg 28 317 ]22H?
Poceni prodam dvižna 9araiS. VRATA Lip Bled. Srečko Dugar, C*£ volucije 15, Jesenice_^J2J5?
Prodam 30 m', hrastovega klasi^lS,' ga PARKETA Telefon 80 245 _Jji>
Vratne izreze naraven hrast, 10 jgj sov, po 1 800 din. in smrekov 30 m* po 2 000 din, prodam MaUan 7l ster, Ovsiše 55, Podnart____]Jz>
Prodam 100 PUMT Telefon 79 -8^
Prodam bukove in hrastove PLO^ debeline 5 cm Kristan, Gorenja *k Reteče 27_ __Ji^
Prodam gradbeno ŽELEZO~08i 200 kg, 0 6 mm, 80 kg, za skup" 35.000 din. Jereb, Stražiška 4, Kranj 4
Prodam MIVKO Posavec 123 nart___)*2>
Prodam POROLIT 8 cm, 1000 kos°J Telefon 43 007, Aleš Dobnikar, Vis°*g 93, Šenčur__
Prodam 100 m' smrekovega P" ^fjj in kuhinjsko kotno KLOP BOT« Smledniška 27, Čirče _JJJ^
ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ
Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo c«s
objavlja prosta dela In naloge:
1. VZDRŽEVANJE CESTE
zu enoto Sk. I .oka
na relaciji Poljane—LOG - 1 delav**
na relaciji Trebija—Gor. vas — 1 deluV-
— /.a enoto Jesenice — 3 delav<^ PCgOJii priučen delavec     cestar Z internim izpitom OZ.
kovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši 0 18 let, trimesečno poskusno delo
2. OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH AVTOMEHANSKIH DEL
— 1 delavec j Pogoji! KV avtomehanik, 3 leta delovnih izkušenj, starejši <>
18 let, trimesečno poskusno delo.
3. OPRAVLJANJE PREVOZOV
— 1 delavec ^ Pogoji: poklicna šola za voznike motornih vozil (C kat.), *
delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno P" skusno delo.
4. UPRAVLJANJE S POSTROJENJEM V KAMNOI^M1' KAMNA GORICA
— 1 delavec -Pogoji: strojni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečn
poskusno delo.
5. VZDRŽEVANJE STROJNIH NAPRAV V KAMNOL KAMNA GORICA
— 1 delavec
Pogoji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, star od 18 let, trimesečno poskusno delo.
Za Objavljana (i«la ln naloge bodo delavci združili del° z" j0-določen čas (razen pod U   I zu i noto Jeseni« e I delavce V ločen 6a«) l polnim delovnim časom. 0ju Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjuj. |je pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno P°dJ Kraii|, Jezerska cesta . bi-
tebira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o > ri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
PETEK, 1. AVGUSTA 1986
jfan.oprema
Prodam skoraj nov 80-1 električni HgJLER. Pavel Grilc, Zapuže 1/a 12076 Prodam rabljeno litoželezno PEČ za centralno ogrevanje, 25.000 kcal, brez °°ilerja, 6 SM, staro ročno ŠTANCO Pa vijak, 0,3 SM in nerabljen telefon 'skra Continental. Frlic, Zevnikova 5/a,
5/anj- Telefon 27-937_12077
Zaradi odhoda v tujino nujno pro-dam KAVČ trosed, dva FOTELJA, otroško POSTELJO, KUHINJO, ŠTE-jJlLNIK gorenje (2 elektrika in 2 plin). Poled vsak dan. Zoran Mušič, Jaka
natiše5_12078
Kiippersbusch, skoraj nov, prodam za 40.000 din, in novo SEDEŽNO garni-tUro, lužena bukev, zelen žamet, 15%
Sgngje- Telefon 70-211_12079
, Prodam HLADILNIK z zamrzovalni-k°rn KUPPERSBUSCH, trajnožarečo večji jedilni KOT in zakonsko PO-
