LETO—VOL. XDC VI
Vprašanje zlate valute.—Nemčija pred odločitvijo.— Kapitalizem nesposoben izenačiti svoje interese
• m
Dne 7. doc. je začel zasedat« 72. kongres Zed. držav, na katerega s« zanašajo za po-v eni ali drugi obliki vaakojnki interesi. Spodnjo zbornico kontrolirajo demokrat je, kajti republikanci so izgubili v toku 25 mosecev nad sto kongreenikov v prilog demokra tov. Pravo kontrolo kajpada imaj* nad obojimi privatni interesi. V torek 8. doc. je bila kongresu pročitana Hooverjeva poslanica. Javnost jo je napeto pričakovala. Razočarala jo najbolj republikance »kar jo Hoover v nji dejal, da jo treba novih davkov v pokrit je deficita zvezne vlado, ki bo č«z leto dni znašal ie okrog tri milijardo dolarjev, ni pa podal ni-kakih praktičnih nasvetov za reaitev iz krizo. V poslanici so jo predsednik izrekel proti direktni in tudi indirektni podpori noznposljonim delavcem. On vztraja, da je briga zanjo zadeva posameznih držav in občin, ne pa zvezne vlado. Dan pozneje sta s finančnim tajnikom MelIonom predložila zbornici svoj načrt za razpis novih davkov. Ako bo sprejet brez večjih sprememb, bodo vsi ti novi davki odpadli direktno in indirektno na ramo revnejšega ljudstva. Veliko razburjenja jo povzročil med poslanci kongresni k Mc-Faddon iz Poimsy Ivani je, član republikanske stranko, ki je v svojem govoru obdolžil predsednika Hooverja, da se jo prodal mednarodnim bankirjem v interesu Nemčije. Zahteval je, da se predsednika vsled tega izdajstva obtoži. McFaddena so nato silovito napadali demokrat je in republikanci. Ta in slični incidenti odvračajo zbornico od konstruktivnega dola. Ob enem se morajo kongrooniki in senatorji sprijaznjevati z resnico, da Zed. države v kapitalističnem svetu no morejo izrati politiko izolacije. Milijarde ameriškega kapital* v Nemčiji in drugje v inozemstvu je treba protektirati na en ali drug način. Kar se tiče vprašanja brezposelnih v tej deželi, se jim no zdi toliko važno >n se le malo ukvarjajo z njim.
Ko je predsednik Hoover predlagal ustanovitev posebnega fonda v vsoti pol milijarde dolarjev v pomoč bankam, je zavalovelo po deželi upanje, da je plaz bančnih polomov zajezen. Nada se ni uresničila.
V državi Massachusetts je prenehalo 15. de$. devet bank, katere imajo nad 58 milijonov dolarjev vlog. Dalje so v pro-šlih dneh prenehale s poslovanjem ena banka v Calaisu, Me., 12 v Chicagu mi bližnji okolici, ena v Momenceju, 111., ena v Marionu, O., ena v Sioux Cityju, la., ena v Korinthu, N. Y., in Standard Trust banka v Clevelandu, ki ima glasom poročila okrog $14,000,000 vlog. Val propadanja bank v decembru je bil posebno velik. Zastopnik velikih newyoiških , bank je dejal na zaslišanju pred kongresniki, da velike banke niso v nevarnosti tudi če Nemčija bankrotira. Nemčija namreč dolguje ameriškim bankam oziroma ameriškim lastnikom bondov nad dve milijardi poleg drugih obveznosti.
IN REAKCIONARJI
Reakcija rine fašist« v ospredje.
— Socialistično delavstvo v< Avstriji se zaveda resnosti položaja.
CARINA IN KRIZA VZROK NAZADOVANJU SVETOVNE TRGOVINE
Ameriški trgovski izvoz v druge dežele je meseca novembra znašal 193 milijonov dolarjev, ali bliz<u 12 milijonov dolarjev manj kakor mesec prej in veliko manj kakor novembra lansko leto. Francija v prvih 11 mesecih tega leta u-vozila za 354 milijonov dolarjev več blaga kakor ga je izvozila. Njen deficit narašča.
Istotako je zelo nazadovala zunanja trgovina Nemčije. Vse važnejše države na svetu beležijo kritično ravnotežje v mednarodni trgovini. Vzrok je obuboža-nost množic, katerim so vsled znižanja plač in z nezaposlenostjo vzeli nakupno moč, daljO silni vojni dolgovi, izdatki za militarizem in blazni carinski zidovi.
Kapitalizem je postal tako impotenten, da si ne more ozdraviti niti najenostavnejših hib, katere ga davijo na vseh koncih in krajih. Obljubovali so, da bodo carino protektirale domačo industrijo in delavce, v resnici pa so vlado s njimi le povzročile volilso podražitev gotovih produktov, ljudstvu pa t ničemur ne pomagajo.
ZUPAN HOAN VABI BODOČI ZBOR I JSZ V MILWAUKEE. NAVAJA RAZLOGE
Članstvo JSZ odloči na referendumu meseca januarja med Clevelandom, Milwaukeejem in Canonsburgom
Milijone za mornarico
Proračun francoske vlade določa potrošek $47,840,000 za nove vojne ladje.
Prvič v zgodovini JSZ se je dogodilo, da jo je povabil kak župan, naj obdržuje konvencijo v njegovem mestu. Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. je dobil dne 19. - dec. 1931 pismo Daniel W. Hoana iz Milwau-keeja, v katerem vabi JSZ., da naj pošlje svojo delegacijo na zborovanje v Milwaukee.
Med drugim piše:
"Izvedel sem, da bo vaša organizacija obdržavala svojo konvencijo 28.—30 maja prihodnje leto in da je za sedež konvencije upoštevano tudi Milwaukee.
V imenu merfta Milwaukee vas vljudno vabim, da pridete k nam. Prepričan sem, da ako stvar pazno pfreudarite, se bo-Ue uverili, da vam naše mesto >.a tako konvencijo nudi boljše lgadnosti kot katerokoli drugo, kar mi jih je znanih. Tu boste dobili iskreno gostoljubnost, razumevanje in oporno kooperacijo. Vaši delegatje bodo imeli priliko, da se pouče o praktičnem poslovanju našega metfta, katero slovi vsekrižem Vsled svoje čiste, vzorne in ljudstvu služeče uprave, kjer imajo socialne in duhovne vrednote prednost in kjer se ljudski blaginji posveča največjo par«-nost.
Vabeč vas v to mesto vam zagotavljam, da bo vašim delegatom bivanje v Milwaukeeju ne le prijetno, nego tudi koristno.—Daniel W. Hoan, župan."
Klub št. 37 je že izvolil poseben odbor, čigar naloga je agitirati za Milwaukee med članstvom JSZ. in ob enem delovati na pripravah v slučaju, da se večina ¿zreče za zbor v Milwaukeeju.
Tudi klub JSZ. v Canonsbur-gu, Pa., je že podal izjavo, v kateri argumentira, da bo agitaciji za naše gibanje v Penn-sylvaniji zelo koristilo, če se bo bodoči zbor vršil v njihovem mestu.
Mnogi so mišljenja, da je za naše prihodnje zborovanje najugodnejši kraj Cleveland, ker se pričakuje večino delegatov iz vzhodnih krajev in ker so v Clevelandu samem močni in aktivni klubi JSZ. Če so v pravem, bodo tudi vožnji stroški delegatov manjši, ako se zbor vrši v Clevelandu.
Ob zaključku lista smo prejeli izjavo klu'ba št. 27 v Clevelandu, ki priporoča, da naj se zbor vrši v njihovem mestu. Priobčena je v tej izdaji.
Zbor v Milwaukeeju bi imel prijateljski sprejem mertne administracije in tudi naselbina,
v kateri je klub št. 37 vpliven faktor, se zelo zanima zanj. S tem klubom bi v pripravah sodeloval tudi bližnji westalliški klub.
Na referendum za sedež zbora gredo tri mesta, namreč Cleveland, Milwaukee in Ca-nonsburg. Glasovanje se prične meseca januarja in volitve delegatov pa meseca marca. Vsak klub JSZ, ki ima do 50 članov, je upravičen do 1. delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več. Do delegatov so upravičene vse organizacije v Prosvetni matici, kot podporna in kulturna društva, slovenski domovi in slične ustanove. Zbor bo trajal tri dni.
V Avstriji podpirajo kapitalistični, aristokratski • in klerikalni ktogi fašistično gibanje, katerega cilj je vreči republiko, zrušiti socialistično gibanje in vrniti deželo cerkvi, plemstvu in ako mogoče, jo združiti z Ogrsko v dualno monarhijo.
Kmetje na gornjem Štajerskem so čisto pridobljeni za fašizem, ker jih ima klerikali-zem pod komando. K<J so socialisti v Voitsbergu proti fašističnim izzivanjam demonstrirali, jih je napadla Četa državnih orožnikov, ki so udrli v županov urad in v socialistične lokale, potem pa so brzojavili po deželi, da so "zaplenili socialistični arzenal, v katerem je bila zaloga ročnih granat ter strelnega orožja". V sporu z orožniki je bila ustreljena tajnica socialistične organizacije ter en delavec; šest drugih delavcev je bilo ranjenih.
Porota v Gradcu, katero so tvorili pristaši fašizma, je o-prostila dr.- Walter Pfrimerja, poveljnika avstrijske fašistične milice, vzlic dokazom, da je dne 13. sept. skušal strmoglaviti v nekaterih občinah civilno oblast in proglasiti fašistično diktaturo. S tem je kršil zakone republike ,kar Pa pri fašistih ni kršitev. Trdnjava socializma v Avstriji je Dunaj, medtem ko na deželi prevladuje fašizem pod masko klerika-lizma in stare habsburške reakcije.
Božično darilo papežu
Papež Pij je dobil iz Amerike v dar devet dragih avtomobilov.
NAVAL NA UBEGLE KAZNJENCE
I Da« 1)3. «Wc. J« |M»bsfailo is fod«ralno )otniinico ▼ LMMnworthu, Kmmi, —dmm kasa joooo*. N »k« tori •• ss «krili v kiti as f trta i, katera m obkolili Opatiji ia aiilUailri, kakor prikasaja I« »lika. Tri ¿rtaiko sa akili. Voi o too» koga jo pmd sliko a« 4. straai.
.....
_—
REPARACIJE IN VOJNI
OBVEZNOST EVROPE ZED. DRŽAVAM ZNAŠA NAD 11MILUARD DOLARJEV
BURNE RAZPRAVE IN NAPADI V 72. KONGRESU
H00VERJEV P0M0CNI llnnu y MCTMI! FOND NE NORE USTAVI- P^iL
MED SOCIALISTI
DRUGI NAJSTAREJŠI
jugoslovanski socialistični list
»
"PROLETAMT JE DELAVSKI UST ZA mislece čitatelje.
_OFF1CIAL ORGAN JU GOS LAV FEPERATION, S P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZV*™
Ta^TT^ Z^^T^^TuJTZ? Trn!	CH1CAGO, ILL.. 24. DECEMBRA, (DECEMBER 24,) 1931~	nSTg. SŽV
Kapitalistično časopisje je dolgo časa po smotrenem načrtu in skupnem dogovoru tajilo krizo, in šele ko se je med brezposelnimi pojavila očitna beda, so priznali, da nekaj ni prav. Naloga kapitalističnega tiska je, da ljudstvo tolaži z u-papolnimi prerokovanji, zato je povprečen Američan zelo slabo poučen o resničnem položaju. Vzrok temu je ne-rszširjenost socialističnega in liberalnega tiska.
Dejstvo je, da so Zed. države v ekonomski krizi kakršne ni bilo v takih mejah še nikoli poprej. Nihče ne ve tako dobro kakor Pierpont Morgan, Thomas W. Lamont, Mitchel in drugi am. mednarodni bankirji, da so Zed. države v ekonomski opasnosti, ki grozi zrušiti stabilnost ameriškega dolarja. V evropskih finančnih revijah in v drugem Časopisju se mnogo piše in ugiba o možnosti, da bodo Zed. države prisiljene u-kiniti zlati standard svojemu dolarju. Ameriški vladni krogi kakor tudi Wall Street vztrajajo pri trditvi, da ta dežela ohrani dolarju zlato vrednost za vsako ceno. Vsakdo, ki pozna sedanji gospodarski kaos po svetu pa ve, da so taka zatrdila le tonika, s kakršno skušajo merodajni faktorji varovati ljudstvo pred strahom za i.j:hove dolarje.
2e desetletje je preteklo, od kar je minula svetovna vojna. Toda njene posledice tepejo svet kakor da je šele včeraj minula. Vrhutega so začeli narodi izgubljati upanje, da bo sedanja struktura, kar znači današnji kapitalizem, sploh v stanju spraviti ekonomske in politične razmere v tok stabilnosti
Zed. države imajo zdaj do 50 odstotkov vsega zlata kar ga je na svetu. Ena statistika ceni vrednost rumene kovine Po svetu na $11,000,000,000. Zed. države ga imajo za $4,-000,000,000 in Francija $2,-700,000,000. Vsled te neenake razdelitve je bila Anglija Pred tedni prisiljena ukiniti zlati standard svojemu funtrn šterlingu, ki je vsled tega zelo padel na vrednosti. Angliji je sledila Japonska. Anglija je najvažnejši činitelj v mednarodni trgovini in sprememba v njenem denarnem sistemu je povzročila v marsikateri finančni instituciji velik potres. Okrog 15 držav je že uTrinilo zlato baz0 svojemu denarju ra-
TOČNO
obnavljanje naročnine
i«; teh časih "Prolotar-
Ako st^ prejeli opomin, d* vam j« naročnina
hitro mogoča
di pomankanja zlata v svojih blagajnah. Več drugih držav, kot sta npr. Nemčija in Italija, imata zlat standard le po imenu in po milosti zunanjih kreditov.
Iz konkurenčnih nagibov pritiskajo mnogi bizniški interesi v tej deželi na vlado, da odpravi dolarju vrednost v zlatu. V odločujočih finančnih krogih se s tem resno ukvarjajo. Vsi pa se boje panrke, ki bi zavladala med ljudstvom, kajti to živi v uverjenju, da ima ve« ameriški papirnati denar pokritje v zlatu, kar je kajpada velika zmota.
Okrog 11 milijard dolgujejo evropske dežele Zed. državam v obliki vojnih posojil. Večinoma ne zmagujejo niti obresti. Vse delujejo za popolno brisanje ali vsaj izdatno zmanjšanje teh dolgov, čemur pa se ameriški kongres trdovratno u-pira. Bankirji z Wall Streeta, ki so izdali evropskim deželam po vojni nadaljnth šest milijard privatnih posojil, svetujejo, da naj ameriška vlada na vojnft dolgove pozabi, da bodo vsaj privatni plačani. Ta nasvet je kongres prošli teden odklonil.
Z vojnimi dolgovi so zvezane vojne odškodnine, katere mora plačevati Nemčija zmagovitim deželam. Dozdaj jih je plačala po svojih cenitvah v skupni vrednosti že več milijard dolarjev. Nemško ljudstvo brez razlike pripadnosti je tega bre-1 mena naveličano in ga bo odvrglo, če ne mogoče zlepa, sporazumno s prizadetimi državami, pa s politično revolucijo, kakršno propagirajo fašisti.
Francija, ki dobiva od nemške vojne odškodnine največji del, pravi, da se jih lahko zniža le, če ji Zed. države in Anglija sorazmerno znižata dolg. Ameriški kongres v to ne privoli, Francija pa odgovarja, da ne bo privolila v znižanje reparacij, pa naj pride karkoli.
V vsej tej zmedi so prizadeti kapitalistični interesi, posledice pa trpe ljudstva vseh dežel. Kapitalizem medsebojnih gospodarskih diferenc ne more usoglasiti. Vzlic temu se zaveda, da ako razmer ne stabilizira, pride polom, v katerem se kapitalizem spremeni v razvaline. Zdaj ni še nikake-ga znamenja, da mu bo to mogoče preprečiti. Tudi ako se ohrani, b0 rešitev le kratkotrajna, kajti kapitalizem, kakor ga poznamo, svojo zgodovinsko nalogo v ekonomskem razvoju dovršuje. Na njegovih ruševinah mbra nastati nov red.
v
Žalostno nazadovanje
Leta 1920 je izračunal dr. Leo Wollman, da je eden ameriški delavec izmed vsakih pet član unije. Od tedaj so unije izgubile več ko milijon članov medtem ko je prebivalstvo naraslo, tako, da je odstotek organiziranih veliko rAanjfti nego takrat.
Qlaseoi iz Nase y a £ i banja
1 __n . - ^ -p -nr - —------ ^^^
POLITIKA NASI H DEMO KRATOV IN REPUBLIKAN CEV V CLEVELANDU
Piše Frank Barbie.
"Samo radi resnice," je naslov članku, v katerem "Am. Domovina" zagovarja dkrajne-sa pravnika (Cuyahoga County) Ray T. Millerja. Miller je zdaj demokratski kandidat za
Pri "Am. Domovini" to politi kaši in vedo, da pravi zločinci, stebri zločinskega vala in korupcije, niso v ječah. Oni goljufajo "legali*/' in kradejo "legalno". Te vrste veliki zlo-iupana, ki se v tekani z drugi- činci so pravi glavarji ameri-mi demokrati in republikanci škega političnega sistema, kon-bori za nominacijo. "Am. Do- trolirajo policijske departmen-movina" je priobčila imenova- ,te in okrajne prosekutorje n m članek radi tega, ker sem v rabljajo v svoje namene prohi-
Proletarcu z dne 10. dec. zapisal, da je kandidat tudi o-kiajni pravnik Ray T. Miiler, ki pošilja male zločince na "gavge", veliki pa ga podpirajo. Pri Am. Domovini so demokratje. Zavzeli so se podpirati Millerjevo kandidaturo. V 23. wardi, katera je trdnjava demokratskega wardnega vodje Adam J. Damma, so organizirali Ray T. Miller — za — župana klub. Ta klub obenem deluje, da se izloti iz demokratskih vrst starega vodjo Nemca Damma, bivšega ljubljenca slovenskih demokratov, ker deluje za župansko kandidaturo nekdanjega progresivca Peter Witta. Witt, ki je govoril radikalno kot katerikoli komunist in je znal navdušiti množice s svojimi napadi na privatne interese, je danes vposljen pri V an, Sweringsovih železniških magnatih kot svetovalec. Smatra se za neodvisnega demokrata, kakor poprej. V slovenskem demokratskem klubu, kateri se je zavzel za Millerjevo kandidaturo in proti Dam
bicijo, ječe pa polnijo z nerodnimi večjimi tatovi in graftarji ter z malimi kršilci zakonov. Wičkershamova komisija sama to potrjujejo v mnogih poglavjih svojega poročila Hoo-verju. Razmere so tudi dokaz, da ne pretiravam. Tatinska družba se je polastila vseh bogastev pod varuštvom svoje legalnosti, milijone in milijone mož, žen« in otrok pa strada in prezeba.
/Kadar veliki interesi trošijo tisočake in stotisočake v podpiranju kandidatov, ne delajo to
RUŠILNA SILA VIHARJEV. - SUKA IZ ARKANSASA V LORAINU, 0.
Kaj je napravil v Texarkanu, Arkan las, tornado, ki je divjal nedavno, pokazuje ta slika. V ospredju m> ostanki poslopij družine J. E. Hardina. On in njegova žena ata bila dbita.
