LETOXXXIII. —Številka 22	27. maja 1981	Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Kotmara vas: Spori med lovci gredo naprej
stran 2
Slovenska mladinska gledališča dobijo pred nemško strokovno publiko najboljše ocene
stran 5
Slovenska gimnazija je koroški nogometni prvak — zdaj zastopa Koroško pri državnem prvenstvu!
stran 8
Ljudsko štetje 1981 je protiustavno! To je sporočil v posebnem pismu obema osrednjima organizacijama mednarodno priznani strokovnjak za narodnostno pravo profesor dr. Theodor Veiter. Veiter piše, da način povpraševanja po občevalnem jeziku ni v skladu z določili člena 7 državne pogodbe. Veiter: „V celoti se pridružim vašemu stališču!“
Kot znano, so koroški Slovenci Pred ljudskim štetjem jasno pove-
dali, da je način štetja, kot ga doživljamo letos, protiustaven. Centralni statistični urad, ki je pristojen za izvedbo ljudskega štetja, „je izbral pri povpraševanju po občevalnem jeziku tako možnost, ki je najbolj proti manjšini,“ tako Veiter. Prakso pa smo doživeli v teh dneh. Tako iz Podjune, predvsem pa iz Zilje sporočajo, da števni komisarji zavajajo ljudi k napačnemu navajanju podatkov. „Ali samo nemško, ali pa samo slovensko“ je bila parola na Zilji.
S tem da se je tudi dr. Veiter pri-
družil stališču koroških Slovencev, imajo osrednje organizacije še dodatno potrdilo za namero, da bi se obrnili na ustavno sodišče. Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc je izjavil za nemško tiskovno službo Našega tednika, da bo o argumentaciji dr. Veiterja razpravljalo še predsedstvo Narodnega sveta. Sam bo predlagal skupno pritožbo pri ustavnem sodišču, ki jo naj vložita NSKS in ZSO. Na vsak način pa bodo koroški Slovenci odrekli ljudskemu štetju vsako veljavo, je poudaril Grilc.
Preteklo soboto sta vabila Kolpingov zbor (Kolping-Chor) iz Celovca in Krščanska kulturna zveza na kulturno prireditev, o kateri vnaprej nobeden prav ni vedel, kaj bo in kako bo. Vabilo samo je nastalo pod nenavadnimi pogoji, tudi program je obetal, da bo nenavaden.
Kolpingov zbor je imel v gosteh štajerski zbor „Troad-stubngsong“ (petje v kašči), moški kvintet Wulfenia-zbora iz Ce-l°vca ter moški pevski zbor SPD „Kočna“ iz Sveč v Rožu.
V novem Kolpingovem domu v Enzenbergstraße (zaradi soseščine zemljišča, na katerem naj bi nastal celovški kulturni dom koroških Slovencev, so nekateri hudomušno ugotovili, da prireditev predstavlja nekako gene-ralko za delovanje kulturnega doma), se je zbralo razveseljivo
lepo število vseh barv (od koroškega gvanta do večerne obleke) in obeh narodnosti, ki živita rama ob rami na Koroškem. Kolpingov zbor, ki je star šele 12 let, je izrazil že v dobrodošlici svoje veliko veselje nad pestrostjo večera kot takega. „Ni pa navadno, da se srečata koroški gvant in koroški Slovenec na odru v Celovcu,“ je menil zastopnik zbora v svojem pozdravu.
Zelo pester spored je v najkrajšem času navdušil začetkoma bolj skeptične obraze; vse skupine so se res potrudile, da prispevajo svoj delež k dobremu poteku večera. Skupine so vodili prof. Jože Ropitz (Kolpingov zbor), prof. Sepp Spanner („Tro-adstubngsong“), Roland Streiner (moški kvintet Wulfenia-zbora) in prof. Anton Feinig
(Moški zbor SRD „Kočna“), povezovala pa sta Wilfried Winkler in prof. Janko Zerzer, ki je prikazal tudi jezikovno situacijo svojega domačega kraja, ki je tipičen za položaj srednje velike vasi na južnem Koroškem.
Zastopnik Kolpingovega zbora je na vprašanje po vzroku te pobude povedal sledeče: „Tako kot mi mislimo, mislijo mnogi Korošci. Da pa do takih prireditev ne pride večkrat, ima vzrok predvsem v tem, da na Koroškem še manjka nekoliko poguma.“
Tako Štajerci kot tudi Svečani so bili nad to pobudo veseli; v veseli druščini so si po koncertu izmenjavali svoje izkušnje, ki bodo, upajmo, opogumile k nadaljnjim podobnim prireditvam.
FK
Rund? brez rezultatov:
Slovenci zahtevajo namesto lepih besed konkretna dejanja
„Nobenih konkretnih rezultatov“, je bila prva reakcija članov slovenske delegacije na vprašanja novinarjev, ki so pretekli ponedeljek čakali skoraj štiri ure na rezultate pogovorov med voditelji strank in zastopniki NSKS in ZSO. Po drugi rundi pogovorov, ki jih je vodil deželni glavar Wagner, s slovenske strani pa predsednika dr. Grilc in dr. Zwitter, je nastal vtis, da je prišlo do zaostritev stališč, predvsem pri ÖVP in FPÖ, saj sta šefa strank Knafl in Ferarri po pogovoru govorila le še o sosvetih.
Pogovor brez rezultatov: predsednik Grilc in Zwitter, Knafl in Wagner
(z desne).
Druge runde pogovorov med Slovenci in šefi strank so se udeležili tudi osrednji tajnik NSKS in ZSO ter Flerbert Seher, ki je govoril o glasbeni šoli in žitrajski ravnatelj Franc Kukoviča, ki je spregovoril o perečih vprašanjih na področju obveznega šolstva. Tako je Kukoviča med drugim tudi dejal, da učitelji himajo nobenega (!) dvojezičnega šolskega pripomočka, za takoim. dvojezični pouk, razen, kar učitelji izdelajo sami iz dobre volje in samoiniciative.
Flerbert Seher je po razgovorih povedal, da glasbena šola zajema okoli 300 otrok, ki so zajeti v 12 skupinah na celotnem dvojezičnem ozemlju. Čeprav starši plačujejo za glasbeni pouk svojih otrok, stroški še zdaleč niso kriti in ima glasbena šola letos že primanjkljaj, ki presega pol milijona šilingov.
Oba presednika sta spregovorila k vprašanju otroških vrtcev, saj slovenski otroci nikjer razen v treh privatnih otroških vrtcih v Šentpetru, Celovcu in Šentpri-možu nimajo možnosti, da spregovorijo v materinščini. K vsem konkretnim točkam pogovora deželni glavar Wagner ni hotel dati nobene izjave, Knafl je „obžaloval“, da Slovenci niso šli isti dan v sosvete, Ferarri pa je celo govoril, da so zato pristojni samo sosveti, „ki naj permanentno izboljšujejo položaj slovenske narodne skupnosti“. Edi-
no, kar zastopniki teh strank ponujajo, je sprememba sestave sosveta, v katerem naj bi sedeli tudi opolnomočeni zastopniki strank, „v ostalem pa je manjšinsko vprašanje kompetenca zveze“, je dejal Wagner.
„Stranke naj sprva pokažejo s konkretnimi dejanji, da so resno pripravljene reševati manjšinski problem, prej ne vidim vzroka, da bi se naše stališče kakorkoli spremenilo,“ je dejal pred novinarji predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, ki je opozoril na to, da hočejo sedaj pod pritiskom siliti Slovence v sosvete. Isto je poudaril predsednik Narodnega sveta dr. Grilc, ko je v intervjuju za avstrijsko televizijo dejal, da Slovenci najprej hočemo videti dejanja: „Če se že govori o klimi zaupanja, potem naj stori večina korak k manjšemu. Ne moremo verjeti samo lepim besedam, slediti morajo dejanja. O teh smo danes čisto konkretno razpravljali. Če bomo videli, da stranke resno hočejo .reševati naše probleme in postaviti dejanja lahko razpravljamo o sosvetih.“ Na vprašanje novinarjev, ali misli Grilc, da je prišlo do zaostritev pozicij, je Grilc dejal, da ima vtis, da nasprotja niso nepremostljiva: „Važno je, da bo prišlo do nadaljevanja pogovorov, ki naj končno prinesejo tudi rezultate.“ Prihodnja runda je načrtovana za jesen.
naš tednik
Problematika nerazvitih dežel v filmu:
„Sanje Sandina“ (Der Traum des Sandino)
1. 6., ob 19.30 v Mohorjevi
Dokumentarni film o Nicaragui, pospeševan s sredstvi ministrstva za pouk in umetnost. Barvni film sta posnela Rudi Palla in Margareta Heinrich, ki bosta sama prisotna pri predvajanju v ponedeljek, 1. junija, ob 19.30, v jedilnici Mohorjevega dijaškega doma, 10.-Oktober-Straße 25, 1. nadstropje. K predvajanju tega filma in nato sledeči diskusiji z režiserjema vabi Koroška dijaška zveza, Österreichischer Informationsdienst für Entwicklungspolitik ter 3. Welt Laden v Celovcu.
„Dokumentarni film o Nicaragui razumemo kot neke vrste pomoč nerazvitim deželam v obliki podajanja avtentične informacije, ki v naši državi primanjkuje. Avstrijska javnost se premalo, ponekod celo napačno informira o 3. svetu. S filmom hočemo prikazati delo in položaj nicaragueškega ljudstva po osvoboditvi in istočasno ob tem primeru nakazati probleme in situacijo tako imenovanih dežel v razvoju.“ Tako so se izjavili snemalci filma o svojem delu.
Tudi način predvajanja filma je novost v Avstriji: ustvarjalci filma so pri vseh predvajanjih prisotni in grejo s filmom med ljudstvo. S tem potujočim kinom hočejo prireditelji približati ta medij ljudstvu in
dati možnost za pogovor s snemalci filma, kar pri običajnih filmih ni možno, največkrat pa se niti ne ve, kdo je film naredil in kaj si je ta zraven mislil.
Iniciativo Koroške dijaške zveze, da nudi v svojem programu prireditev tudi ta film in razgovor z režiserji, zelo pozdravljamo. S tem prispeva naša študirajoča mladina svoj del k sodobnemu soočanju s problematiko v nerazvitih deželah in tudi k sodobnemu pristopu razumevanja filmov. Želimo tej prireditvi čim več uspeha in obiskovalcev.
TEDNIKOV KOMENTAR
Ob vseh kvatrah kdaj se kdo spomni slovenske kulture. Pod poljem „kultura“ sodi zame vsa umetnost: slovstvo; glasba; likovna umetnost. Čeprav je dosti (recimo) vidnih slovenskih imen, (ne bom jih našteval), se slovenska umetnost vrti v lastnem krogu, tako rekoč v getu, iz katerega le redkokdaj kdo „pobegne“, in še to samo s tujo pomočjo. Če si kdo sam pomaga „iz zadrege“, in prodre na podlagi lastne iniciative v večji kulturni krog, mu „zavedni“, „najbolj zavedni“ koroški Slovenci takoj podtikavajo rene-gatstvo in še druga grda „dejstva“.