^IgUO. Telefon 23-344_12080
Zaradi selitve prodam PRALNI iTP>0j in ŠTEDILNIK 2x2, oba gorele, malo rabljena. Telefon 25-681
^___12081
Poceni prodam dva FOTELJA. Tele-
IST126-973_ 12082
PEC za centralno kurjavo, primerno 'udi za vikend, ugodno prodam. Teleta-862, dopoldan_12083
Prodam nekaj ELEMENTOV za dne-Vr)o sobo in KAVČ. Telefon 37-261
~_____12084
Prodam PEČ tam stadler 23 KV, 35
S£!LZg. Brnik 127_12085
, Regal dom in jedi|ni kot z 2 STO-UMA, trosed, vse novo, poceni pro-^ULTelefon 77-"945 int. 29 12086 . ^9odno prodam KAVČ, raztegljivo ^°JnpJežišče. Telefon 78-082 12087 Prodam ohranjeno SPALNICO. An-
MALI OGLASI
.15. stran (mmmsm^iGLAS
ton B
regar, Savska Loka 7, Kranj
kupi
Kupim STEKLENICO za acetilen za vtogeni aparat. Telefon 49-189 od 12. 3PJlure__ 12089
ki h™""100 kosov strešnik0v ki' nda 272 in prodam starejše črno mo-*o KOLO. Stara Loka 146, Škofja Lo
___12090
KupirrTTzRUVAČ za krompir polak. -^glonO&l/612-370, zvečer 12091 niPpTLjAZNIK za jadralno desko. Ja-3r , odrjoršek,  Struževo  1. Telefon
^41___ 12092
. *uP'm 2 BIKCA simentalca od 3 do -^Ojjelefon 061/612 249 12093 Rl£uPim 2 m1 suhih smrekovih COLA-^Telefon 78 241 12094
['iero
osobno STANOVANJE ali aarso
v Škofji Loki kupim. Šifra: Škofja
Moški
12095
ij" ali
srednjih let išče sobo v Kra bližnji okolici z možnostjo pra ^Ifigrjl?. šifra: Dober plačnik 12096 HQ ODno Preurejeno družbeno sta ^. Vanje na Šorlijevi v Kranju zame frV*1 za enakovredno na Golniku Ši ^Gojrifc_12097
$t^'adoporočenca brez otrok iščeva 'o ?PVanie na Gorenjskem za eno le ^^slov v oglasnem oddelku 12098 n MlaT^" n>rn 'ahko
.^okolici. Telefon 49 040 12099 'a
ruzma vzame
lada tričlanska dri !m
bjjji'J.30^0 neopremljeno, v Kranju ali
c^j^njam 50 m2 veliko stanovanje s alno in telefonom za večje, lahko Centralne    Telefon dopoldne ^<L-int_33, popoldne 25 122 12100
^aradi kolesarskih dirk
v|,'ckhni kriterij
2 P° ulicah Kranja bodo za Jrte naslednje ceste: I"Avgusta 1986 - od 18. ure q° 20.30 — Trg revolucije/uli-^ ob zgradbi SO ter ulica ?.ed Delavskim domom in cl°busom, Gregorčičeva uli Up °d križišča s Stritarjevo lco do križišča s Koroško 1 SK dela Koroške ceste od j lzišča z Gregorčičevo ulico c,p pr>kl|ucka na magistralno
2**° (koroška cesta) ^avKusta - od 9,30 do v ' Ure: vse ulice in ceste, na v prejšnji alineji, in p ?ta 1. maja na odseku od ^st-ne uhcc do križišča pri {».^opostrežni   trgovini na
Sm?ini Um' (,al,t> (io kn/isc'a s J^'dniško cesto, Smledni-
i"e ceste na odseku od kri
-SČa s Cesto 1. maja do Sav Ceste m Savske ceste, /a Ce ko_zaprt vzhodni hod
b** Cos»' in Savske cest« rtiU ~ r
Št "a Titovem trgu in l'o u j od trgovine Sloveni j)JiUvto do restavracije Kvro
s. K K SAVA Kranj
g&ttriJSKA zadruga k°*m loka
oki
ge, vlJa prosta dela in nalo-
Krj^kh     avtom kh ani
^ega avto kthi
H0 Ovno razmerje bo sklenje 2a nedoločen čas.
dokončana poklicna
Hi°*nie z dokazili o dokončati tokovni izobrazbi pošlji-dhna naslov: Kmetijska za V1''-' Škofja Loka.