Rogelj, Frank Oglar, John Bu-Jkovnik, Jos. Fabian, R. F. Gre-gorich, Vatr0 J. Grill, dr. F. J. Kern, Jack Pintar, Paul Schnel-ler, Frank Zakrajšek in Joseph Zorman.
Demokratska kot republikan
V^ETDTUU	UVCIM blagajni kluba je $71.84. Na
LfilalCA 4i. • UEA/MI- klubovih priredbah se ne gre za
BRA GREMO VSI V LAWN-ve,ikim dobi*k™' k*r ****
DALE MASONIC fEMPLE
varno sedanje razmere, zato pa je naše delo še toliko težje. Klub spada k Prosvetni matici _______ CLicago, 111. — Slovencem v ¡in podpira po možnosti z delom
ska mašina tekmujeta v borbi Chicagu se obeta v četrtek 31. in gmoino vse drnge koriMne
za plen, ki ga prinašajo pola- decembra, ko se bomo poslovi- deiaVske ustanove in akcije. A»	a« F «v r	od Starega eta, lep zabaven
tičm uradi. Ce ga dobe repu-»11 v	*	v
blikanci, ga bodo oni deležni in J
večer. Zabavo bo povečalo dej-
. . . j ....	, stvo, da bodo udeleženci lahko
iz ljubezni do ljudstva nego ££	{«^-H J-	* PJ-fg
zato, da varujejo svoj tatinsk«	A.	Plesni dvorani. Igral bo John
. m__. , . .. med Slovence. Ako zmagajo
sistem s pomočjo služabnikov v * . .. . ,
političnih uradih. In kdorkoli d*?ok™Ve' T^S izmed teh kisov osorediu obhzovah prale' ah Slovenci
tekme zažu paniko Testo io
..	istotako deležni kake nagradi-
izvoljen, vemo — vsaj nezasle-i*
pljeni vemo — da bo služil v prvi vrsti onim, kateri imajo bogastva — pa naj bo že izvoljen demokrat Miiler ali republikanec Morsan.
Rojak Dolčič iz Girarda se jezi na tukajšnja njemu pri-
mu ter Wittu, so sledeči: pred- ljubljena lista "Enakopravnost" sednik Fran k J. Laushe, prej- ^ 44	-'«i
šnji Damnov glavni pobočnik; vice President je naš John Mi-helich, ex-koncilman. Blagajnik je Fr. M. Jaksič in J. J. Prince tajnik. Dodatni od borni' jo, dr. J. M. Seliškar in urednika ter lastnika "Aim. Domovine" James Debevec m Louis L. Pire. To pove dovolj, ¿emu "A. D." zagovarja R. T. Millerja. Pravi, da je pošiljal Miller na "gavge" ne samo male nego tudi velike zločince. Navaja dva republikanska koncil-mana, katera je poslal Miller v Columbus na "ričet", in milijonarja Crobaugha, ki je osle-paril Clevelandčane za milijone.
Da so ti uzmoviči prišli pod ključ, ni Millerjeva zasluga, kajti dokazi so bih tako jasni in toliko razvpiti, da ne bi mogel obtožence rešiti nikak politični vpliv. Vsaj za nekaj časa so morali za zidove. V slučaju Schooleja je prinesel dokaze dr. Walz. Ako ne bi bil Miller izvršil svoje dolžno- \m°kratom. Slednji so za Mil-
in "Am. Domovino" radi njune "sramotne politike". Huduje se, ker je v tej čudni politiki napadan celo njegov prijatelj Jos. Plevnik, župan "bele Ljubljane" in posestnik rezidence 'Rožnik". Dolčič zagotavlja Clevelandčanom, da je Jože Plevnik ugleden rojak.
Kaj se hoče, prijatelj Dolčič, je že tako, da "sramotna politika" ne priznava uglednosti. Saj je tudi Vehovec dobil pri-lično glasov, torej je bržkone tudi on napreden in ugleden!
Narod? Seveda, v Ckevelan-smo narodni in apeliramo na složnost, kadar se lotimo socialistov. Toda v "sramotni politiki" smo pa demokratje in republikanci, pa če je meni ali Dolčiču prav ali ne. Johnu v Girardu priporočam, da naj či-ta "Enakopravnost" z dne 17. dec. na prvi strani v tretji koloni, kjer bo videl imena slovenskih republikanskih politi-
kašev, ki se v "sramotni politi
ki" tepejo proti »loveiukim de-
oe v obliki službe. Narod pa ne bi NIČESAR pridobil ne v enem ne v drugem slučaju. Ni čudno, da kadar se naši narodni demokratje in republikanci skregajo, se obkladajo z lažniki in s "sramotno politiko"! Dokler bomo take liste in njihove vodilne luči podpirali, bomo imeli "sramotno politiko", korupcijo, graft in krizo. Namesto častne zavarovalnine bodo dobivali najbednej&i med bednimi podporo v obliki miloščine in BERAČITI morajo zanjo, a
To resnico naj sd zapiše v razum tudi čikaški Andrej Kobal, ki je imel zadnjič nekje dopis, v katerem lopa po slovenskih sodrugih v tem mestu in se navdušuje za "složno narodno politiko" v metropoli, s ¡katero bomo tudi kaj dosegli! Ene vrste ptiči skupaj lete. Podanik ne more hvaliti socialistov, to je gotovo, niti ne poštene politike, zato propagira tako, kakrš no naši demokratje in republikanci sami nazivajo za "sramotno politiko".
"SREČNO NOVO LETO!"
Kochevar in njegov orkester, kateri je v stanju zadovoljiti stare in mlade.
Vstopnina je samo 35c, ako si nabavite vstopnice v pred-prodaji, in 50c pri blagajni.
Ve« prebitek gre v prid "Pro-letarca". članstvo kluba št. 1 in čitatelji "Proletarca" so posebno vabljeni, da pridejo na to zabavo polnoštevilno in da privedejo s sabo svoje prijatelje in znance.
Ne pozabite na kraj: Klubo-va Silvestrova zabava se vrši, kakor zadnji dve leti, v veliki spodnji dvorani v Lawndale Masonic Temple, |So. Millard in W. 23rd St. Ako se pripeljete z elevated železnico, vzemite Dougias park "L" in izstopite na Lawndale Ave. Ako se pripeljete z 22. ali Ogden street karo, izstopite bodisi na Lawndale ali pa na Central Park ulici in pojdite potem pol bloka do Millard in nato južno do dvorane. Vhod je s 23. ce-ttte.—P. O.
Piše ANTON V1Č1Č.
Lorain je mesto ob jezeru Erie blizu Cleveianda. Glasom zadnjega ljudskega štetja ima nad 44,000 prebivalcev. Odvi* sni so od obrata industrije, kakor v vseh drugih mestih v tej državi.
Slovenska naselbina v Lorair nu je precejšnja. Ima svoj Narodni dom—veliko in lepo poslopje z moderno dvorano, v kateri je prostora za kulturne in druge priredbe, toda je v ta namen ie mal0 poraibljana. Imajo tudi župnijo in naselbina v splošnem je smatrana za pobožno. V nji so dnlštva raznih naših podpornih jednot in zvez, ali v kulturnem oziru niso posebno aktivni. O tem več v prihodnjem dopisu iz Lo-raina. Med rojaki naletiš na razumne, zavedne delavce, o-brtnike ali trgovce, toda vse drži k tlom sidro posebnih razmer, ki so svojstvo takih krajev. čemu, pojasnim pozneje.
Dne 12. dec. sem prišel prvič v Lorain. Moj namen je bil razširiti "Proletarca", katerega ni do tega poseta prihajalo v Lorain niti pet izvodov. Torej je tu v tem oziru še celo slabše neg0 v Jolietu! Obrnil sem se za sodelovanje na več rojakov. Eden bi rad, pa ni utegnil. Drugi mi je dejal, da je 'Proletarec' preveč "yellow" (strahopeten), ali sva se kma-hi pogovorila. Ni bil naročnik lista, pa ga vseeno tebi nič me-Na starega leta večer 31. ni nič obsodi za "yellow"! Well, dec. vprizori druš. št. 13 SNPJ. sodelovanja «mri ni dal, ker pač Seliškarjevo socialno dramo ne more zapreti trgovine radi "Kamnolom" v 4. dejanjih. |tega. Dobil pa sem v njegovem Igralci se pridno vežbajo. Pri- lokalu rojaka, ki je bil pri vodite na to predstavo, ne bo vam lji, da mi pokaže stanovanja
naših ljudi. Je pameten dečko
Vse naše priredbe so bile dobro obiskane. Priporočamo se v naklonjenost tudi v bodoče.
Klub in pevski odsek priredita na pustno soboto 6. feb. maškarado, na kateri dobe nagrade najlepše in najgrše maske. Vstopnina bo le 35c za moške, 25c za ženske in lOc za otroke brez spremstva. Igrala bo domača "kranjska" godba.
. i
Raznoterosti Iz Bridgeporta, 0.
- Bridgeport, O. — Seja kluba št. 11 in njegovega pevskega odseka 13. dec. je bila obiskana stoodstotno. Ukrenili smo V božični sezoni so v običa- mnogo koristnega za naše ak-ju voščila. Vsem, katerc sem tivnoi*i V prihodnjem letu. obiskal, vsem, ki so se naročili Pr^3edoval je John Rebol, naš na list in onim, ki ao pri agita- stari sodru8T' na katerega je na-
žal!
Dne 24. nov. je smrtno ponesrečil v avtomobilski nezgodi sodrug Frank Rozman, član kluba na Powhatan Pointu in druš. št. 546 SNPJ. istotam.. Bil je eden ustanoviteljev kluba na Neffsu, kateri pa več ne obstoja. Pokojnega Rozmana smo videli na mnogih naših priredbah. Bil je vesel in šaljiv. Po poklicu je bil kovač, a po rftavki ni več opravljal tega posla pač pa delal v premogovniku. Zapušča ženo, tri hčere in sina, vsi odraščeni. Blag mu spomin.
s
Prazniki so tu in voščila v običaju. Vsem želim, da bi jih prebili v dobrem razpoloženju in da bi imeli v prihodnjem letu z vsemi našimi podvzetji več sreče in uspeha nego letos.
Joseph Snoy.
— toda živi v Lorainu. Uspeha ni bilo nikakega. Ni denarja, so slabi časi—ali glavni vzroik je strah za delo.
Kakor znano, je v jeklarski in železni industriji špdjonaža trustjanizirana. Tu obratuje tovarna National Tube kompa-nije (iste kakor v Waufkegamu, 111), ki baje zelo pazi, kaj njeni delavci čitajo in s (kom se družijo. Kdor je naznanjen za nezanesljivega, mu zmanjka rekordne karte pri vhodu. Pride na delo, karte ni pri njegovi številki—in to mu je naznanilo brez vsakih besed ali pisma, da je odslovi jen. Ta metoda je napravila naše ljudi, ki so za zaslužek odvisni od te družbe, za pokorne podložniike. Pod temi okolščinami je nastala v naselbini atmosfera, v ka-
šihtu ne počutijo nič bolj svobodne kakor pri delu. Zato so naročeni le na laste, kakršne smatra kompanija za varne in "koristne". O delavskem gibanju ni govora. Kukurnih aktivnosti v delavskem smislu tukaj ni. Vsi se boje špijonov in vsled njih vlada splošna ne-zaupnost. Nedavno so ustano^ vili v Slov. nar. domu čdtailni-co. V njo prihajajo razni listi In med njimi tudi "Proletarec". GratiB seveda, ker čitalnica ni-fria sredstev. Za kulturne potrebe je med ameriškimi Slovenca pač vsepovsod premalo denarja. Za eno cerkev, farož in šolo se ga dobi nad pol milijona. Za delavsko gibanje se najde le tu pa tam kak kvoder.
Jaz mislim, da bi kompanija naše ljudi boljše respektirala, če bi poikazali več odločnosti in hrbtenice. Ako bodo brali le take Hste, kakršni so všeč kompaniji, se ne bodo vzgajali in bodrili v ¿amoponosu. Zato je moja želja in želja vsakega zavednega delavca, da se Proletarec v Lorainu razširi.
Zahvala za sodelovanje
Walsenburg, Colo. — Razmere v teh premogarskih krajih so slabe, ker danes menda sploh ni kraja v tej deželi, kjer bi bile drugačne.
Ob tej priliki se zahvaljujem vsem ,ki so mi šli tako lepo na roko pri razpečavanju Ameriškega družinskega koledarja. Upam, da bo vsak zadovoljen z njim. Priznanje tudi Edward Tomšiču, ki je Šel z man0 po bližnjih naselbinah.
Pisal bi tudi o napredku, a ker ga ni, tega ne morem. S položajem smo nezadovoljni» zato veliko godrnjamo.
Frank L. Tomsich.
Dobro uspela zabava
West Alllia, Wia. — Domača zabava kluba št. 37 je z ozhom na sedanji slab <polk)žaj zelo povoljno uspela. V prvi vrsti gre priznanje za uspeh našemu pripravljalnemu odboru ter prispe vatel jem raznih potrebščin. Sotdružica Ivane je darovala kluibu umetne nageljne, ki so tako fino izdelani, da izgledajo popolnoma naravni, le pomanjkanje vonja ti izda, da ni pristna roba.
Tudi Proletarca smo se spomnili. Prispevali so, L. Zaitz $1, T. Bučar 50c, drugi pa manjše vsotice, skupaj $5.—Razpoloženje na zabavi je bilo iz-borno. Nikomur se ni mudilo domov. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli
teri se delavci po končanem do uspeha.-^Ioe Radelj.
Sti, bi lahko sam sebe spravil v nevarnost obtožbe. ' In pa Hymie? Ta je obsojen v dosmrtno ječo, ker je bil osiurtljen, da je on tisti, ki je
lerja, in prvi za republikanca Morgana. Oba sta kandidata mašin, in vsakdo, ki ameriško "politiko" količkaj pozna, ve, da kontrolirajo 'mašine" demo»-
zvabil Potterja v past, v kate- kra/tske ah republikanske strarv-ri so ga Ubili. Toda kdo je ve- |ke v velikih mestih ljudje, ka-hki zločinec, ki je tega najel tere imenujemo "veliki zločin-za izvršitev morilnega dejanja? "Cleveland Press" naslavlja policijakemu načelniku Matovicu in prosekutorju R. T.
ci". To, da kradejo in goljufajo legalno, dejstva v ničemur ne spremeni. Na republikanski strani so v omenjeni izda-
Millerju vprašanje "Who kil-¡ji 44E." navedeni sledeči Slo-led Potter?" Miller molči. venci: Joseph Plevnik, Janko
ciji sodelovali,
Srečno Novo leto!
Upam, da se snidem rpnov-no z vsemi in v boljših razmerah. Kajti mi si boljfte čase ne le voščimo, nego se zanje tudi borimo.
ANTON VIČIČ, potovalni za stopnik "Proletarca".
Zanimiv cUl "ProUtarca" — dopisi. Pristopita v krog nalih dopisni ko* tor totrudnikoT todi vi.
Agitirajto sa raaiirjonjo tarča".
'Proio-
KLUBOM IN DRUŠTVOM
ALI
telite svojim priredbam čimveč moralnega Is gmotnega uspeha?
BT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i ^a
selbina lahko ponosna.
Izvoljen je bil ves stari odbor. Jos. Snoy je tajnik-bla-fcajnik, Tony Kravanja zapisnikar, Louis Gorenc, Frank Blatnik in Fr. Matko organizatorji. Peter Kroflich, Tony Kravanja jn Louis Gorenc, nadzorniki. Seje se bodo vršile kot dosedaj, vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni dvorani.
Pri k lu bo vem pevskem odseku je predsednik Peter Kroflich, tajnik Jos. Snoy, blagajnik Louis Gorenc, pevovodja Fr. Matko in organizatorka Mar garet A. Snoy.
Odbora kluba in zbora apelirata na mladino in odrasle, da se nam pridružite. Naš namen je gojiti delavsko zavest, boriti se za pravice delavcev in vršiti prosvetno delo s pomočjo predavanj, predstav, koncertov in shodov. Naše delo je torej pošteno in častno ter vredno vsšega sodelovanja.
Leta 1931 je imel klub št. 11 $235.39 dohodkov, izdatkov pa $163.45. Imeli smo razen rednih tudi razne druge stroške. V
AGITATORJI NA DELU
Izkaz naročnin, ki ao jih poslali agitatorji "Proletarca".
Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki m drugi agitatorji Proletarca, so stete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poalje eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu a dvema polletnima.
Poslali so:
Joseph Snoy, na agitaciji v Penni .... 91
Anton Vičič, Cleveland, 0......... 59
Jaodb Rožic, Milwaukeet Wis....... 10
Frank Ilersich, Virden, III........... 7
Frank Nagode, Sheboygan, Wis. .... 7
Joseph Lehrer, Newburgh, 0......... 7
Chat. Pogorelec, Chicago, III........ 6
Anton Zidanšek, Pittsburgh, Pa....... 5
Mary Musich, West AIiis, Wia....... 4*/t
John Zomik, Detroit, Mich......... 4
Anton Z°mik, Herminie, Pa......... 4
Frank Boltezar, Pueblo, Colo......... 3
Frank Augustm, Imperial, Pa......... 3
John Maticič, Luzerne, Pa........... 3
Joaeph Jereb, Kenmore, 0........... 2
Frank Zaitz, Chicago, III........... 2
John Poha* Oglesby, III............. 2
Jacob Bregant, Liabon, 0........... 1
Frank Polanc, Pierce, W. Va......... 1
George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. .. 1
Frank Skufca, Indianapolis, Ind..... 1
Skupaj v tem imkasu (4 tedne) 223 V« polletnih naročnin. P rs j in ji izkaz (4 tedne) 254.
VSI ČUTIJO KRIZO
Tudi mnogi tisti listi, ki običajno službujejo političarjem republikanske in demokratske stranke, torej kapitalističnim interesom, občutijo krizo. Le velike kapitalistične publikacije še vedno kujejo profit, ker dobivajo ogromne dohodke v obliki drago plačanih o-glasov. Mali lističi raznih narodnosti nimajo tolikšne zaslombe in se obračajo zdaj s po»-sebnimi apeli na delavce. - Eni so začeli celo "napadati" kapitaliste, "ker so tako brezsrčni". Kot da so kdaj sploh imeli "za delavce blago srce".
Ljudstvo lahko uvidi posebno v teh časih, da je ono edino temelj vsak<£?a časopisa, pa naj bo delavaki ali skrajno kapitalističen. Ko hitro kapitalističen dnevnik ali magazin začne izgubljati naročnike v velikih množinah, ga lastniki "združijo" s kakim drugim listom, ker bi mu privatni interesi odrekli drago plačane oglase.
Ako bi delavstvo hotelo, bi v teku par let imelo svoje liste tako razširjene kakor so zdaj razširjeni listi, kateri službujejo bogu mamo-nu. Mnogi delavci se teh resnic zavedajo, toda še nič ne store za odpravo zavajalnega tiska. Skupni delavski Stvari bodo storili dobro, če se na kakršenkoli način lote agitacije za širjenje delavskega časopisja. To se od njih pričakuje.
Ako se vam sdi Proletarec ljudje čitajo, ga jim priporočita.
da ga
ž s
I
SILVESTROVA ZABAVA
kluba št. 1 J. S. Z.