Končno, po mnogih letih literarnega ustvarjanja se sloven-
skemu literatu ni nasmejala samo muza ... Mislim na učitelja in pisatelja Florjana Lipuša iz Lepene pri Železni Kapli, ki je doslej konsekventno pisal in ki so ga drugi njegovi kolegi, ki so pač po svoji naravi (malo) bolj glasni, postavili ali celo potisnili v kot; ampak v kulturni.
P eter Handke iz Grebinja se je začel učiti jezika svojih prednikov (tako ga imenuje v knjigi „Die Lehre der Sainte-Victoire“), slovenščine. Po sreči je imel in ima edinstveno učiteljico, in sicer Helgo Mračnikar, rojakinjo iz Roža, ki ga je znala seznaniti in zainteresirati za slovensko literaturo. Rezultat je bil predstavljen konec marca v dunajskem Muzeju 20. stoletja, kjer
MIHAZABLATNIK:
6. del
Avstrijski institut za raziskovanje gospodarstva je izdal pred kratkim po naročilu ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo, študijo o deležu poljedelstva v okviru izdatkov za živila. Zanimivo za vsakogar je, dobiti vpogled v denarne tokove, ki jih izdajajo konsumenti za živila, koliko od tega ostane kmetom in koliko pri tem zaslužijo drugi. Od tržnih Škarij (Marktspanne) živijo gospodarske veje (Wirtschaftszweig), ki predelujejo in prodajajo prehrano in pijače, na primer: transport, skladišče, obdelava in predelava, sortiranje, trgovine idr.
V letu 1978 so konzumenti izdali na avstrijkem tržišču 97,6 milijard šil. živila. Od tega je odpadlo 36,4 mrd. šil. na izkupičke kmetijstva in 61,2 mrd. šil. na tržne škarje. V procentih pomeni to, da je odpadlo kmetom 37,3% od globalnih izdatkov za prehrano, 62,7% pa gospodarskim vejam, ki kmetijske produkte pre- in obdelujejo ter na trgu prodajajo. Od vsakega šilinga, ki ga konzument izda, dobi kmet približno eno tretjino ...
Kmet v stiski
Če izda 1 Avstrijec 100.— šil. za avstrijsko hrano, potem se razdeli ta denar
Občinska seja v Kotmari vasi:
Spori med lovci gredo naprej
Zadnja seja kotmirškega občinskega odbora, ki je bila v torek, 12. maja 1981, je obsegala enajst točk. Sklepi so bili vsi soglasni, čeprav je bila pri nekaterih točkah diskusija precej trda, a stvarna. Po koncu seje je župan obvestil občinski odbor o pritožbi direktorja Hermanna Daniela, ki ga je najemnik občinskega lova Josef Mot-schiunig (pri oddaji lova jeseni 1980 je glasoval zastopnik EL Jože Wakounig proti Motschiunigu in predlagal, naj se tudi v Kotmari vasi končno ustanovi lovska družina)
so v soncu Petra Handkeja zasvetili še drugi „kulturniki“; doktor Bruno Kreisky, ki zaradi bolezni ni utegnil prebrati romana, na primer, in vsa druga promi-nenca, ki je krčevito poskušala spraviti sebe v zvezo z Lipuševim „Dijakom Tjažem“. Če bi ga le brali tudi ...
To je samo en konkreten primer. Drugi kulturni primer je umetnik Valentin Oman, ki je moral dolga leta čakati, da so se ga na primeren način spomnili.
Termina predstavitve Lipuševe knjige in Omanove personalke sta padla le po naključju v približno isti čas. Gre za naključje, ki krasno nakazuje zapostavljenost koroških Slovencev v Avstriji. Lipušev roman je šele preko Petra Handkeja in po desetih letih „kulturnega molka“ in doslednega ignoriranja zanimiva in dobra stvar in Oman je šele danes, ko drugi umetniki (kot na primer profesor Ernst Fuchs) že prodajajo svoje Rolls Royce, (prodajajo, ne kupujejo!), vreden personalke v Ljubljani, ne v Celovcu ali na Dunaju.
„Heimat, bist du großer Söhne ...“ „opravičujoče“ poje-
izključil iz vrste lovcev, ki smejo loviti v kotmirškem občinskem lovišču; zanimivo je, da so vsi zemljiški lastniki v tistem revirju, ki ga je prej oskrboval Daniel, podpisali pismo občinskemu odboru in izrazili ogorčenje zaradi spremembe. Argument za izključitev je bil ta, da Daniel stanuje v Celovcu, vendar lovijo v občinskih loviščih še nekateri taki lovci, ki ne stanujejo v kotmirški občini. Vrhu tega pa je Daniel tudi lastnik tri hektarje velikega zemljišča v Šmarjeti v kotmirški občini.
jo pretežno v nemščini ... pa ne zaradi tega, ker jih med Slovenci ni, temveč ker smo še danes zatirani, in sicer na vseh frontah, ne samo na politični ali na kulturni.
Enostavno bi bilo kratkomalo trditi, da so Nemci oziroma nemškogovoreči Avstrijci vsega krivi. Da, tudi oni so, kot sem zapisal! „Krivdo“ pa bi morali iskati tudi pri sebi. Koroški slovenski umetniki so med seboj (kot vsi drugi tudi!) tako sprti, da je le kaj; drug drugega ne upošteva in drug v drugem ne vidi brata — vsaj po slovenskem pokolenju bi ga moral, če že ne po umetnosti.
Zakaj si niso vsaj v svojih zahtevah in ciljih edini? Avstrijski pisatelji so pokazali, da edinole na ta način gre: na prvem avstrijskem kongresu pisateljev so se borili in so delali drug za drugega — preko vseh polemik in hudovanj pred kongresom in pozneje.
Sta Florjan Lipuš in Valentin Oman alibi ali libido?
In še nekaj hočem na tem mestu čisto jasno zapisati: Jaz sem se teh stalnih in ničvrednih sporov že zdavnaj naveličal!
Kot prva točka so bila na sporedu vprašanja. Župan Josef Struger je na vprašanje zastopnika EL Jožeta Wakouniga, kdaj bo konec onesnaževanju okolja okoli posestva Kotmara vas 69' (v Reki), odgovoril, da so na njegovo navodilo tam že začeli z odvažanjem odpadkov. Po poročilu nadzornega odbora je sledila soglasna razrešnica župana za finančno leto 1980. Oddana so bila tudi preostala dela za novi gasilski dom (okna, vrata, zasteklitev, ključavničarska dela). Občina bo sklenila pogodbo s poštno upravo (nova pošta bo v gasilskem domu) in nabavila nov bager (625.000 šil.). Za dela na poti, od katere bo imela glavno korist žihpoljska občina, bo Kotmara vas prispevala 35.000 šil. Na predlog odbora za kmetijstvo se je zvišal prispevek za spuščanje bikov na 130 šilingov; zastopnik EL pa je tudi zahteval, naj tisti, ki imajo občinske bike, redno zapisujejo obre-jitve. Urejena je bila tudi preskrba z vodo za vodovodno zadrugo Šmarjeta in odobren lovski odstrel za 1981.
[naš tednikj
Dvojezičnost kot temelj uspeha:
Izrabljene možnosti
Obema sta skupni dve stvari: prihajata iz južne Koroške in sta uspešna ne nazadnje zaradi tega, ker so ju starši poslali v dvojezične šole. Poročamo o koroških Slovencih, katerih življenje je dokaz, da se odvzame velika priložnost tistim otrokom, ki niso prijavljeni za dvojezični pouk.
V službi Združenih narodov je deloval že štiri leta v Ulan Batorju, glavnem mestu Mongolije, in dve leti v Colombu, glavnem mestu Sri Lanke (Cejlon). Trenutno se pripravlja 32-letni dr. Zdravko Inzko na pravni fakulteti dunajske univerze na zaključni izpit „Letnika za mednarodne stike“ (Jahrgang für internationale Beziehungen); ko bo končal te izpite, se bo spet vrnil v službo Generalnega tajništva OZN v New Yorku. Skratka: ta Korošec ima kljub svoji mladosti za sabo že uspešno pot, ki se je začela v dvojezični ljudski šoli v Svečah. Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu in po končanem študiju na pravni fakulteti univerze v Gradcu se je vpisal na Diplomatsko akademijo na Dunaju, ki jo je leta 1974 uspešno zaključil. Po-ieg svojega študija pa je Zdravko Inzko vedno deloval za svoje slovenske rojake: bil je na vodilnem Položaju v Koroški dijaški zvezi in je bil leta 1970 med ustanovitelji Slovenskega atletskega kluba (SAK). Tudi odkar deluje kot diplomat za svetovno organizacijo OZN, Ima redne stike s koroškimi Slovenci in se angažira za svojo narodno skupnost. Saj Zdravko Inzko ve, da ima njegov uspeh korenine ne nazadnje v zavestni pripadnosti k slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Zaradi dvojezične vzgoje mu je bilo učenje drugih jezikov veliko lažje, pripoveduje Inzko, ki danes obvlada poleg slovenščine in
nemščine še angleščino, francoščino, češčino, srbohrvaščino, ruščino in mongolščino. Prednost pa ni samo v večjezičnosti. „Dvojezična vzgoja na splošno bistri inteligenco, razširi splošno obozorje in privede k močnejši senzibilnosti,“ pravi Zdravko Inzko.
Njegov primer najbolje dokazuje, kako pravilna je ta ugotovitev. Predvsem pa:	taka dvojezična
vzgoja ni samo temelj uspešni diplomatski poti. Tudi v gospodarstvu, pri mednarodnih organizacijah in ustanovah (od raziskovalnih institutov do zvezne železnice), na univerzah, v muzejih, v drugih kulturnih ustanovah se odpira široko polje izvrstnih poklicnih možnosti za ljudi, ki so se zgodaj naučili tudi slovenčšine.
To ugotavlja tudi 45-letni zgodovinar Andrej Moritsch, ki pravkar zaključuje na Dunaju svojo habilitacijo o „Ruskem kmečkem vprašanju pred oktobrsko revolucijo“ (Die russische Bauernfrage vor der Oktoberrevolution) in bo tako kmalu deloval kot univerzitetni profesor. Kmečki sin iz Draganč pri Zilji, kjer je hodil v enorazredno ljudsko šolo, je že danes na svojem strokovnem področju priznan mož v mednarodnih znanstvenih krogih. Tako bo izšla v kratkem zgodovina koroških Slovencev, ki jo je napisal Moritsch skupno z newyorškim univerzitetnim profesorjem za evropsko zgodovino Thomasom Barkerjem.