ZCP,
CESTNO PODJETJE KRANJ
obvešča, da bo cesta L-4702 na odseku ČIRČE— HRASTJE zaprta za ves promet od 4. avgusta 1986 do 18. oktobra 1986 zaradi rekonstrukcije ceste. Obvoz za ves promet je določen na relaciji
KRANJ-ŠENČUR-VOKLO-PREBAČEVO in obratno.
Linije mestnega prometa pa bodo v času zapore ceste obratovale ločeno, in sicer: ena linija bo na relaciji ČIRČE—PLANINA—KRANJ in obratno, druga linija pa na relaciji
PREBAČEVO-HRASTJE-SKLADIŠČE KŽKHRASTJE—PRIMSKOVO—KRANJ in obratno. Liniji bosta obratovali po obstoječem voznem redu. Odhod iz Čirč bo vsako polno uro in 20 minut, s pričetkom ob 5.20 iz Prebačevega pa tudi vsako polno uro in 10 minut s pričetkom ob 5.10. Ob nedeljah in praznikih pa bo obratovala samo linija na relaciji ČIRCE—KRANJ, in obratno.
Udeležence v prometu opozarjamo, naj se ravnajo po cestno-prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom.
inI nama
Škofja loka
Trgovska delovna organizacija
NAMA Ljubljana — TOZD veleblagovnica
Škofja Loka, n. sol. o.,
ponovno objavlja prosta dela in naloge:
1. PRODAJALCA — za prodajo športnih artiklov za nedoločen čas
2. PRODAJALCA - PRIPRAVNIKA za prodajo športnih artiklov
za določen čas (nadomeščanje porodniške odsotnosti)
3. PRODAJALCA - PRIPRAVNIKA za prodajo živil
za določen čas (nadomeščanje porodniške odsotnosti)
POGOJI ZA SPREJEM:
pod 1. šola za prodajalce — IV. stopnje zahtevnosti,
delovne izkušnje so zaželene,
poskusno delo bo trajalo 60 dni pod 2. sred. šola za trg. dejavnost — IV. stopnja zahtevnosti pod 3. sred. šola za trg. dejavnost — IV. stopnja zahtevnosti,
izpit iz higienskega minimuma Objavljena dela in naloge se bodo opravljale v dveh izmenah s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi posredujeje osehno ali po pošti na naslov: TOZD Veleblagovnica Škof;;. Loka, Titov trg 1, v 8 dneh od objave. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh.
1"
ARC r-OMUUKA
HTDO »GORENJ KA« Jesenice
TOZD Hoteli Kranjska gora
Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 3 SOBARIC
Pogoji: —najmanj dokončana osnovna šola
— zaželene delovne izkušnje
3 RECEPTORK
Pogoji: — višja ali srednješolska izobrazba ustrezne smeri
— aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno enega tujega jezika
— najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj
SNAŽILKE
Pogoji: — najmanj dokončana osnovna šola
— zaželene delovne izkušnje
Za navedena prosta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave pošljejo na naslov: abc POMURKA HTDO »GORENJKA« Jesenice, 64270 Jesenice, Prešernova Iti.Kadrovska služba
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre, sestrične, svakinje1 in tete
IVANKE KMET
rojene KRISTANC
se Iskreno Zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in /nameni za podarjeno cvetje m izrečena so /alja. Zahvaljujemo se OOS Planika in sodelavkam
k/k Kranj DO Oljarica, tozd Rafinerija, Živila Naklo to/d Maloprodaja PC Britof, LTH Škofja Loka OE 1HN, ŠCBP. Zahvala tudi pevcem Vigred zu zapete ža-lostmke, g /.upniku /a lepo opravljen obred, govorniku KS Britof in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji
poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI Britof, 23. julija 1986
Kupim trisobno stanovanje na Bledu ali v njegovi okolici. Naslov v oglasnem oddelku _ 12101
posesti
V bližnji okolici Bleda ali Kranjske gore kupim zazidljivo parcelo, od 2000 do 3000 m2. Šifra. Gotovina 12102
POINAN1IVA
Sem vdova srednjih let s svojo hišo, avtom in službo, iščem sebi primernega moža. Šifra: Sama sem doma
12103
OBVElfilA
ROLETE: lesene, plastične žaluzije, popravila rolet in žaluzij naročite Špi-lerjevim, Gradnikova 9, Radovljica. Te-lefon 75-610_10405