V četrtek 31. decembra Lawndale Masonic Temple
W. 23rd St. in S. Millard Ave.
immmm

IGRA J. KOCHEVARJEV ORKESTER S
•-
Vstopnice v predprodaji 35c. - Pri blagajni 50c %
VSI DOBRODOŠLI!
NOVA CERKEV SV. VIDA. VISOKI VERSKI DAVKI. DELAVSKI DOM ITD.
Piše Anton Vičič
(Nadaljevanje.)
Na drugi strani Newburgha (oni pravijo temu delu "na Jutrovem"), v novem delu mesta, so si naprednejši elementi zgradili Slovensko delavsko dvorano. To je njen uradni naziv. Tudi to je lepo poslopje z lično dvorano in drugimi sobami ter odrom. V nji so svobodno gojili kulturne aktivnosti in nedvomno bi njihovo delo ¿»borno uspevalo, če se ne bi župnik »bal za bodočnost svoje fare. Duhovnika Oman in Gnidovec sta vsled te bojazni začela delovati za okupiranje ■delavske dvorane po verskem vplivu. K temu mu je pripomoglo več incidentov. Ko se je julija t. L poslovil iz fare Rev. Gnidovec, so mu priredili od-hodnico, pri kateri bi imelo sodelovati tudi pevsko druš.
""Cvet". Pravijo, da je bilo pritegnjeno v spored po stranskih potih. "Cvet" je bil dotekaj smatran za nepristranski pevski zbor. Glavni stan mu je v del. dvorani. Zaradi tega sodelovanja pri odhodnici duhovniku se je pojavil v zboru oster spor med fari prijaznimi ter svifoodomiselno mislečimi člani. Posebno so nasprotovali oni, ki so ob enem člani kluba št. 28 v Newburghu. Zbor "Cvet" je pod vplivom prvo-imenovanih sodeloval na odhodnici vseeno, kar je zelo pod-netilo sovraštva, katerih ne manjka med tukajšnjimi rojaki. Zbor bi imel sodelovati tudi na eni priredbi kluba št. 28, ampak ni nastopil. Prepad med obema strujama se je širil. Kmalu za tem incidentom so istotako s postranskimi načini— brez vednosti direktorija, uvedli v Delavski dvorani brezplačno poučevanje krščanskega nauka. Predsednik domove u-prave sodru« Joseph Lever se je vsled tega samoiastnega po- maga. Ce ne bi bilo tega raz-štopanja razhudil, toda župni- merja, bi slovenski Cleveland kova struja imela premoč, (ne potrošil toliko za nazadnja-ker bi si drugače ne upala s §tvo kakor potroši. Naloge, ki tako aneksijo. Sklicana je bila seja delničarjev, ki je po burni razpravi zaključila, da naj ima fara za poučevanje veronauka dvorano brezplačno na razpolago. Pojasnjevali so mi, da je domov tajnik še par dni pred sejo prodajal tajno delnice, česar ne bi smel. Prodajal jih je faranom, da bi imeli sigurno večino na občnem zboru. Ta boj je imel z* posledico veliko
devne instance SNPJ., da mu krivico ponravijo.
V	razumevanje situacije v društvu SNPJ je treba navesti, da je njegova večina za verski pouk v delavski dvorani... Društvo ima deset delnic te dvorane. Vsaka ima po zakonu en glas. Ko je volilo zastopnika na občni z-bor delničar jev, je s 27. glasovi proti 20. zaključilo, da mora druitveni zastopnik glasovati v prilog predloga za poučevanje veronauka v Delavski dvorani. S tem je to društvo kršilo tudi pravila SNPJ. Večina se je izkazala za bolj katoliško, nego društvo Slov. dobrodelne zveze ali KSKJ., v katerima je bilo zaključeno, da naj njuni zastopniki na občnem zboru glasujejo po svoji preudarnosti.
Omenil sem boj v pevskem zboru "Cvet". Napredni krogi so ustanovili nov pevski zbor, kateri je odsek kluba št. 28 JSZ. Pevovodja je g. Gombač, kateri je bil tudi prvi zborovodja "Zarje". Pristopilo je 27 članov in članic. Imajo trdno upanje, da se razvijejo v prvovrsten zbor.
V	prilog reakciji je, da ima med seboj mnogo sposobnih moči z velikim vplivom med narodom — seveda narodu v škodo. Na tej strani pa so prole-tarci, med katerimi pa v bojih velikokrat primankuje takta, vsled česar se mlačneži in tako-zvani nevtralneži nemalokrat obrnejo na nasprotno stran. V govoru, debatiranju in taktiki potrebujemo neprestano šolo, če hočemo biti kos močnemu nasprotniku. Treba je namreč upoštevati, da ima ta nasprotnik med sabo duhovnike, veliko trgovcev in drugih bolj!še si-tuiranih rojakov, in to masi u-^aja. Prija ji, da ima gospode med seboj, ali da jim lahko po-
MANDŽURIJA ŠE VEDNO V VOJNEM STANJU
Vm konference m odpravo vojnega stanja v Mandžuriji niso izdale. liga dov, v kateri dominira>o imperialistični vplivni dosegla ničesar in is istih razlogov tudi vlada Zed. držav ni poskušala a odločno taktiko prepričati Japonce, da naj nehajo z okupiran jam Mandžurije. Na Kitajskem je proti Japonski in drugim velesilam veliko ogorčenja, toda država j# kljub svoji ogromnosti brez močna. Predsednik kitajsk* vlade Čang-Kajtek je moral pod pritiskom množic ▼ Nankingu in drugih kitajskih mestih odstopiti. Dolže ga, da js bil v nastopanju proti japonski invaziji premalo energičen. Na sliki je oddelek japonskih vojakov v napadu na demoralizirane kitajske čete v Mandžuriji.
kar; Fr. Barbich in Frank Mr-helich ,organizatorja. Nadzorni odbor: Ivan Jontez, predsednik ; Fr. Dacar in Matt Zaibuko-vec.
Prosvetni odsek: Jos. A. Dum, Ivan Jontez in Frank Barbich. Zastopnika v City Centrad jačji v JSZ po številu članov odboru, Jos. F. D urn m Louis m članic, so: Joseph A. Siako- Zgonik.—Zastopnika med khi-vich, tajnik-blagajnik; Louis bom št. 49 m 27, John Lokar Zorko, orgainizator; Ivan Bab- gt. in Andy Bozich.
NOVI ODBORI KLUBOV JSZ
Novi odbor kluba it 27. Cleveland, O. — V odbor kluba št. 27, kateri je sedaj naj-
nik, zapisnikar; Ed. Branisel, knjižničar.
Nadzorni odbor: Jos. Jauch, Ivan Babnik in John Lazar.
Delegatje v City Central odboru soc. stranke: Zorko, Kre-bel, Jos. Siskovich in Angela Siskovich.	t
Tajnik med klubcufTln Zarjo John Krebel.
H. G. Perusek je povabljen, da predava v klubu enkrat januarja. — P°ročevalec.
Poročevalec
jih imajo naši sodrugi v Cleveland u, so torej ogromne. (Konec.)
4 Prisega a polnoči" bo vprizorjena v Canons-burgu
Odbor kluba it. 115. ' Detroit, Mich. — Odbor kluba št. 115, ki zboruje v Slov. del domu, je sledeči: tajnik-blagajnik, Math Urbas; zapisnikar, Anton Steffler; organizatorja Anton Anžiček in Joe Korsidh. Nadzorni odbor: Fr. Česen, Joe Divjak in Joe Anžiček. Delegata City Central odboru, Fr. Česen in Joe Kor-aich. Zastopnik v organizaciji Narodni dom Anton Anžiček.
ima 4 dejanja. Spisala jo je Manica Komanova. V nji nastopa do 30 oseb. Lepi fant-
Odbor kluba it. 31.
Imperial, Pa. — Klub št. 31 ima za bodoče leto sledeči odbor: tajnik-blagajnik Frank Augustin; zapisnikar Alojzija Perper. Organizatorji, France« Trusnovic, Margaret Jam» nik in Frank Perper. Nadzorni odbor, Katarina Vidrioh in Zofi Jamnik. Zastopnik Proletarca, Fr. Perper. _
Odbor kluba št. 49.
Collinwood, O. — Klub št. 49 ima to leto 1932 sledeči od-
Canonsburg, Pa. — Dne 10.
ooj je iiuci	r iz_ jan. ob 2:30 popoldne vprizori
iS iz^ovL tukajšnji dramski klub "Soča" nja, ker je "držal z mpredno| ¿immo strujo". S. Leverja so istotako ^ zelo obsovražili. Leverja so na tričarski način ....... 4
črtali tudi iz društva "Na Ju- J«. brhka dekleU in sivolasi _ _ w	sie<ieci oq_
trovem" SNPJ., katerega je po-	^ftj*	* J	^ Zgonik, tajnik*la-
magal ustanoviti. Vsled brez- tej ign tudi lepe narodne po-1 . ^ M sianovic, zapisni-poselnosti ni mogel plačevati Pevke. Ta igra n^kak zmazeg m m' mBX »'»novic, zapism
prispevkov. Upravni odbor mu je bil v oporo enkrat v poravnanju asesmenta in istotako federacija. Ker pa dela še ni dobil, je končno vprašal društvo, da ga zabeleži med pasivne člane. Mesto tega so ga črtali. En vir trdi, da ga je črtal sa-molastno društveni tajnik, ker je njegov nasprotnik. Upam, da se s. Lever obrne na toza-
S seje kluba št. 37
Js Ss Zs
Milwaukee, Wis. — Redni seji,kluba št. 37 JSZ. dne 10. marca je predsedoval John Erin ene. Pristopili so trije novi člani.
V klubov odbor za bodoče leto so bili izvoljeni tajnik-blagajnik Frank Poličnik (izvoljen ponovno); zapisnikar Joseph Ule; v nadzornem odboru so Tesovnik, Salomon in Alpner. Sodružica ShuLar
ta namen je izvoljen publicij-ski odbor treh članov, v katerem so Vidmar, Ambrožič in Ule.
Klub se je izrekel za stališče, da naj ne dobi od Prosvetne matice iger ali drugih tiskovin nobeno društvo, ako ni včlanjeno v tej ustanovi. V ta namen klub št. 37 priporoča, da
niku lokalnega kluba.
Klub št. 37 je sprejel reso-hicijo, s katero se izreka za zakonito vpeljavo 6-urnega delavnika pet dni na teden s plačo za osem ur, kakor je bila v veljavi julija 1929. To resolucijo se izroči poslamcu Ermen-cu, da jo predloži zaeno z drugimi legislaturi.
Joseph Ule.
naj glavni tajnik Prosvetne matice išče informacij pri taj-fhu je bila zelo zanimiva. Uve-
dohodkov, čistega prebitka pa je približno $350.
Po končanem dnevnem redu sem apeliral na navzoče, da naj z agitacijo za razširjenje Proletarca nadaljujejo. Posebno naj skrbe, da bodo sedanji naročniki obnavljali naročnino. Povedal sem, da v tem oziru od s. Antona Jankoviča veliko pričakujemo. O stanju števila naročnikov in njihovih obveznostih naj poročajo in razpravljajo na khibovih sejah. Cleve-landska naselbina je obsežna in številna. V nji je za našo agitacijo neomejeno polje. V naših aktivnostih se na lokalne liste ne moremo zanašati. Samo naš tisk je zanesljiv in edino ta je vreden delavčeve podpore. Dokler pa bo delavec imel čudno idejo, da je treba naročati tudi "druge" liste, je on kriv, da je sovražnik močan in naše gibanje slabotno.
V enakem smislu sem apeliral na seji kluba št. 49 in št. 28. Ena se je vršila dopoildffie lin) druga popoldne. Na seji kluba št. 49 so izvolili tudi tri organizatorje, katerih naloga je delovati za ustanovitev kluba JSZ na Euclidu.
Klubi št. 49, št. 27 in 28 imajo posebne zastopnike ali poslanike, ki se bodo medsebojno udeleževali sej, tako da bodo vsi klubi o delu drug drugega poučeni. Posledica tega bo tudi boljša kooperacija. Seja kluba št. 28 v Newburg-
Po Clevelandu
Cleveland, O. — Dne 4. dec. sem se udeležil seje kluba št. 27. Razni funkcionarji in od-in!borniki so poročali o klubovih
rila me je, da bo ta klub v bodoče zelo napredoval. Boji v •naselbini sc naše sodruge vzpodbudili. Tudi mladina pristopa in v kratkem ustanove mladinski odsek.
Odbor kluba št. 28 je sledeči : tajnik-blagajnik Fr. Hribar; zapisnikar Peter Segulin; organizatorja Anton Železnik in Jos. Lever. Nadzorni odbor: Frank Siskovich, Joseph Gerk in Anna Zaje. Za delegata strankine konvencije v Ohiu,
sodrug Alpner sta organizatorja. V City Central Committee je bil izvoljen za dodatnega člana Mike Shostarich. V komite inšpektorjev in volilnih klericov, ki imajo zavzeti mesta na voliščih na volilni dan, so bili izvoljeni Poiičnik, Shostarich in Alpner.
K hib št. 37 je sklenil delovati na tem, da se prihodnji zbor JSZ. vrši v Milwaukee. V
nego dobr0 zamišljena drama, ki mora zadovoljiti igrale« kakor avdijenco. Igralci se vztrajno vadijo, da jo vprizore čim-boljše. "Soča" je imela že mnogokrat napolnjeno dvorano in tudi sedaj bo hvaležna, ako ji občinstvo na enak način izreče naklonjenost. Kulturno društvo je vredno vase opore. — John Koklich.
: Dr. Andrew Fnrlan
ZOBOZDRAVNIK
vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogdou Bank Bldf.)
Uradn« ar«: Od ». do IS. 4s»., \ sd 1. do S. popoldne in od I. do t. zvečer. Ob srodsh od t. do 12. dop., in od 6. do t. tvečer.
Tol. Crawford 2193. Tol. «• 4*mn Itsshwll 2S1S
aktivnostih, ki so res velike na vseh poljih. Jubilejna slavmost "Zarje" je imela nad tisoč dol.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
V SUvMtkMi, Hmfti, SI«* kober ta« V Aagliftia la N Msls

SORODNIKOM V STAREM KRAJU
boste zelo ustregli, ako jim naročite
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR"
Pošiljate* izvršimo mi. Posamezen izvod slane za
stari kraj $1.12.
44

99
Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga
"kletarstvo
SPISAL
Bohuslav Skalicky.
(S 85. slikami.)
Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem.
Cena $1.7$
Naroča se v
KNJIGARNI PROLETARCA
3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL.
Vi
<j
Phone Lawndale 4872
Dr« Otis Ms Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG.
4002 W. 26th Street Chicago
Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelje.
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.
T«l. 147S

mmm
Peter Segulin. V City Central odbor so izvoljeni Anton Železnik in Jos. Lever. Zastopnika za posečanje sej klubov št. 27 in 49 sta P. Segulin in Jos. Lever. Mandat za organizatorje mladinskega odseka imajo Jos. Lever, Železnik ter Lever ml. .
Vsi ti klubi imajo dobro člaa-«rtvo, katere svoje aktivnosti smotremo širi. Anton Vičič.
Želodčno zdravilo
popularno kot tkale
"Chicago, 111., 2. nov. 1931. _
Mi smo rabili
Trinerjevo Grenko Vino
zadnjih 25 let. V slučaju želodčne ne rednosti, glavobola in nervoznooti ga imamo raje kot katero drugo zdravilo. In če bi živeli 100 let, ne bomo prenehali rabiti ga. Vaša, Frank in Barbara Vrhei." — Samo, najboljša zdravila dosežejo to stopinjo popularnosti. Trinerjevo grenko vino zasluži to. Je drugačno in boljie od drugih želodčnih zdravil. Očisti vaša ¿reva, ter v redi jetra in obisti k normalnemu delovanju. Veliko zdravnikov ga priporoča in v vsaki boljši lekarni ga imajo na prodaj. Male m velike steklenice. Vrednosten kupon v vsakem zavoju. Jos. Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, IU. Vam želi srečno Novo leto!
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM S«j« kluba it. 27 JSZ. s« wri0 *>*k prvi	▼ mM*cv ob 7>M
cr«č«r. ¿*n«k«fa odooka prvi tonk ••ptambru MionMBbr«, áragLU pa skupaj • klubom v ar gusta, m a»co«nbHu. Uro Utm Mladinski aafUski odaok raak pot ak is ron prvo ga ob S. sročor, rao v klubovih prodorih T S. N. D. Sodrugi in nifc« S*»jo, agitirajto in pridoblrajts Morili članor in ¿lanic klubu tor novflb naročnikov naiacnu glasilu Prolotar-
L V organbaciji in isobnasbi jo ia mol.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročita «i dnomft
"PROSVETA"
Stana ma coló lote N.W,
pol lote $3.00.
*> ■ >
Ustanavljajte nova droAtva.
Deset članov (ie) j« novo društvo. Naslev za ttst fta za tajnifttv« i«:
2SS7 S. LAWNDALE AVK..
CHICAGO. ILL.

Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd^ No. Chicago, IU. T«L 6524. Gospodinj«, zahtevajte v nah krak

VVVWWWWW^WWWWWL
Milwaukee Leader
Najvačji ameriški «seisUati-Ini dnevnik —Naroininot $1 00 na leto, ft.OO aa pol isla, $1.10 za tli ms«sc«.
Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE, Wll
"New Leader" !
angleški »od a I lot Un i
Izhaja v New Torku. Naroéni-na $2 na Isto, $1 na pol
Najboljše u rs j «vas aagl«ü cialistíinl litt r AwmHkL g« alorenskih delaveov ga
NaroMte ú ga tedi «i ss tanj sprejema "Proloterse* ......................HM
VASA VLOGA
V TEJ BANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL
t i ^ry» jityf^vf^f^vf Mty/i mi mtyt /tvt y t mi mi mi ut/af
Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne
NOVE MLEKARNE
WENCEL'S DAIRY PRODUCTS
EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2330-62 Blue Island Ave.	Tel. Roosevelt 3673
POGOSTI IZGREDI IN POBEGI V AMERIŠKIH JEČAH
Zftfeviu, Mvtkeii gibanja na Slovenskem
PRIREDIL ANTON KRISTAN
(Nadaljevanje.)
PROLETAREC
lakaja vsak četrtek.
Udo jo fz, iti-----' Dolavska Tiskoma Dmiba,
Chicago, IU.
Gšoafto J>|"I'T«^' Socialistična Zvoao
NABOČNINA as Z»*nJ— «a^ ^^ Me UN: M^liu «1.76; « ¿etrt Ista $1.00. — i:MMUUU Mil; aa pel lata $2.00.
Vrt iuh iiptd te oglasi morajo biti v našem «rada naj-p um i Ji do pendsljka popolne m priobčitev
▼ AUrtiki tok^ep tedne. _
PROLETAREC
r^M.kil every Tlnueday by th« Jugsslsv Workmoa's PukUddag Co., Inc. IbtekHshod !••€.	_
SUBSCRIPTION RATES: 8Ma «»4 Canada, Om Ysar M M; 9U Moo»* 91.TS: T%tm Month. $1.0*—Jorsign Couatrias, Tsar $a M; Siz Months $1.00.
PROLETAREC
M W. 2Sik Si, Chicago, 111. T hal Rookwdl 2SS4.