Pa bi bil Andrej Moritsch skorajda postal žrtev koroških razmer: ko
je hodil v ljudsko šolo, so vladali nacisti in zabičevali otrokom (in njihovim staršem):	„Kärntner,
sprich Deutsch!“ Pri Moričevih je bilo samoumevno, da so se uprli nacistični drhali in so še naprej govorili slovensko materinščino. Slovenskega pismenega jezika pa se je mogel Andrej Moritsch šele naučiti, ko je prišel leta 1950 na celovško učiteljišče. Nato je bil učitelj v velikovškem okraju in tam občutil nestrpnost nemškonacio-nalcev (predvsem tistih, ki so sami le slabo znali pismeno nemščino) na lastnem telesu. Šel je na Dunaj študirat zgodovino in zemljepis. Zaradi znanja slovenščine je prišel kmalu na institut za geografijo in k profesorju Vladimirju Klemenčiču v Ljubljano, kjer je napisal svojo disertacijo o zaledju Trsta — trojezično: zaradi znanja slovenšči-
ne in nemščine se je v kratkem času naučil še italijanščine.
Predvsem zaradi znanja jezikov so poklicali Moritscha nato na Dunaj na institut za vzhodnoevropske zgodovino; poslali so ga na prvo, štiri mesece dolgo potovanje v Sovjetsko zvezo. Moritsch je že v dveh mesecih znal perfektno rusko, kar mu je tudi omogočilo, da je postal med zahodnimi Evropejci eden najboljših poznavalcev vzhodnoevropske zgodovine: „Dvojezičnost zbuja interes, da gledaš preko lastnega malega kroga in tako vedno znova izziva človeka k nadaljnjim naporom,“ pripoveduje Moritsch, čigar otroka, ki dorašča-ta na Dunaju (stara sta enajst in 16 let) govorita poleg nemščine še slovensko in angleško.
To pa ni edina stalna povezava znanstvenika z lastnim pokole-
Zgoraj:	mednarodno priznani
znanstvenik dr. Andrej Moritsch — levo: mednarodno priznani diplomat dr. Zdravko Inzko.
njem. Moritsch zida v svoji ziljski rojstni občini hišo, v katero se vedno spet zateče, da piše svoja dela. Tam je Moritsch tudi opazil, koliko njegovih slovenskih sosedov jemlje lastnim otrokom najbolj enostavne priložnosti za poznejši uspeh, ker jih ne prijavijo za dvojezičnih pouk v šoli: „To je kratkovidno umikanje pred neumno propagando ljudi, ki zaradi tega nočejo, da bi otroci na južnem Koroškem izkoristili edinstveno priložnost za izobraževanje, da bi jih imeli pozneje na razpolago kot neizobraženo delovno moč, ki ne stane dosti denarja.“
(Iz časopisa KEL „morgen-jutri“)
Knjige, ki jih priporočamo
Kje naj išče slovenska mladina, ki danes živi razkropljena po vsem svetu, svoje korenine? Tako nekako se je najbrž vprašal Edi Gobec, ko je založil v angleščini knjigo „Slovenian Herita-ge“ („Slovenska dediščina“). Edi Gobec, ki v Ohiu vodi Slovenski ameriški inštitut in je profesor za sociologijo in antropologijo, je v svoji široko zajeti knjigi šel po stopinjah znamenitih Slovencev; predstavlja Slovenijo, posebej je obdelal tudi zgodovino naselitve Slovanov ter zamejske Slovence v Italiji in na Koroškem.
„Koroški Slovenci morajo biti rešeni smrti!“ je zapisal Gobec v dodatku k bogatemu poglavju 0 koroških Slovencih, v katerem Predstavlja tudi politične smeri Ted manjšino, daje širok pro-
stor Slovenski gimnaziji in kulturnemu delu koroških Slovencev.
V posebnem poglavju predstavlja avstrijsko-ameriški pesnik Herbert Kühner „izbor slovenskih pesnikov v Avstriji“. V prevodih so objavljeni Erik Prunč, Valentin Polanšek, Milka Hartmanova, Gustav Januš, Andrej Kokot, Lev Detela, Karel Smolle, Milena Merlak; temu poglavju pa sledi reprezentativen pregled slovenskega pesništva.
Gotovo je v knjigi nekaj nepotrebnih pretiravanj, vsaj tako se nam zdi, če gledamo z evropskimi očmi na izbor „znamenitih Slovencev“. Večkratni olimpijski prvak Eric Heiden je le še po pokolenju Slovenec, pri bivšem avstrijskem kanclerju Kurtu Schuschniggu bomo morali še dalje, če bomo iskali njegovo slovensko pokolenje ... Kljub vsemu je knjiga „Slovenian He-ritage — Slovenska dediščina“ dragocen priročnik, gotovo pa bo ponesla težnje koroških Slovencev daleč okoli sveta.
Ob prvi obletnici smrti je v Ljubljani izšla tretja izdaja Prušnikovih spominov „Gamsi na plazu“. Tretji, dopolnjeni izdaji so dodali še več opomb in več ilustracij. Knjiga, ki je večji opis naše najmlajše dediščine, bo v Sloveniji osnovno berilo za bralno značko o družboslovnih publikacijah koroških Slovencev. Vzporedno s slovensko izdajo je v Beogradu izšel že srbohrvaški prevod.
Proti pričakovanjem je tudi nemški prevod Gašperjevih spominov v Avstriji doživel izreden sprejem pri tisku. Seveda recenzije niso bile po godu vsem, tako je šef heimatdiensta razburjeno pisal centralnemu glasilu socialistične stranke. Dunajska Arbeiterzeitung mu je kratko in jedrnato odgovorila, da je Gašperja odlikoval avstrijski predsednik z odlikovanjem za zasluge pri osvoboditvi Avstrije. Preko tega tudi Feldner ne more, je pisala Arbeiterzeitung. Preko tega tudi tisti ne bodo mogli, ki v zmoti mislijo, da se „del katoliškega tabora“ priznava k domobrancem.
Gašperjevi spomini so tudi nauk, ki ga lahko potegnemo iz dediščine. V spremni besedi k tretji izdaji je zapisal Gašperjev dolgoletni osebni prijatelj Pavle Žaucer: „Gašper je vedno po-
udarjal, da koroškim Slovencem povzroča največjo škodo iluzija, češ da bodo od večinskega naroda dobili kakšno pravico ali ugodnost v dar, brez boja in žrtev.“
„S to knjigo posegamo v širši evropski prostor,“ je dejal ob predstavitvi zbornika „Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi“ profesor za slovensko književnost Jože Koruza. Gre za zbornik predavanj, ki je nastal ob mednarodnem simpoziju lanskega leta v Ljubljani. Zbornik so uredili univerzitetni profesorji Boris Paternu, Franc Jakopin in Jože Koruza. Gre za druge vrste dediščino: za razmah našega jezika, literature in kulture. O tej temi so na drugem tovrstnem simpoziju razpravljali v Ljubljani znanstveniki iz vse Jugoslavije, Poljske, Češke, Nemčije in iz ZDA. Posebno razveseljivo je, da so se organsko vključili v to delo kar trije zastopniki slavističnega instituta na celovški univerzi. Sploh celovški slavisti z vso vnemo in znanstveno resnostjo posvečajo velik del svojih raziskav slovenščini.
Zbornik je drugi v zbirki Obdobja. Kot so zapisali uredniki, naj služi zbirka „izpopolnjevanju znanja in mišljenja na visokih in srednjih šolah“. V njem so zajeli 36 referatov s simpozija, ki je bil prirejen kot poseben, tematsko zaokrožen delovni program k poletni slovenistični šoli.
Tri knjige, ki neodvisno druga od druge iščejo sledove slovenske dediščine. Zanimivo je spoznanje, da prav v dobi kon-zumatizma in navideznega odklanjanja vrednot vedno več skupin išče svoje korenine in se zanima za dediščino, ki je pač taka, kot so jo ustvarjali ljudje sami, ne pa kot jo bi radi posamezniki videli.
B. S.
Edi Gobec, Slovenian Heritage, založil Slovenian Research Center of America, Ohio 1980.
Karel Prušnik-Gašper, Gamsi na plazu, založila založba Borec, Ljubljana 1981
Boris Paternu (ured.), Obdobja 2, založila univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana 1981
4/domače vesti
TT=	27. maja 1981
noFtednikl___________ .
Razčiščenje nekega procesa:
Tržaško gledališče gostovalo v Žabnicah
Igra
JANEZ S HRIBA
Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 31. 5. 1981, ob 14.00 uri
Gostuje igralska skupina KUD „Ivan Cankar“, Sv. Duh pri Škofji Loki.
Prosvetno društvo v Velikovcu vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 31. 5. 1981, bo 20. uri v Gospodinjski šoli v Šentrupertu pri Velikovcu.
Po občnem zboru bo Martin Pandei predvajal film „BOJ NA POŽIRALNIKU“
KONCERT OKTETA GLASBENE ŠOLE IZ KRANJA
Prireditelj: Katoliška prosveta v Šentilju
Kraj: Dvorana pod novo cerkvijo v Šentilju
Čas: nedelja, 31. 5. 1981, ob 10.15 uri.
10. LETNICA MATURE NEKDANJEGA 8. b razreda prof. Močilnika
Srečamo se na binkoštno nedeljo, 7. 6 .1981, ob 15. uri v restavraciji Tigerwirt v Celovcu, Paradeisergasse 5.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA IN SPD „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu vabita na
FOLKLORNI VEČER
ki bo v soboto, 30. maja 1981, ob 20. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Rožu.
Nastopa: Svetovno znana Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Izvajajo plese iz Primorske, Rezije, Koroške in Jugoslavije.
Igra
„ZAKONCI STAVKAJO“
Prireditelj: KPD Šmihel Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: nedelja, 31. 5. 1981, ob 20. uri Gostuje igralska skupina iz Braslovč
V soboto, 16. maja, je gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta v Žabnicah v Kanalski dolini in uprizorilo v domači farni cerkvi svetopisemsko trilogijo „Proces“ slovenskega dramatika Ivana Mraka. Uprizoritev drame je pogumno in spodbudno dejanje, saj je delo kot tako res dolgo čakalo na odrsko izvedbo, pisec ga je namreč začel snovati že pred 25 leti.
„Proces“ nikakor ni golo obnavljanje dogodkov ob Jezusovi smrti. Mrak se je hotel izogniti tradicionalni in enostranski karakteristiki pasijonskih iger. Izviren je že pristop: osrednja osebnost — obsojeni Jezus — v drami sploh ne nastopi, čeprav je stalno močno prisoten. Tako rekoč v ozadju vpliva na dogajanje na odru. Pred gledalcem se njegova osebnost bolj in bolj zarisuje za trem tragedijami,
tragedijo izdajalca Jude, tragedijo tožnika Kajfe in tragedije sodnika Pilata in njegove žene Klavdije.