Od 1. avgusta 1986 dalje je odprta nova gostilna pri Slavki v Podbrezjah 129/a. Za obisk se priporočamo. 12104
DISCO KOBRA obvešča cenjene goste, da bo diseoteka odprta od pet-ka, 1.8. 86 dalje. Vabljeni! 12105
Honorarno delo dobi oseba, ki ima smisel za izdelovanje rokavic. Telefon 41-087_12106
Takoj sprejmem večja gradbena dela, razen fasad. Teiefon 061/868-659 ali 061/852-030_12107
Izdelujem prvovrstno dvozarezno cementno strešno OPEKO, format ki-kinda. Naročila sprejemam po telefo-nu 061/831-006_12108
TV mehanika Porenta, Breg ob Savi 75, obveščam, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Kličite novo tel. št. 40-347. Se priporočam! _12109
BALKON zasteklim, aluminij, špranja zatesnjena. Telefon 061/558-285 _12110
zaposlitve
NATAKARICA zaposlim v okrepčevalnici. Nedelf^n prazniki prosto. Stanovanje zagotovljeno. Marjeta Ramovš, Titova 225, Ljubljana. Telefon 061/346-391 _12111
		V SPOMIN
		
		2. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustila naša dobra in skrbna žena, mama, sestra in teta
		MARIJA
		GOLOREJ
		roiena Čebašek
Minili žalostni sta leti dve, odkar zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.		
Če bi solza koga obudila, ne bi tebe, draga mami, črna zemlja krila, ker bi naše solze kakor potok lile, da bi tebe obudile.		
	Hvala vsem, ki se je spominjate.	
		VSI NJENI
	Voklo, Šenčur, Trboje	
najdeno
Najdeno žensko ponv KOLO dobite na Visokem 81 12112
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
FRANČIŠKE ŠTURM
Martinčkove mame iz Podgore
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Dolinarjevim in Mi-klavčičevim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se doktorjema Novaku in Radoševiču, organizaciji ZB Trebija, govornikoma za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji
poti.
VSI NJENI
Podgora, 21. julija 1986
OSTALO
VODOINSTALACIJE na novi ali stari hiši in razna popravila, vam izgotovi obrtnik. Telefon 28-427_11940
Iščemo zastopnike za delo na terenu, izredno dober zaslužek Šifra: Ho-norarno ali redno_12113
Iščem zidarsko skupino za notranja dela. Zupan, Jezerska 93/c, Kranj _12114
Nujno iščem inštruktorja za matematiko za TSŠ strojno, popravni izpit. Šifra: Škofja Loka_ 12115
Podpisana Marija Sodja, Češnjica 46, preklicujem neresnične trditve, ki sem jih širila med ljudmi v Srednji vasi zoper Marijo Cesar, Jereka 15 12116
Prodam KNJIGE za 1. letnik admini-strativne šole. Telefon 25-466 12117
Na relaciji Podlubnik — avtobusna postaja Škofja Loka iščemo dvoiz-mensko varstvo za dveletnega fantka Telefon 49-040_[_12118
Iščem varstvo za 11-mesečnega otroka v Radovljici s 1. oktobrom. Telefon 79-917, 2. avgusta od 10. do 12. ure ______12119
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, svaka, brata in strica
ANTONA MEŽNARJA
se iskreno zahvaljujem za nesebično pomoč in oporo osebju zdravstvenega doma Gorenja vas, gospodu župniku, pevskemu zboru, nečakom in sosedom ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: neutolažljiva žena Malka, svakinja Ančka, Lojzka in Micka, brat Jože ter sestri Hilda in Rezka
Gorenja vas, Žiri, Javornik, Braslovče, Parižle, Cerklje
V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče
ANDREJ KNE
z Zgornjega Brnika
-Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, pomoč in podarjeno cvetje. Hvala kolektivoma Adria AirWays in Planiki Kranj za podarjeno cvetje in denarno pomoč, pnevmološkemu oddelku bolnišnice Golnik in dr. Sternu, gasilcem Zg. Brnika in tov. Zormanu za lep nagovor pri odprtem grobu, gospodu župniku iz Cerkelj in gospodu župniku iz Polhovega Gradca za lep pogrebni obred, pevcem Savskega okteta in strelski sekciji Iskra iz Kranja. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih in ga v tak© velikem številu spremili v prerani grob.