BOŽIČ 19*1
Leto 1931 nudi kristjanom po vseim svetu žalosten božič. Namreč tistim kristjanom, ki eo za svoje preživljanje odvisni od dela za plačo, In ti so v ogromni večini. Ostalim ni sile. Mnod si za takozvana božična darila še vedno lahko privoščijo milijon-dolarske jahte, razkošne limozine in karkoli drugega more kupiti denar.
Tisoče in tisoče mater v teh praznikih pla-ka, ker ne morejo nuditi malčkom nikakega veselja na božični praznik. Mizerija je med njimi trdovraten gost, ki se ne umakne. Noben policaj ga ne more izgnati.
Staro krščansko-geslo "mir ljudem na zemlji" je tudi letos ponavljano tjavendan, kajti krščanski narodi tro&jo mnogo nad polovico vseh dohodkov v pripravah za klanje. Kristjani zoper kristjane.
V tak božič mi ne verujemo, četudi je tradicija tako močna, da zaeno z drugimi ponavljamo božična voščila. V mislih pa imamo božič, ki šele pride, božič prerojenja človeštva, kakršen bo mogoč le pod socializmom.
i Lepota Ima prednost
V dnevnih listih v malih oglasih (want-ads) iščejo gospodarji, ravnatelji in drugi uradniki raznih kompanij klerkinje, toda navadno označujejo, da naj se priglasijo le take, ki so mlade in lepe. V čikaški "Tribuni" je bil med drugim sledeči oglas: Služba za dve privatni tajnici. Priglasijo naj se le take, ki imajo v tem delu skušnje in so izredno atraktivne."
In drugi oglas:
"Rabim stenografko. Mora biti lepa in prikupna."
Starim plešastim gospodom in razuzdanim ravnateljem ni le za to, da imajo sposobne klerkinje, nego zahtevajo tudi, da so lepe, ki da se ne upirajo pteveč, kadar jih ta ali oni predstojnik povabi v kabaret, v hotel ali v apartment. Katera se uda ,si s tem zasigura izredne dohodke, kajti redna plača je majhna in v uradih hočejo, da so dekleta atraktivno oblečene. Razni Šefi, stari ravnatelji, superintendent in drugi višji gospodje so steber današnjega sistema in ob enem glavni gojite-lji prostitucije. S svojimi metodami so pri-morali stotisoče deklet, da se jim prodajajo, ali pa morajo na ceSto in v bedo.
Duhovniki in politika
Duhovniki vseh konfesij v Ameriki zatrjujejo, da so nepolitični ,a večinoma vsi so na svoj način aktivni politiki, eni v raznih refor-mističnih organizacijah, drugi v suhaški propagandi, tretji v svojem boju za iztrebljenje nauka o evoluciji, eni za omejitev ali odpravo zakonov, ki dovoljujejo razporoke, nekateri so za drastične postave proti kontroli porodov itd. In večinoma so aktivni tudi v "protirdeč-karski" politiki.
V Readingu, Pa., so nedeljo pred volitvami prošlega novembra imeli vsi duhovniki v cerkvah pridige proti socialistom. Pozivali eo volilce, da naj oddajo svoje glasove za koalicijske (republikanske-demokratske) kandidate ter porazijo socialistično administracijo. Rekli so, da bo to Bogu všeč in v čast... Kapitalistična večina je znašala dobrih tisoč gla-gov. Socialisti v Readingu pravijo, da »o jim jo priborili duhovniki. Na povelje kramarjev ▼ templju so izrabili svojega Boga. da z niim oetraAilo nevedne in jih prisilijo glasovati za sist<*m, ki povzroča izkoriščanje in ki je kriv* razmer, kakršnih ni Sodoma in Gomora nikoli poznala.
Sram ]lh ]e resnice
Oprode konzulskih propagand iSto v se zavedejo svojega hlapčevskega posla, zato ga zakrivajo s patriotično plahto, ki pa je redka in ne more zakriti njihove breznačelne nagote.
Wickerdhamova komisija je ▼ svojem poročilu predsedniku Hoover ju navedla med drugim hibe, katerih se u-prave ameriških zaporov dri« kakor kloše. Ena teh je korupcija. Jetniki, ki imajo za sabo vpliv in denar, imajo vse prednoeti neg lede na njihov karakter ali zločan, radi katerega so bili obsojeni. Drugi, ki nimajo s čem podkupovati in nikogar, da bi s zanje zavzel, morajo delati toliko bolj m le na najblabših delih. Goljufani so na veeh straneh. To •tanje je v prošlih letih povzročilo velike izgrede jetnikov v državnih in tudi v zveznin jetnianicah. V Ohiu, Coloradu, lllmoieu, New Yorku in drugje pobilo v spopadih med upornimi areatanti in stražami ter milico maofo ubitih. Največ žrtev je povzročil požar v ohijaki državni jetniinici.—Dne
X
13, iUcrt.T. je p<>bee|iftlo is federalne Ječe v Leavenworthu, Kanta» sedem jetnikov. Beg iz tega zapora ni lahka stvar. Ubežniki so se veselili svobodo le malo ¿asa. Posebno straže in miličniki so jih kmalu zasledili skrite na farmah in ustrelili, tri pa so privedli nazaj v zapor. Enega izmed teh ranili. Zadnjega sa ujeli pozneje v zelo izmuče-stanju. Star je nad 65 let Na sliki so poslopja lea-worthske jetnisnice, ki je slikana iz zraka. Daei je bila zgrajena le za 1,800 jetnikov, jih ima glaeom poročil sedaj okrog 4,000, kar povzroča natrpanost in vsled tega jetnikom še večje neprijetnosti. Največji odstotek tvorijo kaznjenci, ki o* bili obsojeni radi prohibtcije. V Leavenworthu j* bilo poeebno med vojno tudi mnoco političnih jetnikov.
IVAN JONTEZ:
OB POL DVANAJSTIH
(Letošnje poletje, ko sem se nahajal v stari domovini, sem bil naprošen, naj napišem kaj za koledar Cankarjeve družbe. Seveda o Ameriki. Napiaal sem članek pod zgornjim naslovom ter £a uročil a. Talpi, s pripombo, da ne verjamem, da bi šel «koai cenzuro. "Zakaj ne?" me je vprašal. "Zato, ker resnica v o*i bode in tega vaš nasilni režim ne pianese." Moja napoved se je ureimičila: moj članek ni prišel v koledar. Zakaj, tem brez teiave uganil, ko aem zvedel, da je koledar Cankarjeve druibe urejeval—državni pravdnik v Mariboru. Takšni članki današnjemu jugoslovanskemu reiimu ne ugajajo, xato n« smejo priti v tisk. In to kljub "svobodi" tiska in govora, ki je "zajamčena" driavljanom Jugoslavije v ustavi—ki je, mimo grede rečeno, navadna farsa. To vedo najbri ie tudi vrabci na strehah, ki so skorogotovo pametnejši in značajnejši od nekaterih naših rojakov v Ameriki, ki se po hlapčevsko klanjajo reiimu, ki tlači narod v Jugoslaviji. Getov sem ai namreč, da ae vrabec, kakor je majhen in šibek, ne bo nikdar Klanjal in prilizoval jastrebu, ki mu je pošrl brata in jih grozi še več raztrgati.)
Povabljen sem, da napišem kaj za koledar. O Ameriki. O deželi dolarjev, v kateii je po mnenju mnogih ljudi, ki je ne poznajo, vse mogoče, kjer, mislijo, ee človek lahko nabere denarja kot berač uši in prav tako zlahka. O deželi finančnih in industrijekih mogotcev, ki »o bili včeraj Še berači, da-bes so pa milijonarji, o deželi fihnakih zvesd, Caponejev, cowbojrjev in veeh mogočnih in nemogočih stvari. Toda snov je preobširna, da bi jo mogel obdelati v nekaj kratkih odstavkih, treba bi bilo cele debele knjige za to. Zato se bom omejil na pojasnilo, da Amerika ni nobena obljubljena dežela in da je boj za obstanek tam težek, krut in brezobziren kakor povsod, kjer vlada neomejeno kapitalizem. Ce se enemu godi malo boljše, se zato tisoč drugim godi toliko slabše. Dežela silnega bogastva—da—ampak če bi videl vso tisto obupno revščino, ki ječi iz vseh kotov a-meriških industrijskih velemest, če bi slišal težike vzdihe izkoriščanih delavcev, rudarjev, delavk in otrok, katerih mladost požro fabriški stroji, če bi vedeli, koliko ljudi strada tam vzlic bajnemu bogastvu te dežele, koliko jih obup požene v objem smrti—o, potem bi vas ta dežela prav nič več ne mikala. Dolarji. Težko je delavcu priti do njih in tisoči in tisoči delavcev blodijo po prašnih cestah in nimajo prebitega centa v žepu in ne kruha niti dela. Taka je Amerika, ki je ne vidite takšne v ameriških filmih...
*Jaz bom rajši pisal o ameriških Slovencih, o tisti peščici prišeljencev, ki bodo kmalu vtonili v ameriškem morju. Bodo, pravim, ker morajo. Zakon, ki je zaprl vrata novim priseljencem, je naša smrtna obsodba. Stari priseljenci se drug za drugim zvračajo v grobove, mladina pa ni več naša; amerikanizirana je in pozna samo, eno domovino: Ameriko. To je hladno dejstvo, ki se ne da pobiti. Z zadnjim ¿tarim priseljencem bo legla v grob tudi ameriška Slovenija. Dan pogreba se bliža in nihče ga ne bo odvrnil. Naša narodna smrt je samo še vprašanje časa.
Zdravniki in njihova zdravila nam ne morejo pomagati, kvečjemu lahko zavlečejo smrtni boj za nekaj let. To je vse, kar utegnejo doseči. Prepozno eo se spomnili hirajočega bolnika.
Danes nas je še precej in smo še močni. Tako močni, da ee nas še ne more prezreti. Imamo močne podporne organizacije, lepe domove, kdo ve koliko raznih prosvetnih dritftev in lepo število časopisov. Goepo-darsko smo močni m v dolarjih smo vredni več milijonov. Ti milijoni...
Pred nekaj desetletji, ko smo bili še revni in šibki, ko še ni-pmo imeli vsega tega, kar imamo zdaj, takrat se ni nihče brigal za nas, ne tujina niti—domovina. Sorodniki pač, a še ti mnogokrat le dokler so prihajali—dolarji... (Tega jim niti zamerili nismo, češ, saj ne vedo, kako težka je za dolarje v Ameriki.) Da je treba navezati tesnejše stike med domovino in izseljenci, na to se tedaj ni mislilo. Mi sami nismo u-tegnili misliti na to. Boj
te svoje ptroke in da strašno hrepeni po njih. In jih je začela vabiti. Tiste, ki so bili prišli obiskat, je ginjeno pritiskala na svoje prsi in iz ust so ji vrele presladke besede o ljubezni in sreči. Potem se je razvnela in začela dopovedovati svojim otrokom, da ne gre, da bi tako sami zase živeli v tujini, brez vsakih trdnejših stikov z domovino, sicer utegnejo utoniti v tujem morju. In je začela iskati stikov in plesti nove vezi.
Prepozno se je spomnila tega. Njeni otroci rtoje zdaj z obema nogama v tujini. Spomini, ki so nas vabili nazaj v domače vasi, so obledeli. Tujina nam je postala domovina, od katere se ne maramo ločiti. In se tudi ne moremo—«naši domovi so zdaj tam. In vse tiste besede o silni ljubezni domovine nas puščajo skoroda hladne. Nezaupljivi smo poetali in ne verjamemo več ▼ iskrenost teh sladkih besed. Mogoče zato, ker se spominjamo, da se nihče ni brigal za nas, dokler smo bili revni. Najbrž bo tako. Pa naj bo že kakorkoli— nezaupanje je tu, neiskrenost tam, slovenski otoček v Ameriki pa se počasi, a gotovo pogreza v ameriško morje, ki ga bo pogoltnilo kljub vsem umetnim vezem, s katerimi se ga skuša obdržati na površini. Tega ni moči utajiti in naivnež je kdor misli, da nas domovina ni
izgubila za vedno. Po čegavi krivdi? Lahko si izpraša vest.
Tisto, kar smo si v svoji novi domovini pridobili in ustvarili, bomo pa zapustili našim o-trokom—Američanom.
Za obnovitev kluba v West Parka (Cleveland)
Weat Park, O. — O naših aktivnostih ne bom poročal, ker jih ni, vsaj v delavskem smislu ne; životarimo brez kakih smernic in ciljev ter prenašamo gorje današnje mizerije. Pred kratkem nas je obiskal potovalni zastopnik Proletarca Anton Vičič. Z njim sta bila sodmga Jankovich in Soknič iz Clevelanda. Kak uepeh so dosegli mi ni znano, dogovorili pa smo se, da se v kratkem ek&-če sestanek somišljenikov socialističnega pokreta in da obnovimo klub št. 6, ki je obstojal med nami pred par leti. Upam, da ee vsi, ki se reeno zavedajo položaja odzovejo, da klub reorganiziramo in začnemo zaeno z drugimi delavci delovati zs boljšo bodočnost vseh skupaj. — Poročevalec.
za
obstanek je bil trd in krut in 'vzelo je mnogo trdega dela, trpljenja in požrtvovalnosti, predno smo se čvisto usidrali v svoji novi domovini. Ce smo se pri tem čezdalje bolj oddaljevali od svoje stare domovine ni to naša krivda. Dolgo, zelo dolgo smo stali z eno nogo v domačih krajih, hrepeneli po domačih poljih, logih, livadah in gorah in ta plamen koprnje-nja je le počasi pojemal. Ampak pojemal je... Nikogar ni bilo, ki bi bil hotel prilivati novega olja... Tako je prišlo, da so nazadnje ostali Je še spomini, ki pa so močno obledeli in niso več doeti privlačni...
Ob pol dvanajstih pa se je domovina spomnila, da ima v tujini nekaj otrok in pogledala je v deželo preko Atlantika, da vidi, kako je z njimi. Ce bi bili revni, kakor so bili tedaj, ko jim je pokazala pot v tujino, bi bila najbrž brž odvrnila pogled od njih zopet za kdo ve kako dolgo—ampak ti njeni otroci niso več bili tako revni. Kapital, milijonski kapital so že imeli v svojih rokah. In tedaj se je domovina spomnila, da prav za prav neznansko ljubi
Smrt sodružice
Oglesby, HI. —■ Nedavno je tu umrla sod rutica Marija Stok. Klub št. 3 jo zelo pogreša, ker je bila ves čas aktivna. Časten ji spomin.
Josephin« Pohar.
Laval le moral mnogo pojasnjevati
Francoski pnkmtr Piorro Lava! j« moral na povratkv is Amtrikt mnogo pojasnjevati posebno na saktovo opocieionalnih poslancev, ki so ga intorpo-lirali v «bom»«». VMito ga p rad govorniško tribono v parlamentu ko tol> mali, de nI Hooverjv obljubil ntteear, kar lri ogreiole francosko interaee. Obisk ni imol sašdjenih pododte. Odnoiaji mod Francijo fcn Nemčijo so poostril jo jo, mod Italijo in Francijo isto. Francoska banka jo vslic velikanski dati reaorvi utrpala mStogo milijonov isgobe, največ vded |»a«*ca funta-feerlmga. Francoska vlada jo paHamdnt« prodirala, da ji drtava prUkoii na pa—ž s ito milijoni dolarjov, kar jo tbornica po vAiarni dobati odobrila. Svot je pač le ves v ekonomskih in politikih vikarjih in nihče no ve, kaka in kdaj bedo penetalL
"Slovenec" je dne 15. junija 1878 slikal socializem kot svetoven greh in Š* zadovoljno konstitiral: "Se ve, da se še niso mej naftim milim slovenskim narodom nikjer prikazale kakšne bolj očitne socijalistične namere, ker on je trdno vdan katoliškej cerkvi in liberalizem le malo nanj vpliva " Vendar je na-glašal že tudi on, da se splošni revščini ne bo moglo drugače v okom priti, kakor z industri-jalizacijo, kateri pa so se od strani vladajočega režima Še stavile različne zapreke: Pri nas pomanjkuje podvzetnega duha in kapitala... Z brezštevilnimi paragrafi in pogoji je že začetek vsakega podjetja otežen." A isti list je že opazil, da sili ljudstvo splošno v tovarne. Iznašel je samo kurn>zen recept, kje se naj grade tovarne, da delavstvo ne bo zapadlo nevarnemu socijalizmu: "V tovarno drvi vse, staro in mlado za neizdatno plačo, poljedelstvu pa pomenkuje rok... Večina krepkih delavcev teka v tovarno služit si tam, se ve da z manj trpljenjem ko na polju, 8 60 novcev na dan... Na nerodovitne kraje, na Kras s tovarnami, tam so na svojem mestu, tam bodo obrodile, in ne bodo imele nasledkov, kakor jih imajo zdaj, tam ne bodo porodile socijalizma, ampak zadušile." —
Evropa se je medtem precej izpremeniia. Berlinski kongres, okupiranje Bosne in Hercegovine, orijentacija Avstrije na vzhod, — prehod vseh držav k varstveni carini, pomirjenje med državo in cerkvijo, propad liberalizma, nemoč in obup proletarijata — vse to je bilo kot nalašč za nastajajočo reakcijo.
V avstrijskem parlamentu so se združili zastopniki fevdalnega plemstva in cerkve, klerikalnih kmetov in seveda vseh onih, ki jih je klerikalizem vodil (glavno Slovani in v prvi vrsti Slovenci). Vladajoči so sovražili na vso moč liberalno buržuazijo, ker so se je bali, zato so forsirali volilno reformo (1. 1882), politiko srednjega stanu in pa po Vo-gelsangu pridigani krščanski socijalizem. L-1883 se je vršila prva anketa za delavsko varstvo in z njo so prišla na dnevni red najrazličnejša delavska vprašanja. V VI. oddelku obrtnega reda se je uvrstil 11 urni delovnik in nedeljski počitek. Postava od 17. junija 1883 je vpeljala obrtne inšpektorje in pojavili so se predlogi za uvedbo bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Seveda ni bilo to iz prijateljstva do delavstva, ampak za orožje proti obeovražeaemu liberalizmu.
Med delavstvom so se nasprotja (radikalni in zmerni) zelo poostrila. Delavsko javnost sta okupirala iz Londona prihajajoča časopisa "Freiheit" in "Autonomie". Zlasti je Mostova "Freiheit" bila bila silno razširjena in priljubljena. Most jo je zajadral v anarhizem in ž njim je šla tudi "Freiheit".
Med dunajskimi delavci je takrat po ustavitvi "Socijalista" bil tudi zelo razširjen list "Zukunft", ki ga je urejeval Jožef Peukert. Vlada je gibanje zelo preganjala. V 1- 1880 je bilo izrečenih sodb na 6 let zapora, 5 in pol let ječe — vse radi razširjevanja prepovedanih tiskovin ali vsled udeležbe pri tajnih društvih. Delavci so bili vsled obsodb silno razburjeni. "Die Zukunft" je pisala: Nobene teforme ne maramo ,nobenega boja za volilno pravo. Organizacije so nepotrebne. Edino vstaja za popolno osvoboditev je na mestu in naš program. — List zmernih "Die Wahrheit" je pa povdarjal potrebo socijalnih refoim, ki že lahko precej izpremene današnje bedno stanje, predvsem pa je zahteval potrebo splošne volilne pravice in pozitivnega dela v strokovnih društvih.