O drami, ki jo bomo najbrž doživeli tudi na Koroškem, je napisal znani slavist Anton Slodnjak, da se je v tej himnični trilogiji Ivanu Mraku „posrečilo to, kar se je izjalovilo še skoraj vsakemu dramatiku, ki je obravnaval to snov, da je namreč nežno in krhko snov zares
izoblikoval v tri prepričljive, pretresljive in svetostni snovi ustrezne drame“.
V farni cerkvi v Žabnicah so znani igralci SSG Trst v režiji Marjana Uršiča „Proces“ odigrali z veliko vnemo in prepričljivo.
Drama, bi rekel, ni bila samo zame globoko doživetje, ki bi ga hotel označiti kot višek slovenske odrske dejavnosti zadnjega časa.
FK
„Proces“ v farni cerkvi v Žabnicah
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA v Celovcu prireja
ZBOROVODSKI SEMINAR v Domu v Tinjah, od 30. do 31. maja 1981
Seminar bo vodil znani dirigent z Dunaja dr. F. Xaver Meyer, bivši dirigent Dunajskih slavčkov. (Wiener Sängerknaben)
KONCERT OKTETA GLASBENE ŠOLE KRANJ
Prireditelj: SRD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku Kraj: Serajnik v Podnu Čas: nedelja, 31. maja 1981, ob 20.00
Koncert
„OD KLASIKE DO NARODNE PESMI“ Prireditelja: Klub slovenskih študentov v Gradcu in KZZSM v Borovljah Kraj: Velika dvorana v Mestni hiši v Borovljah
Čas: binkoštni ponedeljek, 8. 6. 1981, ob 14.30 uri
Nastopajo:	Bruno Petrischek
(klavir), Martin Koschutnik (klavir), Engelbert Logar (klavir), Roman Verdel (flavta), moški zbor iz Borovelj, otroški cerkveni zbor iz Borovelj, „Trio Oraže“, ansambel „Drava“, Plajberški kvartet, mešani in moški zbor Kluba slovenskih študentov v Gradcu.
FRANC INNERHOFER (avtor TV-filma „SCHÖNE TAGE“) bere iz svojih del
v torek, 2. 6. 1981, ob 20. uri v ljudski šoli na Bistrici v Rožu Prireditelj: SPD „Kočna“ v Svečah v sredo, 3. 6. 1981, ob 19.30 uri v Mohorjevem dijaškem domu, 10.-Oktober-Straße 25, Celovec Prireditelj: Katoliška prosveta v Celovcu
SPD Kočna v Svečah vabi vse člane in prijatelje društva na družinski izlet na MAČENSKI VRH. Odhod je v nedeljo, 31. maja 1981, ob 7. uri zjutraj z osebnimi avtomobili s sejmišča v Svečah. Na vrhu bo nedeljska maša, nato piknik.
Koroški dan v Laškem
Konec prejšnjega tedna so priredili v celjski regiji dneve koroških Slovencev, ki so jih oblikovale kulturne skupine s Koroškega. Tako so nastopili v Laškem v Savinjski dolini Mešani pevski zbor in instrumentalno-pevska skupina SPD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi in dekliški kvartet SRD „Peter Marko-
Slovensko planinsko društvo Celovec
vabi na
TRADICIONALNO SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Prireditelj: Beneško planinsko društvo.
Srečanje bo v nedeljo, 14. junija, s pričetkom ob 12. uri v Brdu (italijansko ime za ta kraj je Lusevera) v Terski dolini.
Omnibus na to srečanje bo vozil iz Celovca (glavni kolodvor), ob 7.30 uri. Vračali se bomo preko Čenta (Tarcento), Gumina (Gemona) in Kanalske doline. Zadnji rok prijave je 10. junij!
9. KULTURNI TEDEN V GLOBASNICI
v soboto, 30. 5. 1981, ob 14. uri
„OTROŠKI POPOLDAN“
v ljudski šoli v Globasnici
v nedeljo, 31. 5. 1981, ob 14.30 uri „VASCIT PR ZILE“
Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi.
Nastopajo:	mešani pevski zbor
„Rož“ iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča in folklorna skupina „FRANCE MAROLT“ iz Ljubljane.
Razen otroškega popoldneva bodo vse prireditve pri ŠOŠTARJU v Globasnici.
Za čas kulturnega tedna razstavlja svoja likovna dela Hema Hudi.
vič“ iz Rožeka. Gostje s Koroškega so bili deležni V Laškem nadvse prisrčnega sprejema; sprejeli so jih tudi najvišji predstavniki družbenih in kulturnih ustanov v občini. Vsi nastopajoči, tako zbor (vodja Stanko Wrulich), pevsko-instru-mentalna skupina (Magda Pack in Edit Tscherteu ter Jožko Pack, Osvald Begusch in Maksi Sima) in dekliški kvartet iz Rožeka (Gerti in Zofka Valentinič, Dora Lepuschitz in Margit Lesjak), so želi navdušen aplavz. Posamezne točke so napovedali in povezali Franci Rulitz, Gorazd Živkovič in Albert Sima. Ob koncu se je zahvalil v imenu Slovenske prosvetne zveze predsednik Valentin Polanšek, v imenu „Gorjancev“ pa Jože Wakounig. Po koncertu je še sledil družabni večer v Zdraviliškem domu.
Po prisrčnem sprejemu — Laščani so pogostili Korošce po starem slovenskem običaju s kruhom in soljo — sta predsednik „Gorjancev“ Joži Pack in Valentin Polanšek položila venec ob spomeniku partizanskih borcev in žrtev nacistične strahovlade.
Prijave za obisk dvojezičnega otroškega vrtca v letu 1981/82
sprejme vodstvo otroškega vrtca „Naš otrok“ v Celovcu, 10.-Oktober-Straße 25, tel. 82 894, od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro. Samo nekaj mest je še prostih.
Treba je, da starši otroka osebno predstavijo.
Samo še enkrat bomo na Koroškem lahko videli Ziljsko svatbo: AFS France Marolt bo konec tedna gostovala v Šentjakobu v Rožu, kjer bodo Maroltove! nastopili s samostojnim koncertom. V nedeljo pa bodo na globaškem kulturnem tednu zadnjič pokazali s pevci MPZ Rož iz Šentjakoba svatbo Ziljanov. Nastopi so posvečeni 30. obletnici smrti in 90. obletnici Franceta Marolta, po katerem nosi folklorna skupina, ki je zrasla iz Športnega plesnega kluba, tudi ime. Maroltove! že dalj časa gojijo tesne stike s Krščansko kulturno zvezo in pevci iz Šentjakoba, pa tudi s Slovenci v Italiji. Medtem ko bodo, kot rečeno, v Globasnici ponovili obrede Ziljske svatbe, bodo Maroltove! v Šentjakobu v soboto zvečer nastopili s plesi s Primorske, Rezije, Koroške in Jugoslavije.
Pliberk
V soboto, 30. maja, bo ob 18. uri prispel v Pliberk „Sončni vlak“, ki letos prepelje skoraj 360 invalidov iz vse Avstrije, pridružile pa se bodo njim še delegacije iz Madžarske, Italije, Jugoslavije, Egipta in Izraela, skozi štiri dežele. Na Koroško bo vlak prispel v soboto popoldan. Ustavil se bo v Beljaku in Celovcu, končna postaja za soboto pa je Pliberk. Mestna občina bo invalide tudi prenočila, v nedeljo pa bodo ob 7. uri zjutraj potovali naprej preko Maribora in Gradca na Dunaj. Na vseh postajah so organizatorji „Sončnega vlaka“ povabili plesne in glasbene skupine, ki naj priredijo potnikom prisrčen sprejem. Posebno prireditelji tudi vabijo občane, da se udeležijo sprejema invalidov.
Galicija
Na zadnji občinski seji so v Galiciji razpravljali med drugim tudi o predaji lova. Občinski odbornik Enotne liste, Jože Urank, je že v sosvetu za lov predlagal, da je treba najemnino povišati na 20,— šil. Toda že tam so se zmenili, da bo ostala stara cena — 16.— šil.; pač pa imajo kmetje možnost, da zahtevajo za škodo, ki nastane v gozdu, odškodnino. Na občinski seji so ta predlog sprejeli.
Občina Galicija bo morala za izgradnjo vodovoda dati na razpolago nad pol milijona šil. za nakup vodovodnih cevi.
Slovenski mandatar Urank je glasoval z VP, ko je šlo za vprašanje nakupa stroja za škropljenje proti plevelcu. Prav tako bodo v Galiciji postavili hiši ob avtobusni postaji. Oba predloga sta bila sprejeta.
Libuče
Po dolgem trpljenju, v hudi bolezni je za vedno zatisnila oči Rezika Primoschitz, roj. Hartman. Bila je blaga, priljubljena, spoštovana žena, preprosta in prijazna. V mladih letih je bila pridna delavka doma, nato je bila v izseljeništvu. Ko se je vrnila, se je poročila z Dolfe-jem Primoschitzem. Z dobrim možem je pridno delala.
Žal jo je kruta smrt 9. maja iztrgala iz naše srede. Ko so jo položili k zadnjemu počitku, so ji pevci zapeli v slovo. Pogreba se je udeležilo mnogo prijateljev, znancev in vrsta duhovnikov.
Rajna bo ostala v trajnem spominu kot dobra žena, ki je bila zvesta sodelavka na cerkvenem in kulturnem področju. Bila je dober zgled. Sedaj je vsejana kot dobro seme v rodno zemljo.
Dobrla vas
Tudi SPD „Srce“ je v nedeljo, 10. maja 1981, v svojem Kulturnem Domu priredilo materinsko proslavo. Tej lepi nalogi se je posvetila mlajša generacija. Z prav veliko vnemo so se pripravljali na to počastitev, da bi izpadla mamicam v veselje in njim samim v spodbudo za nadaljnje kulturno udejstvovanje.
Tako predsednik društva, Martin Wastl, kakor tudi tajnik društva, Martin Pandi, obadva sta v zgodnjih letih zgubila svoji mamici, sta z ganljivimi besedami naslikala lik matere.
Ljudmila Sturm, učenka Slovenske gimnazije, je okrog sebe zbrala skupino šolarjev obojega spola, in z njimi začela vaditi otroške pesmi. Uspelo ji je mlademu zboru dati samozavest. Kar korajžno so z nežnimi otroškimi glasovi ubrano zapeli kar lepo vrsto otroških pesmi. Da je njih petje občinstvu ugajalo, je dokazal obilen aplavz.
Da bi program bil čimbolj pester, so se naučili tudi nekaj primernih recitacij, ki so jih lepo podali. Nje mlajši brat Daniel Sturm in bratranec Kristian Rutar pa sta s svojimi harmonikami prinesla v dvorano novo razgibanost. Vse sodelujoče so nagradili z obilnim aplavzom.