Žalujoča žena Tilka, sin Andrej, bi atol' ram el j z družino, sestri Micka in Kati
z družinama
Zg. Brnik
ZAHVALA
Ob bok*či izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in tete
MARIJE DOLINAR
rojene Žan p.d. MUJOVE mame
se iskreno zahval ju jemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena so-žalja m (lenaniu pomoe. Posebej se zahvaljujemo ZD Kranj,dr. Pegamovi, Onkološkemu institut u Ljubljana in ZB KS Jošt za podarjeni venec. Zahvaljujemo se tudi zvonarjem in g. župniku za lopo opravljen pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Planica, Jarčje brdo, Javornik, 28. julija 1986
NOVICE IN DOGODKI
Financiranje in gradnja zaklonišč v kranjski občini
Napadalec Kranju ne bi prizanašal
Kranj, julija — Kranj lovi zamujeno pri gradnji zaklonišč, pri tem pa namerava še bolj zaostriti odgovornost tistih, ki so zaklonišča dolžni graditi in zanje prispevati denar. Jeseni bo na Planini prvi prikaz, kako v primeru zračne nevarnosti uporabiti zaklonišče
le-te pa bi bilo treba urejevati tudi v zemlji, vendar zaklonilnik ne zagotavlja zaščite pred radiološkim, biološkim in kemičnim orožjem. Med zaklonilnike sodi tudi rov pod mestom, ki je bil pred štirimi leti očiščen in rešen propada, v njem pa je prostora za 4000 ljudi.
Gradnja zaklonišč ni poceni. Predpisi določajo, da jih mora pri vseh novih gradnjah in adaptacijah zgraditi investitor. Za gradnjo javnih zaklonišč pa je več virov. Tri odstotke od predračunske vrednosti objekta plača investitor, ki je oproščen gradnje zaklonišča. Prav tolikšen delež od stanarine plačajo stanovalci v stanovanjih v družbeni lasti, kjer zaklonišč še ni (Zlato polje, Vodovodni stolp). 0,06 odstotka od vrednosti stanovanjske hiše plačajo lastniki zasebnih hiš, ki nimajo zaklonišča, prav tolikšen odstotek pa tudi temeljne organizacije, ki še nimajo zaklonišč. Osnova za izračun je revalorizirana nabavna vrednost objekta. Pomemben vir denarja je tudi najemnina od oddaje že zgrajenih javnih zaklonišč. Vse te prispevke je treba plačevati samo na območjih, kjer je gradnja zaklonišč obvezna. V kranjski občini so v letošnjem prvem polletju zbrali 20.621.450 dinarjev.
J. Košnjek
Prvo javno zaklonišče v Kranju je bilo zgrajeno lani v prostorih stare Save oziroma Merkurjeve Gradbinke. Popolnoma je usposobljeno za sprejem 400 ljudi. — Foto: F. Perdan
V primeru vojne napadalec kranjski občini ne bi prizanašal. Tako nas prepričujejo vse ocene ogroženosti, saj Kranj z okolico združuje veliko ljudi, na tem območju so pomembni industrijski objekti, blizu je Ljubljana, prek Gorenjske in kranjske občine tečejo važne prometne zveze, v neposredni bližini mesta pa je tudi letališče.