Obsodbe za laširjenje socijalističnega tiska in dela med delavci so bile čim bolj krute. Sledila so potem seveda taka dejanja, ki so vlado še bolj vzpodbudila, da je nastopila s takozvanim Sozialistengesetzom. — Preganjanja so bila seveda po celi državi. Tudi v naših krajih.
Strašno pogorišče je predstavljalo takrat avstrijsko delavski gibanje. "Z vrvjo, ječo, z zapoii in odgonskimi vozovi je vlada uničila socijalizem, v krvi in solzah je utopila nade delavskega razreda in v celicah zaporov je onemela glasnike gibanja," — tako piše dr. Kenner o tej dobi.
Vlada je delavsko gibanje silno preganjala. Hotela je delavce s tem odvrniti od socialističnih idej, dosegla je seveda prav nasprotno. Vsaka biutalna obsodba je povzročila djačanje radikalnih elementov, kajti ljudje so si dejali: kaj pomaga mirno delovanje, ko pa je vse zastonj — zapro te, mučijo te, in obsodbe mladih idealnih fantov v grozne samotne ječe ,ki so ubile dušo in telo, so skoro potrjevale ljudsko mišljenje. Zaupanje delavstva v uspeh postavne borbe proti nezakonitostim vlade in njenih organov, je seveda polagoma izginjalo. Argumentaciji zmernega delavskega lista "Gleichheit" so se delav» ci samo smejali. Iz gesla "s prosveto k svobodi" so se norčevali, pač pa so silno cenili novo geslo: "z revolucijo-k svobodi".
(Dalje prihodnjič.) ,
IV. VU*!
*
OKNO VLAKA
jmm ■■■M
( Mimobežni v ti »i bi epizode s mojega potovanja.)
m
■
(Nadaljevanje.)
Na Stolnem trgu se križajo ceste. Proti zapajdu pelje Por-ta Ferrea, a proti vzhodu Por ta Argentea, hodniki palače, ki 10 danes ulice. Porta Aurea — zlata vrata, so bila vrata palače^ skozi katere se je vozil Dio-klecian iz Solina. Tu je cesta, ki je deloma obokana, ker je severni del palače delila v dve četrti ter je končala v peri-stilu. Zgoraj te ulice so bili zapadno prostori za dvome sluge — suinje ženskega spola, ki so oskrbovale garderobo cesarja in njegovega dvora, do-čim so bili južni prostori moške služinčadi.
Prišli smo na Gospodarski trg. To je že novo mesto. Iz-voščaki so nas pozdravljali.
11. "HA MARJAN
n
"Oglejmo si Split z gore," je rekla gospa Marija, "kot odziv pozdravu izvoščekov. Po ulicah ga ne vidimo. Dioklecia-na smo pa že itak videli."
Ali izvoščka nismo vzeli, vzeli smo avtomobil. Cenejše nam je prišel in hitrejše je vo-zil — mi smo pa moderni ljudje in živimo hitro.
Ta "gora" je visoka 178 im, Ali pogled z nje je krasen. Celo mesto se vidi, kakor z močnimi oljnatimi barvami naslikana slika. Z belim, visokim zvonikom sv. Dujma na sredi. Otočiči, zalivi, skale, bičane od morja, ceste in osamljene hišice na poljanah. Gorski greben na severu, a z druge strani dolgi zaliv, na katerem se belijo poleg morja majhni gra-diči — vile: Vse to leži pred nami, a morje leži vse sinje, mesto pa blesti v solncu. Vidi se, da leži Split na južnem o-brežju na približno 10 km velikem polotoku in je zidan v po-lokrogu. Okrog mesta leže od zapada čez sever proti vzhodu predmestja: Veli Varoš, Dobri Studenec, Manoš in Lučac ter trdnjavica Gripi.
Zgodovina Splita se začne z dobo, ko so se po razrušitvi Solina po Avarih v letu 639 zbe-žavši Solinci vrnili nazaj ter se nastanili v Dioklecianovi palači, ki je bila kakor trdnjava. Zato je pravzaprav zgodovina Splita nadaljevanje Solina. { Na Marjanu raste petrovjak In aa tablici je bilo zapisano k botaniškim imenom Crith-fcium maritimum, listje katerega je podobno omeli in njegove česulje spominjajo na 'bršljan. Tu je pravi koper—Capparis spin osa, ki je svoje korenine zasadil v obzidje. Gledamo žoltosvetOči lepi pomorski mak — Glancium luteum.
"Poleg nezapisanih domačih imen, imajo zapisane po latinski krstne liste," je rekla gospa Marija.
"Morajo", je odgovoril Zdrav-ko. "Saj so Rimljani." In če se pri nas na Kranjskem učimo latinski predno smo doktorji, kako si pa mislite, da bi tukaj
mogle rasti te rože in koper biti koper, brez latinščine?
"Tudi vi ste postali učeni," je odgovorila gospa Marija in beli zobje so blesteli."
"Saj sem videl Diokleciano-vo palačo."
"Pa zato še niste imperator."
Gospa Marija se je nasmejala in gledala Zdravka. / "Merjasca še nisem utegnil usmrtili," je odgovoril kratko.
"Seveda... Na Triglavu jih ni," je odvrnila gospa Marija.
"Hvala Bogu! Gamsi so, jeleni in srne in druga poštena zverina. Ce bi se pa znašel kak merjasec, bi se ga lotil, pa četudi bi ne postal cesar."
"Strašni ste," je odgovorila gospa Marija in se koketno o-brnila od njega. Zdravko pa je stopil k nji in pokazal na Dioklecianovo palačo.
"Duh nekdanjega Dalmatin-ca me je prešinil. In ko sem pil dalmatinca, tudi vi gospa Marija ste ga pili, mi je reklo: Na Kranjskem takega ne točijo. Kje raste tisti, ki ga točijo na Kranjskem in mu pravijo dalmatinec?"
"Strašni ste," je ponovila gospa Marija in njene lepe oči so izzivalno gledale v Zdravkove. "Da sem vRimljanka, dala bi Vam opravka..."
Pristopil je France in pokazal na veliko tovarn0 cementa,
ki iz kamenja gore Marjana | "Zares ste Gorenje, dela cement in ki je industriji- Iitfovorila. na posebnost Dalmacije. Tu se namreč delajo kopalne banje iz cementa, v masi katerega so rudeči, beli in črni mar-mornasti fragmenti narejeni tako spretno, da se zdi, da imamo pred sabo stvari iz pisanega marmorja. Tudi vaze, kipi, nagrobni spomeniki se izdelujejo iz te mešanice tako spretno, da laik misli, da je izkle-
nič ali si bogat ali reven, ko umreš, ne veš več ali si bil bogat ali reven. Samo okolica dela razločke in odganja resnico."
,vNe filozofirajte," je rekla gospa Marija. "Nismo v Atenah ..."
Zdravko se je nasmejal: "Pozabil sem, da imamo ien-sko v svoji sredi."
Gospa Marija je nejevoljna Stopila na široke stopnice.
Praktičnim gestam nežnega spola vedno sledim," je pripomnil in stopil za njo.
Nekaj časa smo šli molče peš mesto po stopnicah, iz cementa narejenih, širokih in poginih, vodeče skozi vinograd v mesto.
Poglejte," je govoril Zdrav-*o. "Gorenje sem, izpod Triglava, vendar se mi dopadejo :1ge, mandeljni, lovorika. Kako diši to listje »poskusite."
Podal ji je listje žolte smilje (Helichrysum angustifolium) ti ima na koncu svojih igliča-•tih mehkolistnatih poganjkov i e v pozni jeseni vedno svetlo-iolte čašice.	^ • i-
Gospa Marija je poduhala.
"Kakor po pelinovcu diši."
"Ne branil bi se ga, če bi ga imel sedaj."
"To listje grizle. Ce je vonj, bo še okus."
Ne grizem pelinovca. Pijem
REŠILNEMU MOŠTVU
Drugi poklici ............ 5 naj ima oskrbo kostumov, drugi
Vsi ti poslanci so strankarji naj prevzame oder, režiser pa i ¿Tovorni stranki in pisk., naj posveti vso pažnjo igral-jo kakor jim gode premier ge- cem.
neral t Pera 2ivkovič. Gospod I Igralci se morajo v svoje vio-Staut pa vzklika v milwauškem ge zadostno poglobiti in se jih Obzoru: "Hvalabogu! Jugo- naučiti na pamet popolnoma, slavija je pometi« s strankar- kar je jako važno. K uspebu
J1\	predstave in dobri volji poma-
prijatelj, toda ne z bal- gajo igralci posebno s tem da Kanskum strankarji!	prihajajo redno na vaje.
WuxftN M . * „	. I Kako je mogoče igralcu do-
Najbolj cheap pol iti ko bro pred^aviti 8vojo vlogo> ako
se zdaj odigrava du.
V	*	i—' "drfcu.* dri^a mM«,
katar* dofsaoat ja stafxti v akcija k«Ur «a ladja ali aaaU v ¿«laik v —
"T'a.	*	obrni Ju blizu Rjru-a graaili potoniti
17	hhêmtm ob*i«. g .rda. Od ail^,. vikarja ra«i~rk..o «orjs
Zdaj so jim v Ryo-u poatariJI spomastik, ki «a vidi*
tudi igralcem na odru in za odrom je neprijetno in jih kvari. Igralci, ki se v svoje partije premalo poglobe in se jih ne nauČe zadostno, povzročajo nemalokrat konfuznost in nejevoljo med drugimi, kar je Škodljivo njim in celoti predstave. To so hibe, (kakršne naj dkuša vsak igralec ali igralka odpravljati.
V vsaki organizaciji mora
17 pacaltaifta.
je od-
sano iz pravega marmorja
"Zaman, da ste gledali Dioklecianovo palačo."
"Gotovo. Razvalina je in mesto je postala. Moj Triglav pav kakor je bil za časa Dio-kleciana, tak je ostal za časa mene—Zdravka. Korenina?"
"Lastna hvala, cena mala." ' "Vaše oči govore drugače," je rekel tišje.
Za hip je stopila hitreje, nato pa se je nasmejala in z na-
BREZ POSEBNEGA NASLOVA
>o	uiatiuuija . . *	-	-	*
Zapadno se vidi otok Ciovo ismš?£om P°vdaijala : #
s Trogirjem, severno vas Slatina, tam dalje nad Trogirjem je goli greben gore Elija.
Stopimo na pokopališče, ki j« tu na Marjanu. Dvojna vrata ga zapirajo. Tu rastejo beli oleandri, pinije, ciprese. Za drevesi so vrste grobov. Tu je kraj bogatih mrličev, zato io spomeniki veliki, kameniti, ciprese, pinije, svetlozeleni borovec. Za temi pa je pokopališče revnih s plavimi in črnimi lesenimi križi ali celo brez njih.
Matevž je pokazal na to razliko in dejal:
"Vse mine!"
Gospa Marija pa je odgovorila:
"Ne mine. Razloček je ostal. Tu bogati, tam revni. Ne mine."
' Matevž je potrkal na umetno nogo in pristavil:
"Popravljam... Resnice ni!"
Zdravko je pokimal in pokazal v tla:
"Resnica je tu doli... tu notri. ..
Ali točnejše: Pri rojstvu in pri smrti. Ko se rodiš, ne veš
Korenine mi ugajajo. Ljubim hren in mrkev, čebulo in peteršilj in tudi česen mi ni protiven."
(Dalje prihodnjič.)


KNJIGE
CANKARJEVE DRU2BE
frV ZA LETO 1932
SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA.
1.)	Koledar Caakarjeve dražb
M. I. 1932.
2.)	Zver se Je prebudila.
Por«.t. Spita! Lian» CF1*Wty.
J.) Po solnčnl Španiji.
SpiMl Martin Andenon N«o.
4«) Orači.
Povest. Spisal Angelo Cerkvenik.
VSE ŠTIRI KNJIGE ZA 1.12.
Naročila poMite «Preletarra'
Zabava
kluba št. 1 JSZ
V ČETRTEK
31 • DEC.
LAWNDALE MASONIC TEMPLE
S. Millard in 23. cesta
CHICAGO, ILL.
Igra J. Kochevarjev orkester.
Vatbpnfcce v predprodajj 35c. Pri vratih 50c.
Več ko deset let po sprejetju "mirovnih" pogodb se kapitalistične vlade še vedno ne morejo zed i niti o vprašanju, kdo je povzročil svetovno vojno. Vsaka trdi, kakor nji kaže.
a
Na drugi strani je v zavezniških deželah čezdalje manj jasno, kdo pravzaprav je zmagal v vojni. Os v tej Jconfuziji pa so reparacije.
slavija pometla s strankarji". In nato vzklika: "Hvalabogu!"
a
Ako imata Aleksander in general Živkovič v svojem pometanju prav, tedaj je enako v pravem Benito Mussolini. Gospod Staut je to vprašanje prezrl, kar pa ni logično. Ako je Človek za fašizem, naj to prizna brez ovinkov.
Zdaj mi je šele jasno. "Pro-letarec" je "strankarski" list in edino raditega ga je vlada Pera Zivkoviča prepovedala.
"Amerikaneki Slovenec" je v krizi. Vsi duhovniki in vodilni lajiki so pozvani, da mu priskočijo na pomoč z apeli na
!vla^a-¿akTdSa. Brez
Si Storžu- fhkiuv;^bor ne re f
Tudi Anton Grdina, kateri fran-	i
čiškanom, posebno Kazimirju, ^Hu^™ VT'^?*
mnogo dolguje, apelira. "Daj- TV * '	bl ^^
i* /flag n.Jjd.t M JlT"n jr ako bl se	in pevci zave-
te časa narodih PraviGrdina. dali svojih dolžnosti.
_TMm utrlnkar | Pevski zbori imajo slične hi-
IWma Ju	be kakor	Ni dobro,
AJrrnna m pc^jv ee Jcak pevec ceni samesa se-Chicego, UL — Potrebno je be previsoko. Nevoščljivost in včasi omeniti tudi kaka pri po- ljubosumnost med pevci in ročila in nasvete v izpopolni- pevkami naj odpade. V ahiča-tev naših predstav in ikoncer- ju, da dobi kdo nalogo peti bo-tov. Ako sledimo našim prire- diši sok) ali v duetu, ni dobro,
ditvam, vidimo, da ene izpadejo boljše nego druge. Vzrokov temu je več in različnih, glavni pa v tem ,da se ne polaga potrebne važnosti tam, treba.
Navedel bom važnejše napake med nami zaeno z nasveti.
Zelo koristno bi bilo imeti seznam vseh naših igralskih moči, katere naj bi novi odbor v
Lansko poletje ni Tone Gr „J>amelfni s'oji " v "°VÎ i?
rn a no Rra.i.L I« « ! I ____I _ 1 1 o	II IL 1 olrOcCc
dina na Brezjah še nič vedel, I da «mamo krizo v tej deželi, za-1	*
to je govoril o silni prospérité- ueneral1 ti, katera pogublja dušo in telo. Ko se je pred nekaj meseci vrnil, so mu povedali, da je kriza duši in telesu še veliko
Delavci (kot sloj) Kmetje (kot sloj) Trgovci .........
bolj pogubna. Nekaj ¿aaa je	"f»'1?'*»1 • '
J |I>uhovmki (pravoslavni) .,
razkazoval avoje filme zase,!» v ■ , »daj p. jih kaže zase in v do^	(katolik.)
ber namen.	JttpMi ...........
t	Zdravniki .........
Profesorji .........
Kaj je z ogromnimi ameriški-
Advokatje in notarji......61
00 00 26
13
19 $
34
15
14
23
mi zlatimi rezervami? Fina«- £konorm.
čniki zelo na oprezen način pri- S°VUI^J,X. *''''"........ 8
pravljajo javnost, da utegne 'PnV*nl čmovnkkl........ 8
da se bi drugi umešaval v sklepe učitelja in odbora. Edino na ta način lahko ustvarimo dobro voljo in disciplino v zbo-kamor jru. Gledati moramo na celoto, udeleževati se redno vseh vaj in v pravem času, in na ta način bi pomagali izboljševati naš zbor. Dalo bi se navesti še mnogo več, upam pa, da se bo ta priporočila upoštevalo,
pričetku sezone sklicaj akupaj|k^r je zelo potrebno med na-in na tem sestanku bi lahko do-.m*-
ločili, kakšne in katere igre bo-j Vsak pevovodja in režiser, mo vprizorili in kaj je najbolj- ki <JP*ža v zboru ali med igral-
Posestniki (brez drugih
poklicov) ........................12
Lndustrialci ..........................6
Najemniki............................5
Bivši učitelji.............6
* • i--*- a • m ¡inženirji ..............................5
Nekateri listi izražajo velike Bankirji	4
tudi ta dežela ukiniti zlati standard. Ves denarni sistem je bluf in močan je le, dokler imajo narodi zaupanje vanj.
simpatije Fr. Sakserju in pla-kajo nad njegovimi izgubami. Nihče razen njegovih ožjih pri-
jateljev ne ve, koliko je kdaj I Podjetniki
Bivši diplomatje ........ 4
Bivši sodniki............ 2
Gostilničarji in kavarnarji 4
pravzaprav imel in koliko izgubil. Cisto gotovo pa je, da bodo gubitelji oni, ki imajo vloge v Sakserjevi banki. Ali ti niso vredni simpatij?
"Obzor" piše, da ko ne bi bilo bikoborb med nami, bi najbrž tudi Proletarca ne bilo. Iz tega sledi, da priznava g. Staut Proletarcu vsaj nekakšen namen in pomen. Dobro bi bilo, ako pojasni, iz kakega razloga izhaja "Obzor".
Koliko strančič "balkanskega značaja" je v Mihvaukeeju, Ghicagu in develandu? Obzor pravi, da jih je bilo v Jugoslaviji 33. Modri kralj jih je z enim samim zamahom odpravil. Obzor je to definiral z velikim naslovom "Jugo-
Lekamarji .. . Bivši državni
uradniki
2 2 10
še za procvit naše kulture. Na ta način bi ustvarili dobro razpoloženje med igralci in pev-
Zdaj 8e večinoma prakticira na sledeči način: Določeni režiser teka od hiše do hiše, da si preskrbi igralce, kolikor jih potrebuje. Večkrat so njegovi uspehi slabi, ker dotični, katerim je vloge namenil, ne sprej-Inejo vsi, eden iz tega, drugi iz 8 'kakega svojega vzroka, in reži-'ser je v nadomestilo prisiljen iskati nove. S tem izgubi mnogo časa in njegova volja ni več kakor bi morala biti. ' Drugače bi bilb na sestanku. Tam bi lahko razdal tudi vloge. Ako je vlog za ves igralski en-saimbel premalo, bi ostalim sporočil, da pridejo na vrsto v prihodnji igri. Na ta način bi bilo vsem ustreženo in zavladalo bi boljše razpoloženje.
Odbor naj delo razdeli, da ne pade vse na režiserja. Eden
SODRUCOM IN S1MPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI.
Sto izvodov za dva dolarja
V agitacljske letarca" sa dva dolarja, večjo sejo, veselico, shod,
in jih razdelite lom, da naj so nanj
"Pro-imate
pošljemo sto izvoda* Naročite jih, kadar predstavo ali kako druge udeležence s priporoči-P oil ji te naročilo prav».
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
ram priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postreiejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da ras veseli,
ci disciplino, in dobro voljo za Napredek naših kulturnih klubov ali društev, bo imel veselje in voljo, da predstavo ali zbor dvigne do najvišje mogoče stopnje. Le s takimi načini bomo nudili občinstvu dobre predstave in koncerte.