Škocijan
Po hudi in težki bolezni je 19-maja za vedno zatisnila svoje oči Frančiška Lach, Podorinova mama iz Grabalje vasi. Pogrebne obrede je vodil župnik Mirko Isop. Pod vodstvom Šimeja Wrulicha je zapel škocijanski cerkveni zbor.
Rajna je že v rani mladosti izgubila starše. Vsa leta je bila pridna gospodinja.
Svojega prvega moža, s katerim je imela enega otroka, je izgubila v drugi svetovni vojni. Pozneje se je spet poročila in rodila še tri otroke. Njen drugi mož ji je umrl pred tremi leti.
Dobro sosedo bomo ohranili ^ trajnem spominu.
Slovenske skupine na reviji mladinskega gledališča
„Igramo v slovenskem jeziku, ^Ijub temu upam, da vam bo igra Ugajala,“ tako je „šef“ lutk Mladje koroške dijaške zveze po kratkem uvodu v vsebino igre dejal gledalcem v auli pedagoške akademije, ki so si v petek popoldan ogledali ,0 predstavo. Lutke mladje so sodelovale pri letošnjem „Woche des darstellenden Spiels“, ki ga vsako 'eto organizira deželni mladinski rsferat. Odrski skupini Koroške dijaške zveze redno sodelujeta pri tem natečaju.
Natečaj „Woche des darstellenden Spiels“ je neke vrste prerez skozi odrsko delo mladinskih sku-P'n na Koroškem. Sodelujejo šole 'n mladinske skupine. Letos so sodelovali tudi Pliberčani z odlomkom iz igre „Kekec“, ki jo je zreži-ra'a Anita Hudi. Skupini nista natopili iz tekmovalnih razlogov, ampak da nemškogovoreči mladinski in strokovni publiki približajo otroško igro v slovenskem jezi-
Mladinska igralska skupina SRD Edinost Pliberk
kolo-scenerija in se kar niso mogli načuditi, kaj ljubezen do igranja in fantazija zmoreta in česa se vse poslužita. Čeprav niso razumeli vsake besede, pa so dojeli vsebino
° razlagi vsebine so lutkarji ko-JZno^ zaigrali, gledalci pa so ss^č sledili poteku na odru. Po-n° jih je privlekla impozantno
igre. Spontano so se po igri zgrnili okoli igralcev mladi gledalci, si ogledovali čudo-kolo in hoteli od lutkarjev čim več zvedeti. Neka
Zdravko Inzko v zunanjem ministrstvu
V začetku meseca maja je nastopj| službo v Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaju naš rojak dr. Zdravko n2ko, ki je deloval prej skoraj aedem let pri Organizaciji Zdru-2enih narodov (UNO).
Zdravko Inzko je obiskoval .vojezično ljudsko šolo v Sve-Cafl v Rožu, Zvezno gimnazijo 2a Slovence v Celovcu, juridič-fakulteto v Gradcu in 'Plomatsko akademijo na Du-naju. Kot študent se je aktivno dejstvoval v slovenskih organi-‘ac'jah (KDZ, SAK, SPD Kočna) a bil občasno tudi sodelavec »Našega tednika“.
..^dravku, ki deluje sedaj v pomičnem oddelku zunanjega mi-strstva, čestitamo in želimo v °vem delokrogu veliko uspeha.
učiteljica pa je rekla „čeprav ne znam slovensko, pa vendar zmeraj vse razumem, kadar vas gledam“.
Da je publika igro z veseljem sprejela in ji tudi sledila, pa pove že to, da so proti koncu vsi ploskali v ritmu pesmi.
Simpozij o dvojezičnosti
V okviru sodelovanja med celovško, graško in ljubljansko slavistiko so pretekli teden razpravljali v Ljubljani o nekaterih vprašanjih slovenščine, važen poudarek srečanja univerz iz dveh držav pa so namenili tudi dvojezičnosti na Koroškem. O teh vprašanjih so predavali predvsem graški slavisti: vodja seminarja prof. Stanko Hafner (Dvojezičnost, temeljni problem slovenistike na Koroškem), dr. Erik Prunč (K tehnki anketiranja v dvojezičnem prostoru na primeru Koroške), dr. Heinz Pfand! (K regionalni porazdelitvi izoleks pri slovenskih dialektih na Koroškem) in dr. Ludvik Karničar (Oblikoslovne premene v slovenskih koroških dialektih). S celovške univerze so sodelovali na simpoziju tudi vodja seminarja prof. Gerhard Neweklovsky ter asisenta dr. Pohl in dr. Olof.
Franz Kaplenig:
„Ljudje naj čuvajo izročilo — slovensko besedo, pesem in navade“
Franc Kaplenig je priznan akademski slikar, večinoma živi pri Zilji, v Draščah, kjer dela in riše v 8 m2 veliki kašči. Kot sam pravi, tam najde motive za svoje slike, tam slika človeka, njegov slovenski značaj ter okolje.
NT: Naredili ste v Kramergas-se grbe prijateljskih mest Celovca. Med temi grbi je tudi novogoriški. Ali je kdo zategadelj kaj rekel?
Kaplenig: Ko sem delal te mestne grbe, so mimoidoči zelo sledili mojemu delu. Pri izdelovanju mestnega grba Nove Gorice pa so vedno znova prihajali mimo taki, ki so me nekoliko ovirali. Povedal sem jim, da sta Nova Gorica in Celovec prijateljski mesti že izpred druge svetovne vojne.
NT: Kaj večinoma slikate in kaj hočete s tem izpovedati?
Kaplenig: Rišem in slikam ziljskega kmeta po premultipiici-ranem načinu, kar ni kopiranje in preslikovanje, vsota vsega tega je produkt okolja in ljudi na Zilji pri tromeji. S tem izpovedujem, da so tu še živi soseščina in zdravi, odkriti medsebojni odnosi, kot jih pač trda okolica in življenje ob meji izoblikujeta. To se kaže tudi v načinu slikanja: z ogljem potegnjene črte in konture so zmeraj zelo ostre, skoraj trde. Tako vidim in rišem človeka in okolje. Rišem samo to, kajti to je moja zemlja. S tem svojim načinom sem uspel tudi v inozemstvu.
NT: Vaši dobri odnosi z domačini in okoljem Vas navdihujejo pri umetniškem delu. Naj to pomeni, da Vam razvoj tega okolja in vplivi nanj niso deveta briga?
Kaplenig: Glejte, v svojih slikah upodabljam abstraktno in umetniško presnavljam Ziljana in njegovo, pa tudi svojo okolico. Včasih pa se zgodi, kot pred nedavnim, da ljudem tudi kaj svetujem.
NT: Kako?
Kaplenig: Neki domačin ima zelo lično in dobro ohranjeno kmečko hišo. Pri popravilu je hotel verando pokriti s pleksi-steklom, kar bi sliko hiše samo skazilo. Svetoval sem mu, naj pokrije verando s skodlami, kar je potem tudi storil. Pravim pa tudi ljudem, naj čuvajo in ohranjujejo svoje izročilo, slovensko besedo, običaje in pesem, ne kot muzeal-nega spomenika, ampak kot važen in pomemben del sebe sa-
mih, odpadništvo pa pomeni človeško, kulturno in socialno izkoreninjenost, katere posledica je puščava, praznina.
NT: In Vaši važnejši uspehi na umetniškem področju?
Kaplenig: Leta 1956 sem z uspehom razstavljal v Ljubljani, 1968 sem prejel nagrado dežele Koroške, dobil sem zlato priznanje galerije Centro v Benetkah, prav tako sem v Izraelu dobil leta 1971 zlato priznanje.
NT: Želimo Vam še mnogo uspehov in hvala za razgovor.
F. W.
r.
PIŠE MIHA ZABLATNIK
Ml ZA VAS
KLUB
SLOVENSKIH
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
KEL
KOROŠKA
ENOTNA
LISTA
Po trenutno veljavnih predpisih more konzument pri kmetu direktno kupovati mleko samo tedaj, če kmet mlekarni tako prodajo posebej najavi in zato tudi plačuje dajatev. Ta ureditev
šel morda posnemalca tudi v naših krajih. Omenjeni kmetje so prodali svoje krave oz. eno svojih krav konzumentom in imajo sedaj to kravo oz. te krave pri sebi na krmi. Konzument-
Kmet-konzument: namesto prodaje mleka, krave na krmo!
pomeni prikrajšanje kmeta in konzumenta v prid mlekarnam. S to problematiko so se dolgo časa ubadali tudi gorski kmetje, ki so se odločili za biološko kmetovanje in preko svoje zadruge prodajali svoje pridelke direktno konzumentom. Le pri prodaji mleka so nastale težave.
Našli pa so izhod, ki bo na-
je torej sedaj ne kupujejo več mleka od kmetov, temveč dobivajo mleko svojih krav. Kmet pa zaračuna krmljenje in oskrbo take krave. Mislim, da bi s tako rešitvijo tudi pri nas bilo poma-gano marsikateremu kmetu, pa tudi vsem tistim odjemalcem, ki si želijo mleko iz hleva, namesto od mlekarn ob- in predelanega mleka.
Od 1. oktobra naprej nov davek za motorna vozila
S 1. oktobrom letošnjega leta bodo začele veljati nove davčne postavke za nekatere razrede jakostne prostornine (Hubraumklassen) osebnih vozil in kombijev. Objavljam tabelo posameznih razredov, ki veljajo za bencinske motorje. Lastniki vozil z dizlovimi motorji bodo dodeljeni vedno naslednjo nižjo davčno postavko kakor tisti z bencinskimi motorji.
jakostna prostornina:
nad
1000 ccm 1250 ccm 1500 ccm 1750 ccm 2000 ccm 2500 ccm 3000 ccm 3500 ccm 4000 ccm
do 1000 ccm 1250 ccm 1500 ccm 1750 ccm 2000 ccm 2500 ccm 3000 ccm 3500 ccm 4000 ccm
šil. na leto 660,-780,— 900,— 1440,— 1800,— 2700.— 3600,— 4500,— 5400,— 8100,—
naš tedniki
MIŠKO KRANJEC:
Števek in Markec
(Iz romana „Kapitanovi“)
Ko je sinilo nedeljsko jutro, je našlo Števeka v kotu, kakor bi bila še vedno najlepša noč, ki je namenjena počitku. Pa ga je mati za nčgo izvlekla iz kota, naj se gre umivat in jest, da bo gnal na pašo. Ne, danes ne bo gnal na pašo. Lepa stvar: ves teden je vprežen v delo in zibanje, v nedeljo pa, ko bi bilo tako prijetno za majhen, lep sprehod, naj žene na pašo. Ko ga
OTON ŽUPANČIČ:
Zeleni Jurij
Jurij Zeleni se z mavrico paše, srečno, veselo selo bo naše: že za vodč, čez travnike jaše.
Z glavo namigne — trava se vzdigne,
obraz okrene — veje odene, z okom obrne — cvetje se strne.