Gradnje zaklonišč v preteklosti na splošno nismo jemali dovolj resno. Resnejši veter je zavel po sprejetju zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter pravilnika o tehničnih normativih za izgradnjo zaklonišč. Slovenija je začela loviti zamujeno in zaklonišča je obvezno graditi pri vseh novih gradnjah in adaptacijah objektov v ogroženih conah. Po oceni kranjskega štaba za civilno zaščito so ogrožena območja širši okoliš mesta Kranja in okolica brniškega letališča. Zaklonišča je obvezno graditi pri objektih, kje" se zadržuje več ljudi (šole, vrtci, zdravstvene ustanove, cerkve, domovi za ostarele, tovarne, avtobusne postaje in
podobno). Kranjčanom je doslej uspelo zagotoviti 9608 zakloniščnih mest v 62 zakloniščih osnovne zaščite. Zaklanjanje je urejeno v krajevni skupnosti bratov Smuk na Planini. Lani je bilo zgrajeno prvo javno zaklonišče za 400 ljudi v-pro-storih stare Save oziroma Merkurja v Kranju, ki ga ima sedaj v najemu za svoje dejavnosti Merkur, najemnino prispeva v sklad za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč, v primeru nevarnosti pa bi bilo takoj uporabno. Dvoje zaklonišč, vsako za 100 ljudi, je v Šenčurju. Pravilna je bila odločitev, da se ta zaklonišča uporabljajo v miru za druge, predvsem gospodarske namene, vendar se redno vzdržujejo, za kar skrbi Štefan Vereš iz Oplotnice, tako da so vsak trenutek uporabna. Slabša je pokritost v starejših naseljih Kranja, gradnja zaklonišč pa je načrtovana pri novi gradnji med gimnazijo in Bežkovo hišo ter pri morebitni modernizirani avtobusni postaji. V primeru zračnega napada sedanje zakloniščne zmogljivosti ne bi zadostovale. Kleti bi se morale spremeniti v zaklonilnike,
Kaj zanima ljudi
• Na sekretariatu za ljudsko obrambo v Kranju ljudje pogosto sprašujejo, kako je z gradnjo zaklonišč. Kako se financirajo in kdoje obvezen plačevati, smo po-verrali. Ponovno pa na sekretariatu poudarjajo, da bodo zaklonišča najprej urejena v najbolj ogroženih območjih, nato pa bodo prišli na vrsto tudi stari deli mesta, nova naselja in objekti. Predvsem pa težijo, da bi bila zaklonišča dvonamenska. To je tudi način dodatnega pridobivanja denarja za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč.
• Dežujejo vprašanja, zakaj ljudje ne vedo, kje zaklonišča so. Sekretariat odgovarja, da se morajo za uporabo in vzdrževanje javnega zaklonišča oblikovati posebne enote. Ko bodo te enote na-red in bodo usposobljene, bo na vrsti seznanitev ljudi z zakloniščem in ravnanjem v primeru uporabe. Prva takšna akcija bo jeseni na Planini.
• Sekretariat bo zaostril odgovornost graditeljev, ki zaklonišča niso uredili tako, kot bi ga morali. Tu ne bo popuščanja in se zato pripravlja dopolnitev ustreznega odloka. Spodbujana bo tudi gradnja skupnih zaklonišč v naseljih zasebnih stanovanjskih hiš. To je za graditelja cenejše, lak primer je že na Bantalah. Obenem pa sekretariat skrbi za čim hitrejšo speljavo postopka, za kar skrbi Oskar Pirih.
Glasov
m vr
jez
Kje je ceneje?
PVC električna žica, debeline 2.5 milimetra, ki jo je v hišni napeljavi približno 500 metrov, ima v gorenjskih trgovinah z elektro materialom naslednje pisane cene za meter dolžine:
Nama Škofja Loka: 49 din Merkur Jesenice:  55 din
(uvožena 85,60 din)
Elektrotehna Kranj: 60 din Merkur Radovljica: 61.43
din
Globus Kranj: 70 din Murka Lesce: 72 din Pri količini 500 metrov je med trgovinami za stari milijon razlike! Ps. Cene so veljale 8. julija ob 12. uri dopoldne. Od tedaj je minilo že najmanj 50 inflacijsko divjih ur, zato so danes še višje cene več kot možne.