A. Miško.
Afca t— j. W patakla.
HUT
ali «ta
aa "Praia*
ja š«
SLOVKNCKM PRIPOROČAMO
kavarno
MERKUR
3551 w. 2Cth 3t.f chicago, ill.
(V Milimi mrmU SNPJ ki Pralatarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, latftaik.
ker oglašajo v Proletarca
VINKO ARBANAS
ust W. lSth St., Ckicaea, IN. TaUfon Canal 484S. SLOVENSKOHRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sraia cvatliaa aa pla«a, paf rafca iti
m. PINCL*S 1
restavracija in kavarna

Saja klufca it. 23S JSZ. m Trla vsaka draga nadaljo *	oh IS.
JoeoidM v dvaraai draitva "Dama-vina" aa 14. aaHi. Sadra«!, prtkm-jajta radao aa —fr te prMakivaita klubu nonrft) ¿lanor. da na ta nalia mlTirimo malna po«tajanka J. S. Z. Somiiljaaik« rabimo, da M nam pri-d rušijo. Socialistična stranka ja taj dajali adina dolarska «trs konstruktivnim prograassm, i im si dalarstra laklso prlkari kalila bodočnost ia kotlina ssrsksJItsr is
ika s
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTGe & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Are., Chicago, 111.
Tal. Lawndala SOI t
A. H Skutor. predi. — J. F. Korrrky taj.
V naii tiskarni sa Maka "Pralataraa".

E. ZOLA i
RIM
Poslovenil Elbin Kristan.
(Nadaljevanje.)
Knjiga je doapela do vrhunca v plamteči želji: Da bi kmalu prišel čas! Cas, ko bo ki^ ščanstvo končno zopet vera pravičnosti in resnice kakor nekdaj, preden je dalo, da so ga osvojili bogati in mogočni! Čas, ko bodo vladali revni in mali, ko si bodo delili vsa posvetna bogastva in ko ne bodo nikomur več pokorni, le vse izenačujočemu zakonu dela! Cas, ko bo stal papež sam na čelu zedinjenih narodov — knez miru, ki ima edino nalogo, da pride od njega moralno pravilo, vez u-smiljenja in ljubezni, ki spaja vsa bitja.
Ali ni v tem uresničenje Kristovih obljub? Cas se izpolnjuje; meščanska družba in verska družba se končno krijeta, tako da sta le še ena celota; in to bi bila potem od vseh prerokov napovedana srečna, zmagoslavna doba. Nič več boja, nič več nasprotja med telesom in dušo; ali čudovito ravnotežje, ki uniči vse zlo, ob katerem prid« kraljestvo božje na zemlji- Novi Rim, središče sveta, ki podari svetu novo vero!
Pierre je čutil, da so se mu zalivale oči s solzami. Z nezavestno gesto, ne da bi opazil začudenje po terasi prenajajočih suhih Angležev in trščatih Nemcev, je razprostrl roke proti resničnemu Rimu. V krasnem solndnem blišču okopan mu je ležal pred nogami. Ali bo prijazen njegovim sanjam? Ali najde v njem res zdravilo za vso našo nepotrpežlji-vost in za ves naš nepokoj ? Ali se more ka-toličanstvo obnoviti in vrniti k duhu prvotnega krščanstva ? Ali more biti vera demokracije, vera, ki jo pričakuje v smrtnem strahu razmajani moderni svet, da se potolaži in da more živeti dalje?
Srce mu je bilo polno plemenite strasti, polno vere. Mislil je na dobrega duhovnika Rosa, ki se je bil, čitajoč njegovo knjigo, ves ginjen razjokal; v ušesih so mu še šumele besede vikonta de la Choue, ki je dejal, da je taka knjiga več vredna od cele armade. Pred vsem pa ga je krepilo priznanje kardinala Bergerota, tega apostelna neizčrpne ljubezni do bližnjega. Zakaj torej žuga kongregacija indeksa njegovi knjigi s prepovedjo? Ze štirinajst dni, odkar so ga oficielno pozvali, naj pride v Rim, če se hoče zagovarjati, si beli glavo s tem vprašanjem- Nikakor ni mogel uganiti, ob katerih delih knjige se spotika kongregacija. V vseh se mu je zdelo, da gori plamen najčistejšega krščanstva. Ali prišel je, trepetajoč od navdušenja in poguma; koprnel je, da pade papežu pred noge, da se postavi pred njegovo vzvišeno varstvo in mu reče, da je vsako vrstico narekoval nje-ov duh, da ai hotel nič druzega kakor triumf njegove politike. Ali je mogoče obsoditi knjigo, v kateri je hotel z najvišjo odkritosrčnostjo poveličati Leva XIII., pomagajoč mu pri delu krščanskega edinstva in vsesplošnega miru?
Se trenotek je Pierre ostal pri ograji. Skoraj celo uro je že stal tukaj, zakaj ni se mogel nagledati veličine Rima, ki bi ga bil rad takoj obvladal z vsem, kar mu skriva. O, spoznati ga, razumeti, takoj izvedeti resnico, ki jo želi slišati od njega! Nov poizkus je to, resnejši in odločnejši nego Lourdes; čutil je, da izide iz njega silno okrepčan ali pa za večno uničen- Nič več ni zahteval absolutne, naivne otroške vere, temveč višjo, intelektualno, ki se, utemeljena na potrebi gotovosti, dviguje nad vse obrede in simbole in ji je čim najvišja sreča človeštva edini smoter. Srce mu je utripalo do grla: Kakšen bo odgovor Rima ?
Solnce se je bilo dvignilo; gornji deli mesta so se krepkeje začrtavali na ognjeno ozadje. V daljavi so griči dobivali zlate in škrlatne barve, dočim so se pročelja bližnjih hiš in njih tisočera okna vse jasneje izražala. Ali jutnnja megla se še ni razblinila; lahke tenčice so se dvigale iz nižjih ulic, pa so zaodevale vrhove in se končno razhlapevale v neskončni, ognjeni sinjini neba. Trenotek je mislil, da je izginil Palatin, kajti komaj je mogel najti temni rob njegovih cipres, kakor da ga skriva prah njegovih razvalin. Zlasti Kvirinala ni bilo videti; kraljevska palača s svojim ne-znatim, plošnatim in nizkim pročeljem se j« dozdevno umaknila daleč nazaj v meglo in je bila v daljavi videti tako nejasno, da je ni več mogel razločiti. Na levi pa, tam nad onim drevjem, se je vzpenjala cerkev sv- Petra še više v jasno zlatnino bleščečega solnca — zavzemala je vse inebo, nadvladala vse mesto.
Ah, s kakšno brezmejno nado ga je navdajal ta prvi pogled na Rim — na jutmje sveži Rim, čigar novih delov ni bil niti opazil v mrzlici ob svojem prihodu, na ta Rim, ki ga je bil upal najti takega, kakor si ga je bil zasanjal! Stoječ v svojem tenkem, črnem ta-larju in gledajoč ga ob tem lepem dnevu, se mu je zazdelo, da sliši, kako se dviga klic bližnjega odrešenja z njegovih streh, kako zveni obljuba svetovnega miru iz svete zemlje, ki je bila dvakrat kraljica sveta. To je tretji Rim, novi Rim, čigar očetovska miloba se obrača daleč preko meja do vseh narodov, da jih potolažene vse skupaj objame. Videl je, slišal je — tukaj leži, tako pomlajen, tako
otroško blag pod širokim, čistim nebom, kakor da se dviga na nevidnih krilih v svsžost tega jutra, v strastno čistost njegovih sanj.
• Naposled se je Pierre šiloma odtrgal od vzvišene slike. Voznik in konj se nista bila gonila; s sklonjenima glavama sta stala tam prav na solncu. V vozu na sedežu je ležal kovčeg; od žarkov visoko stoječega solnca je bil razgret kakor žerjavica In Pterfe je sedel v voz, pa zaklical vozniku zopet naslov: "Via Giulia, Palazzo Boccanera!"
II.
Ob tem času je bila ulica Giulia, ki se raz-teguje v ravni okrog petsto metrov dolgi črti od palače Farnese do cerkve S. Giovanni de' Fiorenthu, vsa preplavljena od najjasnejše sol-nčne bleščobe. Male kocke cestnega tlaka, ob katerem ni nobene pešpoti, so bile videti vse bele. Voz se je peljal skoraj po vsej ulici, sredi starih, sivih, navidezno spečih in praznih hiš z velikimi zamreženimi okni in globokimi vežami, skozi katere je bilo videti v mračna, vodnjakom podobna dvorišča. Cesto je bil o-tvoril papež Julij II., ki jo je mislil obrobiti s krasnimi palačami; v šestnajstem stoletju je bil tukaj korzo, kajti v tisti dobi je bila to naj-pravilnejša in najlepša ulica V Rimu. Se sedaj se opaža, da je bil tukaj nekoč elegantni okraj; sedaj je tuikaj tihota in osamelost zanemarjenosti ter nekakšen klerikalen mir, poln molčečnosti. Stara pročelja se vrste drugo za drugim; oboknice ao zaprte, ob nekaterih omrežjih se vzpenjajo plezalke; po pragih so sedele mačke, v stranskih poslopjih so bile enostavne prodajalne in le malo hodcev je bilo videti: Razoglave žene, ki so vlačile otroke za seboj, voziček sena, ki so ga vlekle mule, krasen menih z nagubljeno volneno obleko, pa neslišno se pomikajoč kolesar, čigar kolo se je bleščalo v solncu.
Končno se je voznik obrnil ter je pokazal na veliko četverokotno poslopje na vogalu u-ličice, ki je držala k Tiberi.
"Palazzo Boccanera."
Pierre je dvignil glavo. Pravilna, od starosti začrnela, gola in masivna hiša ga je nekoliko uplašila. Kakor Palazzo Fannese in Palazzo Sacchetti, njegova soseda, je bila zgrajena okrog leta 1540. od graditelja An-tofuo de San Gallo, in kakor o prvih dveh je trdila tradicija, da je porabil stavbenik za gradnjo od kolesja in od Marcelovega gledališča ukradena kamna. Pročelje, proti ulici silovito široko in štirioglato, je imelo tri nadstropja; prvo nadstropje je bilo zelo visoko, zelo gosposko. Brez vsakega okraska so počivala visoka, pač iz strahu pred kakšnim obleganjem močno zamrežena okna na velikih konsolah, a kronale so jih atike, ki so tudi počivale na koneolah. Nad monumentalni-mi durmi, v katerih so bila bronasta vratca, pred srednjim oknom, je bil širok balkon. Proti nebu s« je fasada obrobljal» s krasnim ribnikom, čigar fris je kazal risbe čudovite dražesti in čistosti. Ta fris, konsole in atike oken ter ogradje vrat je bilo iz belega marmorja, ali tako poln0 peg, tako preperelo, da je bilo videti raskavo in rumeno kakor peš-čenec. Desno in levo od vrat je bilo dvoje starinskih klopi, *ki so ji držali zmaji, tudi iz marmorja; na enem voglu je bil vzidan v steno dragocen #zdaj porušen renesančen vodnjak z Armorjem na delfinu. Ali reljef je bil tako oglodan, da se je komaj še spoznal.
Pierrove poglede pa je najbolj privlačil izklesan grb nad oknom pritličja; to je bil grb rodu Boccanera, okriljen zmaj, pihajoč v plamen. Dobro je še lahko čital popolnoma o-hranjeno geslo: Bocca nera, Alma rossa — usta črna, duša rdeča. Nad drugim oknom, kakor pandan je bila mala kapelica, kakršnih je v Rimu nešteto, v atlas oblečena sveta devica, pred katero je ob belem dnevu gorela luč.
Voznik je hotel kakor po navadi zapeljati v mračno, zevajočo vežo, ali mladi duhovnik, ves plašen, ga je zadržal.
"Ne, ne; ne noter," je dejal. "Ni treba."
Izstopil je, plačal vozniku in stopil s kov-čegom v roki v vežo in odtod na osrednje dvorišče, ne da bi srečal živega človeka.
Bilo je četverokotno, precej prostrano in kakor v samostanu s hodnikom na stebrih obdano dvorišče. Pod mračnimi arkadami so bili ob stenah razpostavljeni ostanki kipov, mramomate i(zkopine—malovreden Apolon, Venera, od katere je ostalo le truplo... Med kamenčki, iz katerih je bil sestavljen mozaik, je zrasla mlada trava. Bilo je, kakor da ne sme solnce nikdar posijati na ta vsled vlage prepereli tlak. Povsod je bila tema, molk mrtve veličine in neskončno žalovanje.
(Dalje prihodnjič.))
Vse gledamo črno
Včasi nas kdo kritizira, da z našim pisanjem rušimo ljudem vero v življenje, ker gledamo vse črno.
Ne moremo pomagati, kajti kadarkoli gledamo, vidimo kaos, bedo in krivice. Nič ne pretiravamo. Saj nam na drugi strani celo očitajo, da smo preveč zmerni v svojih izvajanjih. Tudi ni res, da rušimo ljudem veselje do življenja. Soci^teti imamo vero v bodočnost in vemo, da pride boljša družba, v kateri bo življenje prijetno ter vredno človeka.
ŽELEZNIČARJI PRED TEŽKIMI ODLOČITVAMI
V prvih sedmih mesecih tega leta je bilo v premogovnikih ubitih 838 rudarjev, toda pomislite, koliko riskirajo šele kapitalisti pri investiranju svojih milijonov. — N. L.
-----------rrrrrri
Priredbe klubov J. S. Z. Is dragih toe. organizad]
l^ir^i-fT1—rr c rt f f rr
MMMMjMM
Ameriške ieleanioe so v "kri.i", kar ni krivda ielexničarjev,~ ¿*cT«.aplaniram •istem, omrežij, dalje previsok« kapkaliaacija in ogromna isčrpavanja prav« vrednosti
T^Tni	?UltŽmi^0nAr*kih	fr ipekulacijskega Wall Strata v teku
proshh 20 let. Do letošnje	so skoro vse železniške družbe se vedno plačevale viso-
k£d.v.dende «a svoje vodene m druge delnice, tod. rezerv, pohajajo. Vsled krize se je
tTil^TTT *r niiH P7fit tilm>	Veliko tovor, in osebneg. p~.net. so
jun odvzel, tud. truk. « avtobu«. N. r.z»ih konferenci, skozi to poletje so pnod^ni-
iT	i#l#JKmiklh ■"»Parij nagla sal i, da je treba v svrho "ekonomiziranj."
«n.£.U pl.oe delavcem. Zd.j so določno prodl.g.li 10 odstotkov zniž.nj.. N. mnogih prt*aj, jo «e pnslo v velj.vo. Kjer ao del.vci dobro org.nizir.ni, mora v znižanjTpri-
ca^vT^	" ChlC**" Sb0twa,i ******** bratovščin železni-
ci' DrioravT* ^ fti J^?' ** .P~*~jo znižanje, ako so v povračilo kom-pamja pripravljene sUb.l,zm.ti skižbo svojih deUvcev in pooiasati nezapooljenim.
Sedež Dt< zbora JSZ ▼ metropoli
Cleveland, Ohio. — Tak bo
končni zaključek, ako bo šlo po želji kluba št. 27. v Clevelandu, tateri je vzel vprašanje sedeža bodočega zbora v pretres na svoji redni seji 20. dec. 1931.
Slov. soc. klub št. 27. je pripravljen in izjavlja, da bo storil vse kar je v njegovi moči, da se tridnevni zbor konča kot najuspešnejši. Drugi klubi bodo delali skupno roko v roki, da Cleveland doseže ta uspeh — da nudi najbolje kar zmore za IX. redni zbor JSZ.
Dvoran in drugih udobnosti imamo vsepolno. Za prenočišča ne bo težko poskrbeti, kajti Cleveland še vedno prednjači v tem oziru, kadar je treba iti na roko delegatom konvencij, zborov ali drugih goStov.
Klub apelira na vse sodruge in sodruginje, da volijo za bodoči sedež IX. rednega zWra JSZ. — CLEVELAND, ki ima tri klube ,kateri so pri volji delati in vse kaže da jih bo do tedaj pet.
O ekonomiji, prihranitvi stioškov pri vozninah je vsem znano, da je Cleveland najbolj osrednje mesto, da ho za JSZ. najcenejša.
Zadnje leto in pol je klub šel skozi boje in skušnje kakor mogoče noben drugi v tem času. Dobro je, da pridejo delegati pogledat metropolo, da pobliže vidijo. H spoznajo atmosfero v katen živimo.
Se enkrat — glasujte za Cleveland !
Joseph A. Siskovich, tajnik.
Naznanje članstvu kluba št. 114 v Detroitu
Redna mesečna seja kluba št. 114 J. S. Z. v Detroitu se vrši v nedeljo dne 27. decembra točno ob 9 :30 dopoldne v navadnih prostorih na 116 W. Six Mile Rd. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, kakor tudi volitve odbora za bodoče leto. Od Vas je ležeče kakšen odbor si izberete, ker od odbora so v veliki meri odvisne ak-
tivnosti v vsaki organizaciji.
4
Peter Kieovic, tajnik.
Listnica uredništva
S prihodnjo številko začnemo priobčevati serijo člankov pod naslovom "Ženrftvo v preteklosti in sedanjosti", katere je spisala Anna P. Krasna.
Več dopisov, ki niso dobili prostora v tej številki, bodo objavljeni v naslednji.
DECEMBER.
SPRINGFIELD. IU__Na Sil.
mtro» v «čar 31. d«c. vprigori dru». »ki odsok klub« it. 47 JSZ v prid S Nov. «uir. dona if no "Mut«sti m «si. kant".
CHICAGO, IU--Do« 31. da*
SiUaotrova sabav« klub« It 1 v Lawrndalo Masonic T«sng>l«.
FRONTENAC, KAN S. — Prodala.
v« in s«b«v« kkuba it. 21 v n« Frontonacu v ¿•trt«k 31. bra.
JANUAR.
CHICAGO, IU__V sobo* 2.
j«nu«rj« v «lik« maškarada s««. «a» g«nis*cij« «kraja Cook v Asklaad avditorija.
CLEVELAND, O. — Dramski «d. •«k klub« it. 27 JSZ. vprisari v «o-1 «Ulj© 31. j «A. Gorki j«vo dramo "Na dnu".
FEBRUAR. BRIDGEPORT, O. — Prirodbs kla-ba it. 11 JSZ na pustno aoboto S. fabruarja. WEST ALLIS, WIS. — Domača M. bay. klub« it. ISO JSZ. v Kraljevi dvorani v soboto S. fabruarja.
CHICAGO, ILL. — Dramska prod-•tava kluba it. 1 v nadalje 7. fabruarja v dvorani ČSPS.
MAREC.
CANONSBURG, PA. — Koof«ron. ca JSZ. sa zapadno Ponno v ««dalja 27. nsres v dvorani drui. Postojnska Jam« SNPJ.
CHICAGO, ILL. — V sobot« 2.
p rt rodi t« v kiub« it. 1 v dr*, i SNPJ. Varijotni sparad iaraja anglaški «daak kluba.
APRIL
CHICAGO, IU__V ««dalj« 24.
«prit« konca rt "S «t«" r dvaraal
SNPJ.
CLEVELAND, O. — V nad«lj« 10. april« koneort "Zarja**.
MAJ.