Jurij Zeleni ne hodi drugam, vinca in pesmi je poln naš hram,
drago bo tebi, milo bo nam.
Dobri ljudje vi, jasno vam lice! Rad bi popeval z vami zdravice, ali gole so Slovenske gorice.
Jasno vam lice, misel najbolja! Z vami ostati bilo bi me volja, a na Koroškem še pusta so polja.
Pusta so polja, slana in mraz, treba hiteti, kliče me čas, ali ob letu spet bom pri vas.
Konja vzpodbode, v daljo izginja,
cvetje, zelenje za njim se razgrinja,
da nas Zelenega Jurija spominja.
je mati tako poslala ven, da bi opravil potrebo, je prisluhnil proti Dominkovemu gozdu, kjer so ptice tako lepo pele. Na drugi strani pa se je spomnil slavcev v Dunkovem plotu ob meji. Motilo ga je samo to, da ve za te slavce tudi Pršev Markec.
Nesreča pa je hotela, da je Markec že pasel. Prepeval je na vse grlo, kot bi se hotel falot norčevati iz Števeka, ki je šele zdaj vstal. Števek je za trenutek pozabil na zajtrk. Vtaknil je v žep tri okrogle kamne za vsak slučaj. Skočil je prek domače pregraje na Dunkov vrt, po vrtu prišel do Dunkovega plotu, ki meji na Pršev vrt. Ta vrt se spušča z druge ulice in tam stoji tudi Prševa hiša. Tu je velik Pršev pašnik in prek jarka, ki teče ob Dunkovem plotu, je mogočno jelšje. V tem plötu so bili slavci. Ko je Števek pogledal v gnezdo, je bilo prazno. Nekaj ga je stisnilo v srce. Ozrl se je po Markcu. Oni je še vedno pel, zato je Števek kliknil:
„Hej ti! Zakaj si odnesel mladiče?“ Markec je prenehal prepevati.
„Rad bi vedel, kakšne mladiče.“ Mirno je govoril, samo bič je stisnil.
„Kakšne mladiče! Slavce. Ali ne veš, da je velik greh jesti slavce?“
„Pf!“ je zažvižgal oni. „Slavce bom odnašal. Saj vem za srake, pa jih še nisem odnesel.“
„Te pa si!“
„Bedak.“
„Ti si bedak. In cigan si. Da veš, cigan.“
Že sta se sprijela. Pršev je bil pripravljen za napad. Ko je Števek skočil k njemu, ga je oplazil s to-poriščem po hrbtu, da se je Števek ves zvil in kriknil: Jezus! Nato pa se je Števek oklenil Markca z vso silo, da je fant padel po tleh kot snop. In že ga je Števek tolkel po obrazu. „Na, to zato, kar si me udaril, to pa zato, ker si snedel slavce.“
„Spusti me!“ je kričal oni. „Jezus, moja roka!“
„Le kriči, če bi ti verjel! Na, še to, ker si me vedno tepel.“ Števek je bil s pestjo po njem, strast ga je obšla in ne bi mogel prenehati, da se Markcu ni posrečilo prekotaliti se in spraviti Števeka pčdse. Zdaj je on bil.
„Zdaj ti pa tudi rečem,“ je dejal Pršev prav tako strastno, „da živ ne prideš od tod.“ In tega se je Števek zavedal. Tudi čutil je. Če so ga doma pretepali, je v istem bila neka mera. Te mere niso nikdar prekoračili. Ta cigan pa je mlatil nekam brezskrbno, samozavestno. Števek je hropel. Sapa mu je poha-
jala. Ko pa je Pršev hotel prenesti telo, da bi laže tolkel, si je Števek toliko osvobodil glavo, da se je z zobmi zagrizel v Markčevo nogo. Zdaj pa je Markec strahovito zatulil. Pozabil je tolči, skušal se je samo otresti svojega sovražnika.
„Jezus, tak spusti me, takoj bom mrtev!“ je tulil. Števek ni hotel slišati tega, vse dotlej, da si je
plezati prek plotu. Ujel ga je za srajco, ki je frfotala za njim. Ko je Števek prestrašen skočil s plotu, je onemu v rokah ostal ves hrbtni del Števekove srajce. Pa ni mislil na to, tekel je in se ustavil šele za slamo, ki je bila zložena za plotom.
Tisti trenutek pa so se stegnile po rijem že druge roke in ga zgra-
Slika iz popotne torbe
Arhitektonska posebnost je gotovo mostič čez potok, ki teče med Zahomcem in Ziljsko Bistrico globoko pod farno cerkvijo. Temu mostiču, ki je pokrit, pravijo domačini „zahojnška utca čriez bistriški potok“. V naših krajih mu najbrž ni para.
toliko opomogel, da je lahko skočil na noge in se zavedel, da bo lahko pobegnil. Pršev se je za trenutek sesedel. Videč pa, da mu Števek skuša pobegniti, je zbral vse sile in se spustil v dir za njim. Dohitel ga je pri jarku, ko je fant moral
bile za uho. „Naa!“ je zastokal, ne da bi se ozrl, se iztrgal iz teh neznanih rok in se spustil znova v beg, tokrat vdiljen po vrtu. Ustavil se je pod rdečo jablano. To je bil pot, ki jo je v strahu pred palico že neštetokrat pretekel. Nihče ga ni
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI
Anton Pervinšek, Potok 20.—; Marija Karlbauer, Šmartin 20.—; Marija Spieler, Šmartin 20.—; Josefa Glu-goutz, Podgora 20.—; Franc Kle-menjak, Led 70.—; Johan Bauman, Šentpeter 20.—; Ana Tischler, Tinje 20.—; Helena Tischler, Tinje 20.—; Janez Buch, Klopce 70.—; Valentin Planteu, Velikovec 70.—; Marija Šimenc, Ulmat 20.—; Johana Schar-witzl, Podravlje 20.—; Marija Winkler 20.—; inž. Alojz Samonig, Vrba 30.—; Matevž Kaki, Jezerce 20.—; Martin Rekar, Klopče 100.—; N. N. Podjerberk 20.—; Cilka Kernjak, Trebinje 20.—; Marija Schöffman, Šentilj 20.—; Josef Perdacher, Hol-biče 20.—; preč. g. Martin Hotimitz, Loga vas 20.—; Mihael Mothe, Ple-šerka 50.—; Tomaž Sabotnik, Ple-šerka 20.—; Mirko in Dorica Sabotnik, Roda 20.—; Ludmila Wert-sehnig, Škofiče 40.—; preč. g. Alojz Nadrag, Škofiče 20.—; Janko Schöttl, Rute 50.—; Janez Sajovec, Hodiše 20.—; preč. g. Lovro Kassl, Hodiše 20.—; Mak Fridi, Srednja vas 120.—; Frančiška Karisch, Pod-breg 20.—; N. N., Grebinj 20.—; Janko Miklavčič, Gorinčiče 20.—; Franc Schuster, Rožek 70.—; Ludvig Lesjak, Breg 70.—; Marija Ro-pač, Dule 20.—; Ana Krauzer, Rožek 20.—; Simon Ressman, Pečnica 30.—; Johan Miki, Pečnica 40.—.
(
ir
1
1
k
d
s
n
9,
z;
i?
F
r
z
A
1!
zasledoval. To zato, ker bi bilo 0 neumno; dohiteti te urne noge ni ^ bilo mogoče. Od tam se je ozrl za svojim sovražnikom. Kaj pa — bila je mati. Oče ne bi storil tega, ker __ se ni mnogo brigal za njegove za- n deve, Kristina pa bi se ne upala. P Mati ni stekla za njim, samo za- -grozila mu je: „Čakaj, čakaj, še rad s< prideš nazaj.“ Okrenila se je in ® odšla v hišo. Števek je bil rešen največje nevarnosti, njegov položaj 2( pa je bil nadvse brezupen. Hlače __ in kapo je imel cele, srajca pa je bila vsa razcefrana. Hrbet je gledal iz nje in jutranja sapa mu je nepri' la jetno dela po koži. Samo ovratnik ^ je držal srajco, drugače bi mu od- ^ padla. Ne, domov ne more. Zdaj so S( vsi še preveč razjarjeni nad njim. ^ ^ tudi drugam ne more s takšno ^ srajco. Niti zajtrkoval ni, oni pa bo- c< do sedli za mizo. Vse bodo napra' d' vili brez njega in nihče ne bo rekek si Pustimo nekaj še za Števeka. če je kje poleg, ga še kaj doleti, če ga * ni, si tega nihče ne žene preveč k srcu. Na odpor ni mislil, zdaj je bH 9| prisiljen nekaj ukreniti. Sedel je ^ med veje na jablani — prve so bil® kr za dober meter visoko — in bi ta' Ir ko razmišljujoč o svoji usodi sko- 17 raj zadremal.

Valentin Polanšek
■ V	|	■ V ■
Kriz s krizi
114.
Ali je v Salzburgu vse polno dopustnikov, ker imaš odrezke? Pa vse poznaš?
—	Ne, ne, ljubi moj Mozart in Schubert, nikogar ne poznam, zaradi katerega bi ti moral biti v skrbeh. Same take dobre ljudi imam okoli sebe, ki naju oba blagrujejo in spoštujejo. Tudi tebe. Koliko jaz o tebi njim pripovedujem, bi se sam čudil! Zelo visoko te cenijo. Pa nekje organizirajo te kartne odrezke. Ne vem, kako. Na vsak način, glej to kot izraz nepozabnih dobrotnikov, ki sočustvujejo z najino ljubezensko usodo in nama prerokujejo veliko srečno bodočnost.
—	Da drugim o meni pripoveduješ?
—	Ne begaj se, same lepe reči. Slabih pa itak nimaš. O poljubih sem molčala, seveda.
17.
SENCA KLJUKASTEGA KRIŽA se je pretvorila v oguljeno, obnošeno, prstenorjavo rajhsarbajedinst-
uniformo (RAD), brez vsakega znaka, le na kapi je tičal hitlerjanski križ v RAD kokardi med dvema žitnima klasoma, v ozadju pa lopata. Pošvedrani škornji so bili za dve ali tri številke preveliki, hlače predolge, bluza preohlapna, pas iz neke umetne snovi, perilo zakrpano, nogavice prav tako in cunje za obutev raztegljive. Oprema pa . . . brez lopate! RAD-larji so bili kdaj opremljeni z lopato, kajti ta pred-vojaška formacija je bila v bistvu zato, da dela, dela na kmetijah, dela bunkarje, pospravlja ruševine v zbombardiranih mestih, torej opravlja nevojaško nalogo. Lopat ni bilo videti. Pač pa so oborožili mladce s puškami, ki so imele napoleonsko dolge cevi, bile so res iz francoskega vojnega plena.
Ko jih porazdelijo po tropih, pride na trop VI le 10 nekdanjih kranjskih učiteljiščnikov, ostalih deset so porazdelili na druge trope.