Razstavili
bodo udeležence
Radovljičani in okoličani! Danes ob 18. uri vas vabim v Šivčevo hišo, kjer bodo razstavili udeležence likovne kolonije. Če verjamete ali ne: tako piše v programu priredi tev ob prazniku radovljiške občine.
Pa da ne bo v Šivčevi hiši preve like gneče, vam zaupam, da bodo razstavili le slike udeležencev liko vne kolonije.
........v KRANJU ....
umorim
na GORENJSKEM SEJMU
Prijeli roparja
Kranj, 30. julija — V priporu je Albin Luskovec, star .'16 let, iz Strahinja, ki je osumljen, da je 8. julija poskušal oropati pošto v Naklem. Rop mu tedaj ni uspel, uspelo pa mu je pobegniti, in to na italijansko stran, kjer so ga prijeli 26. julija in predali našim varnostnim organom.
11..1.
Rešitve pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Kranj, Moše Pijadeja 1, do 6. avgusta 1986. Izžrebali bomo 10 nagrad.
1. nagrada 3000 din,      3. nagrada 1000 din «n
2. nagrada 2000 din,      7 nagrad po 500 din
Kmečka ohcet na Bledu
Cvetka ih Marjan, srečno!
Bled, 31. julija — Že v sredo se je na Bledu začela etnografsko' turistična prireditev, ki po zapisih Tončke Maroltove in po spf' minu starih Blejcev ponazarja ženitvene običaje na Bledu j okolici pred sto in več leti. Po starih navadah se bosta vz^1 Cvetka Pogačar iz Gorij in Marjan Ravnik s Koprivnika.
katero bodo povsod nastopile tudi f°' klorne skupine. u,
Sklepno dejanje blejske kmečke0 četi bo v nedeljo popoldne. Ob treh » bodo ženinovi svatje odpeljali po neV.. sto na njen dom, uro kasneje bo Sv
Turistično in kulturno-umetniško društvo Bled bosta v sodelovanju s sedanjimi in nekdanjimi člani blejske folklorne skupine prikazala niz za tiste čase ustaljenih navad ob ženitvi kmečkega fanta in dekleta. Že v sredo so na Bledu postavili mlaj in na stojnicah stregli z ohcetnimi dobrotami, včeraj je bila »predajnga« neveste, danes ob devetih zvečer bo fant še zadnjič va-soval pri svojem dekletu (na Grajski cesti), potem pa bo »fantovšna«. V soboto ob desetih dopoldne bosta Cvetka in Marjan v spremstvu vaških godcev vabila na ohcet sorodnike in goste blejskih hotelov, ob 16. uri bodo na nevestinem domu pri Piberčku (Grajska cesta 13) nakladali na voz balo in jo nato peljali po Grajski cesti, Cesti svobode in Ljubljanski cesti jvmes pa bo sprevod presenetila še »sranga«. Zvečer bo v vseh hotelih oheetna večerja, med
---uuin, u i u itu.siie|i:
tovski sprevod krenil do Festiv* dvorane, se tu zaustavil pred »šrang^ in nato nadaljeval pot na Blejski gr*.
Ho-oJ .. :_. H/f......... ol)ljuP
0
kjersi bosta Cvetka in Marjan UL"J'ef la zvestobo. Ob pol šestih se bo ohc* na povorka vrnila pred festivalno d ,& rano, kjer bosta oče in mama sPreJfJa »tamlado« v hišo. Sledila bo ohcet" pojedina, »zaplečvanje« vaških f«nt;a in nato do enajstih zvečer zabava * vse na Blegaškem vrtu.
Ves čas ohcetne prireditve na ,}lt>iz-bodo stregli na stojnicah, prodaja" * delke umetne in domače obrti, vS dan pa bo tudi na Blegaškem vrtu z bava s plesom. (. zapluti^