MILWAUKEE, WIS — Prvomajska proolav« klub« it. 37 JSZ. r aa-dalj« 1. maja t S. S. Turu dv«r«nlt CLEVELAND, O. — Dna 1. maja prvomajska slavno«* v Slov. uar. da»
(Tajnika klubov
datum« avsjft
jih «v
m v
Šubljevo voščilo
Operni in koncertni pevec Tone Subelj sporoča iz New Yorka, da vošči vsem Slovencem vesel Božič in srečno Novo leto.
BUm1B

Prvo največje, najsolidnejse in edino jug. podjet>e te vrste na zapadni strani mesta je
JUGOSLOVANSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO
2552 SO. CENTRAL PARK AVE., IN 26thST.	CHICAGO, ILL.
TELEFON CRAWFORD 8200
18*8
53. serija delnic bo izdana dne 2* Jan. 1932«
Spr«j«m. hr.niln. »lof. n. d.Ime. t.r jih obrMtuj. oj 5% DO «H NA LETO.
Premoženje dne 30. sept. 1931 $388.316*82.
To društvo ja na 3717 potoldib dolnicah ¡splačalo svojim članom svoto $371.700.00.
Društvo posluj« po sakonih držav« Illinois, j« pod državnim nadzorstvom, kakor tudi nadsorstvom
društvenega nad sornag« odbor«.
DOTA
Povest o prodajanju nevest v krajih kjer je v običaju "dota". Spisala jo je Katka Zupančič.
John Metelko, 0. D. i
Pre iščem« oh in doloéüno očala < 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Dr. John J. Zarertnik
PHYSICIAN «nd SURGEON
Offies hours at 8724 W. 2«th Strw
Tsi Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — 6:30 — 8:80 DaU> at Hlavaty's Drug Storm 1858 WEST 22ND ST.
4:80— 6:00 p. m. dally. Prc^t Wad. and Sunday only b) appointments. ?«*stdiftce Tel.: Crawford 8448
I Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina i maiaaim blag«
Padi in p raku stroji na* posebnost.
»fl Hrrmtnlf mi.
ŠESTNAJST drugih povesti, OSEM opisov in člankov, DVANAJST pesmi, OSEMNAJST informativnih spisov in statističnih podatkov, PETINPETDESET slik, portretov, ilustracij in mnogo drugih raznoterosti vsebuje sedemnajsti
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
letnik 1932.
VSI, KI SO GA ClTALI, SE O NJEMU POHVALNO IZRAŽAJO.
STANE $1. KOLEDAR JE VEZAN V PLATNO.
Za večja naročila POPUST. — Pišite na naslov:
"PROLETAREC", 3639 W. 26th Street, Chlcago, IU.
t « à i s i i' * à s i « i i
Listu ▼ podporo
XIII.
Barberton, O. Klub *t. 232
JSZ $10.00.
Détroit, iMch. Klub St. 115 feZ $5 ; po $1: A. Anžidek in Jo«. Anžiček; Anton Stiflar 50c; po 25c< Jo®, in France» Mezgec in Math Urbaa; John Gornik 10c, skupaj $8.35 (poslal Frank Česen).
Johnstown, Pa. NaJ>rano na svatbi Stanley Koibala $8 (poslal John Kobal). Nabrano v veseli družbi pri sodrugu Vi-drichu $2.50. Prispevali so: .¡po 50c: Anton Zidanôek in Martin Lovko; po 25c: Tony Vidrich, Tony Ukmar, John Langerholc, Andrew Vidrich, Tony Strazisar (Holsopple) in John Kobal. (poslal Tony Stra-zirtar). John Langeitiofcj "$1, skupaj $11.50.
Impérial, Pa. Klub àt. 31 JSZ $5; Frank Augustin 50c; po 25c : Alojzija Perper in Ka-terina Vidrich; Jos. Trusnovic 20c; Margaret Jamnik 15c, skupaj $6.35 (poslal Fraaik Augustin).
Og&eaby, III. Klub št. 3 JSZ $5.00.
Springfield, III. Khnb št. 47 JSZ $5.00.
Girard, O. Po $1 : Anton Do-brovolc in John Križaj ; po 50c : Frank Masle, John Kunstelj, Louis Blažič m Peter JakLovič;
Avtomobili nikomur ne prizaneslo
YOUTH
AND THE GRAND ILLUSION
V Zed. driave ¡m doepe« saaai angleiki «Mavnik WidCetom Churchill (na lavi na tej d tki) aa predavateljsko tara. Ko ja »topil v Naw Y orle u is avta in kotel proko cooto, ga je dragi «np podrl aa tla in ma prisadejal novarn« poškodbo. Na «lami >o a jog ova iona in v sredi Wir. Predavanja ao morali nlad to neerečo odpovedati.
$1, skupaj $3.05 (nabral Vin- 25 JSZ. $2.50. Po 25c: Jos. Türk, Andy Vide- ko LodniSkar). Henry Delies Indianapolis, Ind. Louis Sa-gar, Jos. Siketa, Louis Muster, 50c, skupaj $3.55.	sek $1; Frank Stroy 25c, aku-
Jim Raiic in Frank Verbiß, sku-1 CUveUll<lf 0 Po Frank *1'26 (P°*lal	Skuf-
Walsen, Colo. Frank L. Tom-Mike Pogore-
Youth of today is being praised and condemned and everything else. In the last few years I have read any number of articles ,letters and essays that have dealt with this question. They were written by professors, ministers, statesmen, farmers» industrial work-, era, jail-wardens, renown writers, actors, mother of young people, and many others. There was such golden truth in some of them, much exaggeration in otheis, and something informative in nearly everyone. Yet from all of them 1 couJd not gather enough exact truth to arrive at some certain conclusion or judgement. For reasons, known and unknown, most of such writers seem to be- afraid to touch upon the right string, and the result is —disharmony among the whole group. Almost always, judgement is wrong. Yet justice demands that we are honest even with this happy-go-lucky young world that is sporting and dancing all around us in spite of all the perplexing, problems. Honest in condemnation, honest in praising
p., »5.50 (poslal Anton Dabr<v BarM Jo6 ^ po 50c: ca>: vole). John Tancek $1.26, *u-	Zorko m John Kern; *
""i.-. \ v. m k Peter Ster 25c. skupaj $3.25 »Mw«kee, W« Nabrano i , i>ank Barbic).
na domači zabavi kluba st. 37
JSZ $5.00 (poslal Joseph Radelj).
Cicero, III. Vesela družba v Cicero $2.05; Vinko Ločniškar
, Boone, Colo.
lec $1.00.
Po obletnici odkritja spomenika Ivana Cankarju
Chicago, III. John Rak $1.10 , Gowanda, N. Y. Jame» Dein Sava Bojanovich $1, skupaj fcieva $1.00. $2.10.	1 Dukuth, Minn. Socialist $1.
Powhatan Poant, O. Khrb št. Nanticoke, Pa. Po 25c: Tony Kastelec, Andtrew Konaver, Tony Marinčič in Peter Marin-čič, skupaj $1 (poslal Henrik Pečarič).
(Konec.)	i Bridgeport, O. Tony Krava-
Detvoit, Mich. — V "Proletarcu" z dne 10. dec. sem obljubil nJa 25ci John Rebo1 10ci Fr-naveSii v naslednjem dopisu račune o prispevkih in stroških Blatnik 5c; po 25c: Jacob Tom-fonda za zgraditev spomenika Ivanu Cankarju na Vrtiniki. Shadyside, O., Louis Pavli-Detajlirani računi bi vzeli mnogo prostora, zato jih navajam Kellaire, O. Joseph Skoff,
kolikor mogoče na kratko.
SUMNJAČNI PREGLED Vrkaika
Zbirka po hišah............Din
Članarina___________________
Predstave__________________
Kmetska posojilnica........
Občinska hranilnica........
Anaorika .......—..................................
Ljabtjana .........................................
Borovnica ........................................
Ostala Slovani ja____________________________
V ara ok F ran jo, aA Boograd ------------
Odkritja ____________________________________
Obraati .................................................
By ANNA P. KRASNA
The working people live better when the wheels of industry are turning rapidly and steadily, and so the workers, too, said deep down in their hearts, and many openly: God keep this great thing, WAR, going on so we can make some real money.
It was in such and similar surroundings that this young generation was born and reared. Everything was grand in America and therefore no serious thinking necessary, at least it seemed. Of course there were, as always, folks who didn't have enough to make a decent living, but that did not worry the contended workings man. He was working, earning good money, saved sufficient amount of it to start to build a home of his own, and still had some left to pay the first installment on a piano, radio, or a car ,sometimes on all. He was quite satisfied with the conditions and so he purred as a kitten under a warm stove.
|He was disgusted with the radicals if they ever came near
of the farmers bankrupt and impoverished.
Among the millions of unemployed were young people, who have been brought up on the illusions of a perpetual prosperity and equal opportunity for all. Naturally, they thought that prosperity and op-port unity were merely resting for a while, and the older generation confirmed their native belief. Together they waited, hoped for better times, cussed the giant machines that were gradually dispersing the old hope, which used to whisper into the workers, ears that around election time, or towards the fall or spring, pro speri'v will return.
Prosperity is still hiding around the corner, but not so the numerous young unemployed. They stand on the corners in every community, loaf about the small stores and are forced to depend on their parents for living. If they cannot do that, they must depend on charity, and if they resent that because Ihey have too much pride to beg, why then they must steal.
only as individuals and as a nation. To tell these young people now that they should discard all the false ideals of rugged individualism and begin to think more collectively is not an easy task to perform. Yet, the depression is here to stay and the longer it lingers on /the more impatient the young folks are. They dream about the cars they wish to buy, the fun they would like to have, the gjrls they would de-siie to take to a show—but all is forbidden. The crisis stands there as an old ghost and no one seems to have enough courage and intelligence to chase it off. No one but the Socialists. 'And when the unsatisfied youih joins their ranks, the ghoet will vanish. Meanwhile we must lose no time but talk Socialism to all complainers. Have no pity, tell them to act!
„iaiolllti	him and tried to propagate Thus the confused system is
Let us turn the nearest leaf class consciousness and social-1breeding young ' thiefs and of the history book of the lasc
D O H O D K O V
10,460.50 6,777.60 5,619.47 6,075.00 5,000.00 Din
Barton, O. 15c; po 10c: Jo hm Vidmar m Victor Hribar, Windsor Heights, W. Va., skupaj $1.25 (poslal Joseph Snoy). | BeIIaire, O. Louis Pavlinich *1.00.
38,932.47 Melcroft, Pa. Steve Koiren 77',149.00 38c in Paul Les 25c, skupaj 63c. 6,150.00 Reliance, Wyo. John Poren-1,860.00 ta 5oc#
two decades or so. What do we find there? Among many phrases we'll find repeatedly .he words so familiar to all of us : The Great World War.
Yes, 1 mentioned war purposely, for this world war has much to do with xhe behavior of all living generations, and especially with the young folks of today. It was during the war that the working class became rather spoiled in this glorious country. Work was plentiful, as there were millions of young men over in Europe to be killed with the ammunition produced in the United States. Business likes to be kept busy »regardless by what means, for that spells enormous profit and financial prosperity. It may be said freely, then ,that the war was welcome.
istic ideas. He had no use for |criminals, and also the hot either, not then. He could dress moralists who write long articles on How Should we Deal
2,604.75 4,675.00 34,415.45 8,435.06
as well as Charles Schwab or John D. and felt just as important, that is in his little, with false pride swelled brain.
But times and things changed. The best and worst of them pass 011 into an unreturnable past. War and its horrore, misery and prosperity, which were also part of it, passed on
with the Young Criminals; and of course,the good old men who were once poor but have elevated themselves above the average folks rbecause they were industrious, honest, and persévérant.
There are many industrious young men and women, today,
and the contended, purring too, were they given,a chance workingman of America soon
felt the sting of the departed "prosperity". Once the war was gone, prosperity, its offspring, could not remain with us. Peace Could not keep it alive, and the only thing for it to do was to march away. And that is just what the prosperity did. For a whole decade keen observers were watching its departure, leaving us millions of unemployed, and half
Election Results in Detroit Branch
Election results for the English Division of branch No. 114 JSF Detroit are ah follow«: Comrades Klarich, secretary-treasurer, Albina Mezgec, recording secretary; organisers, Kay Travnik, S. Menton and Herman Rugel. Delegates to the city central committee comrades J. Grum and R. Travnik. The entertainment committee consists of six members; Comrades Josephine Spendal, Helen Steiner, R. Travnik, J. Grum, S. Menton and Frank Cesen. Auditors for the coming year will be comrades Andrew Grum, J. Grum and J. Mikelich and the duties of the librarian will be performed by Wm. Tarv-nik. A temporary Home committee is composed of Helen Steiner and Wm. Travnik and the arrangements for costumes for plays and programs will be taken care of by M. Jurca and Wm. Travnik.
Wm. Travnik, Detroit, Mich.
to show their abilities. And many very intelligent young people who could be useful to the society were they brought up in a different manner. But they were convinced at home and in the schools that we need not thihk of our future as a working class of people, but
Sfaapaa ........................................................... IW.2U.73
IZDATKI
Jurkovič Ivan, kipar ..............................................Din 100,000.00
Podstavek is PokoraAnega granita
kamnoseško delo, in prevoz kvsdrov ns Vrhniko.... Osadja
kamnoseiko delo _________________________________________________
kamen za ozadje »n dovoz istega ...........................
zidarska dela ...........................................................
delavci ...................................................................
cement .................................................................
pesek ........................................................................
drugi obrtniki ..........................................................
prestava električnega omrežja ................................
Cankarjeve slike .................-...................................
raznaianje okrožnic ..............................-................
znamke za pisma (prošnje) ..................1............
razni drugi izdatki..................................................
Skupni izdatki ....................................................Din
Naknadna dola po odkritja
Ograja okrog spomenika ..................................................................2,100.00
Nagrada kiparjem za predložene osnutke in
arhitektu ....................................................................9,000.00
Sadike dreves, cvetlice in vrtnarska dela ........................1,200.00
11,817.30
12,000.00 2,750.25 4,418.50
2,888.00 2,502.00 2,170.00 2,986.00 7,267.70 1,480.90 62.50 60.00 1,936.60 162,318.76
Pueblo, Colo. Frank Stare 50c.
Conneaut, O. John Kalafa-tic 50c.
Waukegan, III. Anna Mah-hich 43c.
West Mineral, Kant. John M aro It 25c.
Sharon, Pa. Anton Zidanšek 25c.
Skupaj v tem izkazu $81.17. Prejšnji izkaz $393.10.. Skupaj $474.27.
OUR COMING CONVENTION
Skupni imdatki .................................................. Din 164,618.75
Iz Amerike so prispevali številni rojaki v raznih naselbinah. Računi, izdani po odkritju od odbora za postavitev spomenika, beležijo iz Amerike sledeče prispevke: Leta 1920:	Din-
Ciril Kunstelj, Clevelsnd, smeriika zbirka ........................................16.120
Leta 1922:
Josip Zelene, zbirka is Amerike ........................................................ i-000
leta 1928:
Zbirka is Amerike, Bartel, Clevelsnd ............................................. 5»685
Leta 1929:	f
Anton Jurca, Detroit, ameriftka zbirka —r........................................80,545
Josip Mrzliksr, Litile Fslls ............................................................. J»842
Frani lika Rabsel, Kenoshs ..........................................................—•
Gaber-Aniiček, Bsrberton ----------------------------------------------— 280
Zrimec Joseph, Detroit ..................................................................... 100
Garbar, Barberton —---------------------------------------------------................... 282
Josip Zelene ......................................................................................
Leto 1930u_
Cltveland, ameriika zbirka .................................................................30,855
Prevc in drugi, Giierd .......................................-............................. J26
Slovenski fantje, Girard ..........................................................-....... JJJ
Rozi Pavlin, Clevelsnd --------------------------------------------------------------- 200
Ivan Jelovftek, Wsukegan ---------------------------------------—..........-......— 100
Pavel Zslssnik-----------------------------------------------------------................... J"
Josip Zelene i. dr................................................................................ 280
Računi so bili točno pregledani in pod njimi so podpisani Franc Jurca, Lovro Rogelj in Ivan Tischler, vsi od odbora za spomenik Ivanu Cankarju na Vrhniki. *
Preostanek je odbor 1. 1930 naložil v Kmetski posojilnici in
•luži za razsvetljavo in vzdrževanje apoaneitika.
Anton Jurca.
Velike množice na Thoma-sovih shodih
Zanimanje za socialistično gibanje se veča veliko bolj kakor pa število organizatorjev, ki bi lahko ta sentiment izrabili za pojačanje organizacije, je dejal Norman Thomas po J končani govorniški turi v Texa-su, Oklahomi in Kansasu/ Na noben shod ni prišlo manj ko tisoč ljudi. Soc. stranka nujno potrebuje agitatorjev, ki bi ljudstvo organizirali in to je zdaj njen najtežji problem, je dejal Thomas.
The Jugoslsv Socislist Federation [city I know of. Here you will find will hold its next Convention on May 'a spirit of genuine hospitality, of 28 to 30, 1932. Three cities were 'broad understanding and of helpful the last Convention, co-operation. Your delegates will
An Acknowledgement
I heartily appreciate the interest of members of the English Division No. 114 during my recent illness and thank them for the beautiful flowers. Agnes Oblock, Detroit, Mich. w
Just Right!
Undertaker—How's business? Doctor—Sickening. How's yours? Undertaker—Dead.
Twenty ulittle blue books" by leading Socialists on twenty phases of socialist thought and action
The
Predloge za pivo
V kongresu se razni poslanci bavijo s predlogami za legali-ziranje piva. Eno je predložil kongresni k Wm. E. Hull, ki določa, da naj bo 3.2% pivo legalno. Njegov argument je, da bo to pomenilo večje dohodke državi, farmarji dobe velrk trg za žito, ob enem pa bo ustreženo milijonom ljudi, ki žele po-vratek dobrega piva.
to 30, nominated at namely: Canonsburg, Pa., Cleveland, Okio, and Milwaukee, Wis. In the near future our members are to ballot upon their choice. The Csmons-burg club would like to see it convene in their town snd Cleveland and Ohio members in Cleveland. The Mayor of Milwaukee, Wis., comrade Daniel W. Hoan, learned of our contemplated balloting and addressed us with the following message:
December 19, 1931. Mr. Chas. Pogorelec, Jugoslav Soc. Federation, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Dear Mr. Pogorelec:
I have be inform ¿d that your organization will hold its convention on May 28 to 30th of next year and that Milwaukee is being considered as a possible place in which to hold the convention.
In behalf of the city of Milwaukee, cordially invite you to come to Milwaukee. I believe you will find upon careful investigation that this city offers greater possibilities for a successful convention of an organization such as yours than any other
PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV
have an opportunity to observe the practical workings of a city famed far and wide for its clean, efficient and serviceable government, where social and spiritual values are given proper emphasis and where public welfare is the primary consideration. You will find this spirit reflected in our 60 supervised playgrounds, in our beautiful neighborhood parks, in our well attended social centers, in our evening schools for adults and vocational schools for our boys and giils, in our extensive libiary facilities and our splendid public museum, in our municipally owned haibor and. the ievelopment of its scenic and practical possibilities, in our $30,000,000 sewage plant, where domestic wastes are purified and converted into a marketable fertilizer, in our municipally owned waterworks, asphalt plant, street lighting system etc.