Razdelili je prelepa beseda! Nakričali so jih, nagnali z vzdevki, s psovkami, poniževanji, z žvižgi in s povelji. Sprva so ubogali iz osuplosti. Vsak je nosil še v sebi privatno civilno misel: Eh kaj, zaenkrat baje uganjajo tak cirkus! Se bodo že unesli. Drek se je unesel! Vedno huje je bilo. Kajti o krutem dogajanju v RAD-lagarju se dijakom še sanjati ni moglo. Zdaj, ko je bilo vse ogabno dejstvo, je poredko še kdo zinil katero tako ob strani in morda le še-petaje. Dotičnega pa so iztrgali iz tropa in ga mrcvarili kot izrodek najslabšega kova, ki ga je treba zmleti. Kazensko ekserciranje, valjanje po snegu in nemogočnih krajih, tekanje in ponavljanje najbolj nesmiselnih povelij, vztrajanje v pozorni drži do
wwww	ds
Č;
onemoglosti, odtegnitev menaže in poostreni postop' 0; ki sredi noči in redkega prostega časa. Vse to )e Sv nekdanje dijake strlo. Vsak je zlezel vase. Vsak )e postal mehanizem.	Peklenski	mehanizem brez tova'	g,
rištva in človeških	odnosov.	Fr
Ako je bila kaka	ura prosta,	so	porinili v svoje	ba'	10
rake. Na trdih stolih je vsak ždel v svoji tegobi $ pisal, pisal pisma, četudi samo ljudem, ki mu drJ' ^ gače poprej ničesar niso pomenili. Zdaj je šlo zato; 0s da dobivaš pošto. Pošto vsak dan, po možnosti P1' kosilu in pri večerji. To je bila edina vez s svetofl1' ^ ki je izpričeval v tej prekleti sedanjosti, da je treh3 ^ vzdrževati, da ne bo vse skupaj vrag odnesel. Sev®' da so znali lagati v pismih. Dijaki so bili izkušeni' Niso jadikovali. Tri naivneže tujce so dobili, ki s° |ju domov pisali resnico, pa so jim dali dodatnega ,,P0' ko pra". RAD je krvavo resna zadeva! je vsak uvidel- 12 Pri zajtrku so čuli nekateri iz folksempfengeU3 ^ kosce poročil: . . . Rajhsjusticminister je izdal odlo®' bo glede premih sodov . . . heresgrupe e je zaključil3 dri svoj strateški umik na črti Mostar-Više-grad-D13' s|i na . . . Začetek sovjetske veleofenzive iz mostišča Ba’ ranov z belorusko in ukrajinsko fronto . . .
Sredi obširnega apel-placa sta stala dijak in PibeI sama. V coklah. Abotnih in za pede prevelikih. To je bilo obuvalo, preden si se opremil za vojaške vaj® zunaj RAD lagerja, ki je nosil ime Josef Ressel. je bil zaselek desetih barak krog velikega vežbališ®3 — z drogovi za zastave. Sedaj komaj za silo prekida3 in že je nasulo debelo novega pršca.	>
|naš tednik
petek, 29. maja 1981: 9.00 Poročila " 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina " 10.00 Šolska TV — 10.30 Ljubček, vedno mlajši postajam — 12.05 Janez 'n Lena — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des " 17.30 Medvedi so pripravljeni — 17-55 Za lahko noč — 18.00 Pan opti-kum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, fužinska oddaja — 19.00 Avstrija v siiki _ 19,30 čas v sliki — 20.15 XY-nerešeno — 21.20 Karl Valentin za 99. " 22.05 Šport — 22.15 Nočni studio " 23.15 Poročila.
SOBOTA, 30. maja: 9.00 Poročila — °°5 Angleščina — 9.35 Francoščina " 10.05 Ruščina — 10.35 Vitezi in va-Zali — 11.25 Nočni studio — 12.30 Za-'9raj z nami — 13.00 Poročila — 15.40 Panny Elssler — 17.00 Jolly box — 17.30 Morski roparji na obali — 17.55 lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem ~~ 18.25 Variete international — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19-50 Šport — 20.15 Heinz Conrads 1 (10°0 oddaja) — 21.50 Šport — 22.10 0rnlad jazz-a na Dunaju — 23.10 Po-, r°ena.
■ NEDELJA, 31. maja: 11.00 Ura tiska ~7 12.00 Igra — stavbni kamen življe-a|a — 15.15 Moj prijatelj Salti — 16.45 inokijo — 17.10 Z Odisejem na poti ’ ~~ 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub I seniorjev — 18.25 ORF danes — 18.30 i ječanje s človekom in živaljo — 19.00 i Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času j ~~ 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — , 29-15 Kasanova — 22.15 Glas islama , ~~ 22.20 Poročila.
PONEDELJEK, 1. junija: 9.00 Poroči-a — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled ; lonec — 10.00 Šolska TV — 10.30 • Hdromeda, smrtno nevarni prah z i esolja _ 12.35 Jame — svet brez , sonca — 13.00 Poročila — 17.00 Am, , aani, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lah-
0 noč — 18.00 Živali pod vročim son-erp — 18 25 0R(= danes _ 18 30 Mii
sri-Ska oddaja — 19.00 Avstrija v 'ki — lg 3q čas v sliki — 20.15 Šport ! VD.Ponedeljkih — 21.05 Lisice — 21.55 1 Poemi šport — 22.25 Poročila.
9 TOrEK, 2. junija: 9.00 Poročila -■ ' 5 Am, dam, des — 9.30 Angleščina ! T 10-°0 Šolska TV — 10.30 Sleparji, • k	in juveli — 12.10 Zdravnik in
moka živinica — 13.00 Poročila — ■°0 Am, dam, des — 17.25 Tudi ve-mora biti — 17.55 Za lahko noč ORp18'00 Dekle iz Avignona — 18.25
dal aanes ~ 18-30 Mi’ družinska od-čaJa ~~ 19.00 Avstrija v sliki — 19.30
. as v Sliki — 20.15 Argumenti — 21.15 . Jerstni koktajl — 22.05 Zdravnik proti ep volji - 23.25 Poročila.
■	gnl^^A, 3. junija: 9.00 Poročila — p ^ndi veselje mora biti — 9.35
•	io\nRCOŠČina — 10.05 Šolska TV —
i 1? nn ^ za duzno Ameriko — 17-00 Argumenti — 13.00 Poročila —
•	^-00 Vremenska napoved — 17.30 Viki
r ost1, Za lahk0 noč — 18-00 To i® j M 'al° - 18.25 ORF danes - 18.30 v '8njžinska oddaja — 19.00 Avstrija ' ''kl — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bin-^stm dopust — 21.40 Slike v ogledalu ■O-55 Poročila.
g^^TEK, 4. junija: 9.00 Poročila — i !' P Am, dam, des — 9.30 Dežela in - k0«je.~ 10.00 Šolska TV - 10.30 Bin-12-ir1	~~ 11-55 Janez in Lena —
i 17 nn Waltonovi — 13.00 Poročila — 1?-P0 Am, dam, des — 17.30 Marko — ’	.P5 Za lahko noč — 18.00 Prosim za
' dni?- ~ 18-25 0RF danes “ 18-30 Mi.
■	slik lnSka oddaia — 19-00 Avstrija v
. Vq ' .	20.15 Sončni konji — 21.05 Po-
am konj v reki Ishasha — 21.50 Ve-rn' šP°rt _ 23.20 Poročila.
- i7!K’ a29' maia: 17-25 0RF dar
) stajh '• Solska Tv - 18.00 Igra Dn' kamen življenja — 18.30 Vi
lite, mi zaigramo — 19.00 Mupped-show — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nevidni svet —
21.00	Tajni profesionalci — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Mož v sivi obleki — 0.15 Poročila.
SOBOTA, 30. maja: 17.10 Križarjenje svetovnega popotnika —	17.35
Mupped-shovv — 18.00 Dvakrat sedem
—	18.25 Nogomet — 19.00 Trailer —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Slučaj Vanja
—	22.45 Vprašanja kristjana — 22.50 Z jekleno pestjo — 0.20 Poročila.
NEDELJA, 31. maja: 13.55 ORF danes — 14.00 Športno popoldne —
18.30	Okay — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Tedenski pregled — 20.15 Kraj storitve — 21.45 Šport — 22.00'Soap
—	22.25 Chicago 1930 — 23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 1. junija: 15.55 ORF danes — 16.00 Papeževa maša —
18.00	Znanje danes — 18.30 Orientacija — 19.00 Mupped-show — 19.25 Kdo me hoče? — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Steklena kletka — 0.10 Poročila.
TOREK, 2. junija: 17.55 ORF danes
—	18.00 Dialogi s Herodotom — 18.30 Galerija — 19.00 Muppet-shovv —-19.25 Kdo me hoče? — 20.15 Kaj sem po poklicu? — 21.03 Apropos film —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 3. junija: 17.55 ORF danes
—	18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Mupped-shovv
—	19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah —
21.00	Brez fantazije ni resničnosti — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Konec sanj — 0.15 Poročila.
mesta —- 10.50 Ljudje in zemlja — 11.50 Poročila — 17.05 Poročila — 17.10 Moški ne jokajo — 18.30 Naš kraj — 18.45 Risanka — 18.55 Košarka
—	20.26 Zrno do zrna — 20.30 TVD —
20.55	Vreme — 21.00 Srečanja — 22.40 TV kažipot — 23.00 Poročila.
NEDELJA, 31. maja: 8.50 Poročila —
8.55	Živ žav — 9.45 Tale — 10.40 TV kažipot — 11.00 Festival MPZ Celje 81
—	11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Jugoslavija, dober dan
—	13.35 Poročila — 14.10 Avtomobilske dirke za VN Monaca — 14.55 Poči-telj — 15.25 Avtomobilske dirke za VN Monaca — 16.45 In sina... — 18.10 Sestanek v nebotičniku — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna —- 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ko pomlad zamuja — 21.00 Vas med strelskimi jarki — 21.30 V znamenju —
21.55	Športni pregled.
PONEDELJEK, 1. junija: 17.10 Poročila — 17.15 Vrtec na obisku — 17. 35 Pajkova mreža in mravlje — 18.00 Človek in duševna stiska — 18.20 Prizadeti otroci rišejo — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo mladi — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna
—	19.30 TVD — 19.50 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Odmor
—	21.00 Kulturne diagonale — 21.35 V znamenju.
TOREK, 2. junija: 17.15 Poročila — 17.20 Kapitan Kuk — 17.30 Glasba narodov — 18.00 Pisani svet — 18.30 Obzornik — 18.40 Kričač — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.00 Propagandna oddaja — 20.55 Bojni tovariš Hans Beimler — 22.05 V znamenju.
ČETRTEK, 4. junija: 17.55 ORF danes — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Mupped-shovv — 19.25 Kdo me hoče?