Therefore, in inviting you to hold your convention in Milwaukee, I can assure your delegates that their brief stay in our city will be both pleasant and profitable.
Sincerely, Daniel W. Hoan, Mayor.
It clearly designates that the Mayor and his folks are wide awake, that they take an interest in bringing our Convention to Milwaukee and that the proper reception would be accorded our members ^ nnr convention,
JANUAR 1932. WAUKEGAN, ILL. — Angleika igre dram. odseka SND. v nedeljo 10. jaa. v Slov. nar. domu.
APRIL.
WAUKEGAN. ILI__Predstava
Nad 8 tisoč bank propadlo ^ ft*. tTair** 10
Od 1. januarja 1921 do 30. Oromba« Caa« objavam V tej rase pt. 1931 jP v Zed. državah	"Vj propadlo nad osem tisoč bank. dMtva, da eguTaje svaia pri-Bančni polomi se še nadaljuje- r«dbe a tej kaiaai, je. Isaa v listo vsak
LITTLE LIBRARY * SOCIALISM
ONLY $1.00'
Socialism and the Farme»V Problem.................... ALGERNON LEE
Socialism and Culture .................................1.. UPTON SINCLAIR
Why I Am A Socialist -................................ HEYWOOD BROUN
Socialism and the City ........................... Mayor DANIEL W. HOAN
Will Socialism End The F*il of War?.................... DEVERE ALLEN
Pioneers of Socialism .................................. McALISTER COLEMAN
Incentives Under Socialism ........................................ G. D. H. COLE
Socialism and the Trade Unions ............................ JAMES ONEAL
Current Objections to Socialism Answered ........ JOHN M. WORK
The Socialist Goal ............................................ FRED HENDERSON
The Betrayal of the Workless .................... McALISTER COLEMAN
Can Socialism Prevail in America? ....................... JAMES ONEAL
Forces Working for Socialism ........................ PAUL BLANSHART)
Organizing the World for Socialism ................ CLARENCl^ENIOR
Socialism and Individual .................................... NORMAN THOMAS
Socialism and Women ........................................ MARION PHILLIPS
The Practical Accomplishments of Socialisnv.... MORRIS HILLQUIT
and NATHAN FINE
The Practical Program of Socialism................HARRY W. LAIDLER
The Political Philosophy of Socialism....................MORRIS HILQUIT
Th
it >at cen be purchaeed only from the Socialist Party. Just write jour neme and address on tHe marghi below of tfue add, cut off and mail with remittance to
SOCIALIST PARTY OF AMERICA
549 W. RANDOLPH ST.	CHICAGO, ILL.
To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read
The New Leader
OFFICIAL ORGAN, S. P.
7 East 15th Street, NEW YORK CITY, N. Y.
rear $2, half year $1, three months 75c.
One
?MIM»MM»»M»MM»MMMMMM»MMMIMMMMMM
If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the firsft consideration, SUBSCRIBE TO
the milwaukee leader
The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis.
SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six months $3.00—Th
Months 1.50
MftMMMMIMMMMtlttttttttttttttttttttttttlitt4J




Official Organ of
pmtrtarrc
OUR A!Ms EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE,
COMMONWEALTH
STRIKING IN THE DARK
Politicians and patriots are accustomed to speak of the farmers as a bulwark of conservatism but that the impact of desperate economic privation will transform them as well as others is evident from events in recent weeks. A few wesks ago dairy farmers in Illinois resorted to sabotage on a large scale against their exploiters and now it is the turn of the tobacco growers of Kentucky to run wild.
At Lexington more than 1,500 farmers under a determined leader halted burley tobacco sales at four warehouses, marching from one to the other and ordering them stopped. Prices have declined from six to eight dollars compared with last year and the farmers face bankruptcy. Last week a similar demonstration of farmers at Ownes-boro closed the tobacco markets. At Lexington farmers forced the release of their leader who had been arrested and at one warehouse they ejected two officers.
Whatever may be the tendency of woiicers in normal periods, in an abnormal period of suffering they are likely to turn to methods that shock the upper classes and their politicians. Human beings will not starve without making a noise about it, not even to please the stupid and airogant who live on their labor and yet wild and instinctive action by the victims of exploitation will bring no relief. The farmers are blindly striking in the dark at an enemy they know is there but whose power they do not clearly understand.
—The New Leader.
ARCH LICHT
Donald 1 Lotricm
lir........„tllll
People have feared Socialism because they have been kept in ignorance of what Socialism really is and what it intends to do. Many have feared the mere nam* iUelf. To them' Socialism meant destruction, something horrid. And having been reared from childhood to hate and despise Socialism it is no wonder that it takes so long to penetrate some minds with the Socialist cieed. While the nanle Socialist is disliked, abused and defamed here in this country quite a different situation exists in some of the European countries. In
of our dear Herbert Hoover. Hoover was director in at least 36 corporations which according to the Freeman organised and liquidated, never paying any dividends. That's how Herbert Hoover got his start. Many foreign countries were among the 36 projects undertaken. If we are to oelieve these reports how can we feel certain that Herbert Hoover is JiOt capitalizing on his piesent position to make greater gains for himself and his money men. All indications to date point to a unity between Herbert Hoover the president and the big
Our Doings Here and There
By JOHN RAK
At the recent meeting of the speaking lodges affiliated with English Division of brsnch No. the Educational Bureau JSF 1 JSF, Chicago, not as many (within a few days. Anyone members were present as was wishing to procure a set of expected. Officers for the com- these books for themselves ing yesr were elected and a should write to the Socialist mute concrete program sug- Party of America, 549 W.
Germany, for instance, the Socialists 1 business interests. Every effort thus huve been so strong and powerful far expended has been for the rich that even the Fascists call themselves | imjn. None are on record to help Socialists. Of couree, they are not, the poor workers, though 96% of the but under the pretense of being voters are workers. We are going to named so, they secure the help of have elections next year again and
many who ordinarily support true ----
Socialism.
gested to promote interest and activity for the branch. Among the audience several comrades from the senior branch were present whom we were glad to see and hope they continue to attend our meeting» and participate in the discussions. A
social followed. — •
A working class movement, in order to have a strong in-
e * *
There is not that fear of Socialism in this country now, that once'of the grafters from taking the, ,
existed. Times and conditions change I people s money. Yes, on the basis j of the JSF>	for °ver 26
and with the times and conditions of these reports we can question ourlV«ar fought for the interest of people alter their opinions too. Most president on his sincerely and the workers and witnessed
INCOMES AND TAXATION
There are far more interesting lessons to be drawn from the preliminary report of the income tax bureau for the year 1930 than we have time to enumerate.
It is interesting to know that the number of recipients of ineomes in excess of $1,000,-000 fell, from 1929 to 1930, from 513 to 149. That's still 149 too many.
It is also interesting to know that the decline in incomes of that small proportion of our citizens who report incomes was around $7^000,000,000. The wage loss of 1930 has been estimated at $9,000,000,000 and it must be remembered that, though the total incomes of corporations fell $7,000,000,000, stockholders actually received out of corporation surpluses more in 1930 than in 1929. *
Evidently there is still plenty of income in the United States to avoid the necessity of our living on bread and water, and the fairest way to share is through proper taxation. It is better, however, to raise $5,000,000,000 by a loan to be repaid on future income taxes than to try to raise this sum all at once.
And it is worth while pointing out that capitalism not only fails in distributing what we have but in producing what we might have. No Socialist believes in correcting the injustices and stupidities of capitalism simply by taxation. Indeed one of the usee of proper taxation is as a means of bringing about socialization which alone will make possible planned production and distribution for use and not profit.—Norman Thomas.
everyone had a little to eat and a place, tho only half fitted, to sleep a coupl« of years ago. Beside* everybody had a chance to purchase anything they wished on the installment plan. Then someone slipped and this wonderful machine was stalled. All of a sudden the workers found themselves wandering about the streets without work. Upon arrival home one night they found the furniture, which was bought on the installment plan missing, because they failed to meet the bills; and the radio and other equipment They became hungry •ad when the "belly" was empty the brains began to function. Here was uncovered for the first time the
truth of the whole story.
• * *
"I wsnt to work", he said out loud, "but can't get a job. What am 1 to do? I need food, for 1m hungry." But there was no job to be had and very little charitable food. So the Socialist message of breaking up the grip of the exploiting barons pierces the cranium of the downtrodden. The more intelligent people see the failure of the present system and its impossibility to provide for everyone. They too now speak of Socialism, while the newspapers frequently condemn the new creed which also brings Socialism before the • American people.
• • *
honesty. Furthermore, we can quest- 1 ion him on his sincereness to help the unemployed. Not a single step of merit has been taken by him and j
Where should the 1932 Convention of our Federation be held? We have to decide very shortly and choose from one of the following three cities: Cleveland, Milwaukee and Canonsburg. Young people should discuss this question and give suggestions keeping in mind the iteirf of expense.
Machinists for Job Insurance
Taking a firm stand against the
decision of the Vancouver convention of the American Federation of Labor, which was hostile to unemployment insurance, The Machinists' Journal, official organ of the International Assosiation of Machinists, declares in iU November issue that such insurance is desirable and necessary for American workers and their families.
"The I. A. M. has always favored, social legislation," it say*. "It indorsed the principle of unemployment insurance at iU Atlanta convention in 1928. IU officers and members do not share the fears of those who are opposed to unemployment insurance that it will weaken our movement"
Randolph St., Chicago, 111. »
In Springfield, 111., branch No. 47 will hold its annual and regular meeting Sunday December 27 at the Slovene National Home. Officers are to be elected and other important business transacted. On Thurs dsy, December 31, a program to be followed with a social will be sponsored by this club. Sometime in January they plan
to produce a 3-act drana. •
Our comrades in Arma, Kans., have likewise prepared for a social to be given on New Year's Eve. December 31 at Frontenac. Comedies in Slovene and English will be staged, and, a« the committeee says, they assure plenty of laughter. K will be for the first time for that the entire proceeds of the a number of years that they .Silvester Eve. dance Thursday have undertaken to produce December 31 be given to the Play*	wish them success
sustaining fund of Proletarec.	activities.
Tickets have already been di-1	•
stributed and members that The dramatic committee of have them are urged to push branch No. 1 JSF is. already the advance sale. Johnny Ko- preparing for a program which
A*»** ^ L« _ -___.___ _ a i « a * i___••* • * • «
our 96H can if they use their brains fluence and bring the message p.ut ¡J* Hwover kis kind out Of of solidarity before the people, the White House forever and enact muift have	publications.
?uch laws which will forever stop all ik.	,, ji. ,
Of the it rafters fr«m t-kin- till p™letarec, the official organ
many a struggle for existence. It did not escape the present industrial and economic de-his group, outside of collecting for the pression. At the last meeting of charitable institutions, which may branch No. 1 it was decided help the starving perish.
Why These Conditions Exist
The tragic conditions which now prevail in tfc United States could have been prevented by the won* victims, the workers, if they had voted right at tk election* which hare taken place in recent year*. '
By voting wrong they placed the control of thi-country in the hands of men who art pledge« i. policies which naturally result in the conditions tWt now exist.	^
Why not try to do better next time?
The question, of course, is, how csn you do What ticket must you vote in order to cast you ballot for the best interests of the useful masses, inchidf»* yourself ,and for the welfare of your children» if have any ?	^
The trouble is that, up to the present tkn* and i-
most localities, the average voter has not studied public
problem, for himself but has cast his bsllot to* th.
candidate* of the *arty that had money enough to
make the loudest noise, and control the most news-
papers, and for the one that required the least think ing on his *wn part
For, the average voter has been ______ „
brains. He strenuously objects to working them. H. wants his mental fodder predigerted for him. 7t £
very saving of his workin
t	♦	W " — —«i
for Ii
_!!", *fld ^ **** » man »cts as if he wen
a^w^ck^t °f th°Ught might nin throu^h * This attitude is fstal to correct voting
..™eJ*ePubli<*ns D«™ocraU are long on pre-digested mental fodder which does not require *7y thinking on the part of the voter but leads him Z v"ti directly against his own inter**. It doee noY £ any brains to vote the Republican and DemocnS tickets nor t. understand their principle*-*» thev
TheW oW	forth their vapid
>Qgk the
voters have
----— *	"en.« ivrut uneir vidhi
nothing, through the capitalistic newspaper*, through
SSÍr.^s !hrOUgh snd througr£
leather lungs oí their spellbinders. The voters ha*
ars the direct
No Harm Done
series of
"I'm going t* give
lectures on Russia."
"But you've never been there." "Well, neither have the people who will hear me lecture."
—The Pathfinder.
Clows or Ogre?
American editors are constantly worried by the question: "How shall we paint Russia?"
The existence of the Soviet Union annoys them fearfully. The idea of common folk making things to eat and wear and running all their affairs without the divine guidance of wealthy gentle-folk is actually irreverent. So we must not let the common folk of this country get the idea that the thing is working. On the other hand, with stocks falling, prices down, millions jobless, more millions hungry, a goat is needed else the wealthy gentle-folk be blamed. What better goat than Red Russia?
This may explain why the failure of Saturday becomes the menace of Sunday; why Monday's clown is Tuesday's ogre.
—The American Guardian.
WAGE CUTS PROLONG THE DEPRESSION
In cutting wages the employers seem to be unblissfully ignorant of the fact that they are prolonging the depression.
There would not be any depression if the masses of the people had the money to buy the piled-up products, making it necessary for the stores to order greater stocks, and therri>y putting the factories and other industries to work. The cutting of wages makes employes less able to buy than before. In that way the depression if deepened and prolonged.
—The Milwaukee Leaden
The Chicago District Federation of SNPJ had a splendid attendance ut their annual Xmas Party for Juvenile members last Sunday. A long program of young boys and girls climaxed by a three act play, "Snowdrop" brought out many cheers. As is customary gifts were distributed to all young people. Many young men and women came to the dance in the evening.
• • *
Bring all your friends and come yourself to the New Years Eve Party December 31, at the Lawndale Masonic Temple, (lower hall). It is a tradition of long standing for Socialist Club No. 1 J. S. F. to gather all their friends in turning out the old year and bringing in the new. Year, ago they were all night affair*. In recent years the real late hours have been abandoned. Yet we will stay as Jon« as the people care to atay. Admission is only 36 cents in advance and 60 cents at the door.
e s *
It is. no surprise to us to see the Labor government of Australia go down in defeat. Like the McDonald regime in England the Labor party in Australia had been very conservative and the other factions united to turn the Laborites from office. In these days of depression voters sre susceptible to every promise and «wing along with it likes herds of wild animals in a stampede. And while the Labor party lost control of the government It managed to keep its orgsnisation intact for future battles. Sometimes defeats serve as stimulants for sn organisation that might have become top heavy. Perhaps the weight has now righted itself snd may adjust the difference* • • *
The American Freeman brings out in its specisl edition msny shady desls
Chevar's boys are scheduled to play and the arrangement committee will see to it that everybody enjoys a good time. The admission is 35c in advance and 50c at the door. Invite your friend8 and spend this merry evening at the Lawndale Masonic Temple located on Millard and W. 2frrd S»ts.
* i
"The Little Library of Socialism" has just been published by the Socialist Party of America. The set is composed of 20 booklets dealing with Socialist thought and action and sell for only $1. On page 7, read the ad giving the details and the names of its authors. Several sets of these booklets will be mailed to the English
will be held on the first Sunday in February. We have been told that a comedy in three acts will be staged and that rehearsals have already started.
fallen for it, and the existing mberi result
The Socialist party, on the other hand, stands for great vital principles which, if put into p
s and brin*
f Jft!	of voteri wiI1 but c**t their ballots
t issrjsrswssrL r:
pojjriW* order will be brought out of chko., ¿hZ will be guaranteed.	J
1» euch aa object not worth «Junking .boat? w. •ltowed themselves to be duped by old p.rtTu
£rtyU"unT ' ,,ri,,CiPle• Which S«"*
T^J™ »"other general election next year.
IVT^T.^ TET*"- ™embers of 4. *at* legislature, and other office* It will be .
On Saturday January 2,1932. CUToTT ^tr ?t"^ the Forward Masquerade Ball
for the Socialist Party of Cook '	"~The Mi,waukee ^der.
county will be held at Ashland Auditorium, Van Buren and Ashland Blvd. Every member and sympathizer is asked to help make this affair a success by selling tickets and co-operat ing to the fuFlegfc extent. Five hundred dollars worth of prizes will be awarded. Admission tickets, including wardrobe, are 50c in advance and 75c at the door and can be secured from the office of Proletarec.
THE REAL GERMAN HEAVYWEIGHT CHAMPION
"A CUT OF TEN PER CENT"
from' tlSZ	accord throughout the nation
n^U I ' tn,St d°Wn thcre » • -i«"«n<i upon the
m ofteT^TeS emP,°yer' **	«
We don't know how thk percentage wu reached a.
£ Z7Z :hiCh W°UW	"
u.e general retrenchment. It may have been that ih.
Wh.'Ch "e 80 fond thi. figure in calcul.t£ compound intere* have vested it with a tote^c Jp^S
^	«hall Xe
wages by that amount
bui.dUD^rii*CkKm*5iC brini; bick to life a mori-ound pwwpenty, baaed upon warning that the lea
Paid labor the more will be for rent/
profit
interest and
That reaooning might have been verv well in
Koing to get the buyer, to handle the good« that a »ore productive but more lowly paid J„r .¡H«
It seems to the Labor Advocai« that our wis. finance« are really „ot conceded aW JsT
ex,Hey 'm*"ne th*t ^	reduced w «
existence maintained on the smell of an oil ™ .M
appeara fh.T^' re,,Uire ^ «"««rdry. But it 3"? l * qU,t* con'ident that anyhow thi.
Un "nt reduction" will make the earth
S.n*Tev^	iU"	ths
tvery pot that Hoover promised them.
—Tacoma (Wash.) Labor Advocate.
(Reprinted from The Milwaukee Leader.)
EDUCATE WITH FACTS
Jl".the op»,onent* ef Socialism claim, due to forIT "! hUman nature- "<">d is not rip.
ns.hU .T í ,°f thal	scientific
Tu h .hy,	T* So"»'»"- advocate* then
o b. Sí ¿¡"fu*"1 Uey Permit the children in school UulV * lh: ,-'Men'-,"1• of lhe "etter system, to b.
be ml human,.üc Philosophy, so that they may cffaTS..?Ztbetter »"'e to put into practical
íoó ■ 1 mL?, U,e Pre"ent generation ,s s«,d to bs too Ill-fitted to accomplish.
If People adnnit (as moet of them do) that ths
VuíTa mana«ement	•y*tem of livvng is wrong-
shiuM U,!perfeCt' U * then not wrongful that they should continue to force the methods of this wrongful
and ,mp,rlm ay(rtejnt inite|Mj of ^
the newer generations?	,
ren'i^tL^ ?nly g° 1,0 Ur ** inf<>rmbg the chili
iní"	tha' ** pre8ent	* "ot ths
best ^tead of letting them stumble upon the truth
, ^ ^ ^riencen later in life; if they would only educate them with facts instead of fal-lac.es » they would have no illusions concerning their
11 n T'J lt	Would them only the plain
unvam..hed truth—then the youngsters would themselves automatically discard two-thirds of the evils that cause our miseries today, and within a few years numan nature would be such m to allow superior management of human affairs, *nd the world could be a veritable utopia compared what it is today.
—George Uullman, in The New Era.