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Trič, trač
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Internacionalno Beethovnovo-klavir-tekmovanje 1981 — 0.50 Poročila.
LJUBLJANA
PETEK, 29. maja: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 Družina Smola
—	18.00 Domači ansambli — 18.30 Obzornik — 18.40 Narodni park Durmitor
—	19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 20.55 Stanovanjska oprema za jutri — 21.00 Buddenbroo-kovi — 22.00 Propagandna oddaja —
22.05	V znamenju — 22.20 Pomladna noč.
SOBOTA, 30. maja: 8.00 Poročila —
8.05	Minigodci v glasbeni deželi — 8.20 Kapitan Kuk — 8.30 Zbis: Jabolko
—	8.45 Ko utihne šolski zvonec — 9.15 Dokumentarna oddaja — 9.45 Jezik v javni rabi — 9.55 Bolnišnica na koncu
SREDA, 3. junija: 17.40 Poročila — 17.45 Z besedo in sliko: Moje akcije — 18.05 Umetnost v revoluciji — 18.30 Obzornik — 18.45 Amaterski studio — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Točno opoldne — 21.25 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov —
21.30	Miniature: Kolumbijsko zlato — 21.55 V znamenju.
ČETRTEK, 4. junija: 17.25 Poročila
—	17.30 Deklica, ki ni znala niti krave pomolsti — 18.00 Mozaik kratkega filma: Ljubezen neke uniforme — 18.30 Obzornik — 18.40 Po sledeh napredka
—	19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj —
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 180.— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za ostalo inozemstvo 300.— šil. (po zračni pošti 550.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer-egger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Petek, 29. maja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — „Kulturna vzajemnost — naša sila“ (posnetki akademije Slov. gimnazije — 2. del).
Sobota, 30. maja:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi od srca do srca.
Nedelja, 31. maja:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 1. junija:
09.15—09.30 Weiß Josef ine: Koroška narečja (šolska rad. oddaja za šolarje od 4.-8. šolske stopnje). 14.10—15.00 Koroški obzornik — Zborovska glasba.
Torek, 2. junija:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Popevke.
Sreda, 3. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Portret koroškega kulturnega delavca: Dr. Anton Feinig.
Četrtek, 4. junija:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin.
19.24 Vreme — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Glasbeni četrtek — 21.35 625 — 22.05 V znamenju
PETEK, 29. maja: 15.55 Balkansko prvenstvo v odbojki — 19.30 TVD —
20.00	Narodna glasba — 20.45 Zagrebška panorama — 21.10 Teveteka — 21.55 V petek ob 22 uri, kulturni magazin.
SOBOTA, 30. maja: 16.25 Nogomet: Vardar: Velež — 18.15 Opera — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Poročila — 20.55 Feljton — 21.25 Športna sobota — 21.45 Resna glasba.
NEDELJA, 31. maja: 16.00 Nedeljsko popoldne — 17.30 Morilec filmov —
19.00	Risanke — 49.30 TVD — 20.00 Jazz na ekranu — 20.55 Včeraj, danes jutri — 21.20 Odrske luči.
PONEDELJEK, 1. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Gledališče strička Brane — 18.00 Partizanske zgodbe — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Po poteh spoznanj
—	20.50 Zagrebška panorama — 21.30 Obljubljena dežela — 22.20 Iz sporeda TV . ..
TOREK, 2. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Palčki nimajo pojma — 18.15 Odprta knjiga
—	18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD
—	20.00 Abba — 20.55 Človek in čas
—	21.25 Zagrebška panorama — 21.50 Od Križevcev do Kalnika.
SREDA, 3. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Kaj je novega pod streho — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Amaterski studio — 19.30 TVD — 20.00 Medalja
—	21.35 Zagrebška panorama — 21.55 Tale.
ČETRTEK, 4. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Družba Zore rdečelaske — 18.15 Znanost — 18.45 Ugrabitev — 19.30 TVD
—	20.00 Teleskopija — 21.00 Po izbiri
—	23.00 24 ur — 23.05 Kronika Sterije-vega Pozorja.
slovenski informacijski center
slowenisches informationscenter
slovene Information center
A-9020 Klagenfurt/Celovec, Viktringer Ring 26
Koroški zbori in tamburice na kasetah
Kočna - Hodiški tamburaši Šentjakobski otroci Danica
8/šport
_l_L"
naš tednik;
27. maja 1981
Šmihelski čebelarji so slavili:
„Bodimo kot družina čebeli“
Minulo nedeljo je Slovensko čebelarsko društvo (SČD) Šmihel vabilo na slavnostno prireditev ob 60-letnici društvenega obstoja. V Schvvarzlovi dvorani v Pliberku se je zbralo veliko število čebelarjev in njihovih
prijateljev ter cela vrsta častnih gostov iz Avstrije in Slovenije. Prireditev sta popestrila moški pevski zbor „Elektroelement“ iz Zagorja ob Savi ter moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč pri Pliberku. Navzoči so si lahko ogledali tudi razstavo „Čebelarstvo včeraj in danes“. V imenu prireditelja je občinstvo pozdravil šmihelski dekan Kristo Srienc v obeh deželnih jezikih. Prav poseben pozdrav je veljal pokroviteljem prireditve — deželni vladi, ki jo je zastopal zaradi odsotnosti Wagnerja in Pfeiferja pliberški župan Franc
Mikusch, generalnemu konzulatu SFR Jugoslavije, zastopal ga je Alfonz Naberžnik, županu občine Pliberk in predsedniku Narodnega sveta dr. Matevžu Grilcu.
Po pozdravnih besedah dekana Srienca pa je spregovoril predsednik SČD Šmihel, Luka Boročnik. V svojem govoru je na kratko orisal pot društva od ustanovitve do danes. Društvo so ustanovili leta 1921, od začetka pa do svoje srmti mu je predsedoval Vincenc Pečnik, rojen v Lepeni pri Železni Kapli. Vincenc Pečnik se je že v rani mladosti začel ukvarjati s čebelarstvom, kot je dejal Boročnik. V prvih letih je SČD štelo 30 članov. Po svetovni vojni pa se je „čebelarska družina“ zmanjšala, toda neumorni delavec in
strastni ljubitelj čebel Vincenc Pečnik je kmalu dvignil število članov spet na 25. Pečnikovi smrti leta 1963, je število članov močno padlo. Društvo je imelo le še sedem članov.
Danes šteje društvo, kot je dejal sedanji predsednik Luka Boročnik, 32 članov. „Delo v društvu napreduje, kar me posebno veseli,“ je dejal Boročnik. Zahvalil se je vsem članom in dobrotnikom, ki društvo podpirajo. Boročnik je svoj govor zaključil z geslom, ki mora veljati za vse čebelarje: vsi za enega. Nato so spregovorili častni gostje. Župan mestne občine Pliberk, Franc Mikusch, se je v imenu deželnega vladarja Wagnerja, kot tudi v imenu občine Pliberk zahvalil za povabilo ter SČD želel vse najboljše pri nadaljnjem delu.
Lepo gesto je župan pokazal s tem, da je spregovoril tudi v slovenščini. „Mi smo v dvojezični občini, zato je moja dolžnost, da spregovorim tudi slovensko“.
Tudi konzul Alfonz Naberžnik se je prireditelju zahvalil za povabilo ter izrekel v imenu generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Celovcu najboljše čestitke k jubileju.
Kot naslednji je spregovoril predsednik NSKS dr. Grilc, ki je dejal, da naj bodo Slovencem čebele zgled: „Čeprav so majhne, ustvarijo veliko, ker ena pomaga drugi. Vzemimo si pri njih zgled in držimo skupaj kot ena družina. Le tako bomo mogli napolniti s pravicami pisker, ki je sedaj še bolj prazen. S skupnim delom nam napolnijo pi-skre z medom“.
Grilc je želel SČD še mnogo uspeha ter voščil predsedniku, ki bo v kratkem slavil 60. rojstni dan, vse najboljše.
Spregovorilo je še mnogo častnih gostov in zastopnikov raznih organizacij, ki so želeli čebelarskemu društvu vse najboljše.
K slikam:
Pozdravne besede je spregovoril Šmihelski dekan Kristo Srienc (levo). — Slavnostni spored je privabil mnogo obiskovalcev (v sredini). — Veliko je bilo zanimanje za čebelarsko razstavo; spodaj:	predsednik čebelarjev
Luka Boročnik (desno).
Po zmagi nad Velikovčani:
SAK na 7 mestu
Na Koschatovem igrišču je SAK minulo nedeljo imel v gosteh enajsterico iz Velikovca. V jesenskem kolu so slovenski nogometaši premagali Velikov-čane 2:1. Nasprotnik je pred nedeljsko tekmo zasedal 4. mesto na lestvici, SAK pa slej ko prej 9. Po zmagi proti močtvu iz Mož-berka v predzadnjem kolu, so gledalci (verjetno tudi igralci) bili radovedni, ali bo SAK-u uspelo poraziti tudi Velikovča-ne.
Slovenski nogometaši so pričeli tekmo zelo dobro in so imeli že v prvih minutah lepe možnosti za zadetek. Nasprotnik se je sprva le težko rešil zgodnjega zadetka. Po desetih minutah
v soboto, 30. 5., ob 16.00 Žrelec 23 — SAK 23 ob 17.45 uri Žrelec — SAK v nedeljo, 31. 5., ob 10.15 SC Žrelec ml. — SAK ml. SV Vetrinj šolarji — SAK šolarji, ob 16.00 v Vetrinju
L_____________________________
je SAK vodil 1:0. Za zadetek je poskrbel Fera, ki je bil tudi eden najboljših igralcev. Po tem zadetku pa so slovenski nogometaši imeli eno stoodstotno možnost za drugo — toda nadaljnjega zadetka ni in ni bilo. Velikovčani so bili v protinapadih nevarni in iz takega protinapada so v 29. minuti tudi izenačili. Nekoliko razočarani so igralci zapustili po prvem polčasu igrišče.
Namesto Luschniga, ki se je bil poškodoval, je v drugem polčasu igral Perč. Slika je bila ista kot v prvem polčasu: SAK je napadal, izigral lepe možnosti, toda vedno spet so napadalci zgrešili gol. Nasprotnik je bil v protinapadih nevaren, toda le-
Podliga vzhod
1.	Borovlje 22	12	6	4	43	14	30
2.	ASK 23	10	7	6	34	23	27
3.	Grabštanj 23	10	7	6	26	30	27
4.	ASV 23	7	11	5	23	20	25
5.	Mostič 21	7	10	4	35	25	24
6.	Velikovec 22	9	6	7	30	28	24
7.	SAK 23	8	8	7	29	35	24
8.	Dobrla vas 21	7	9	5	30	26	23
9.	Kotm.vas 23 6 11	6 34 36 23
10.	Žrelec 23	6	9	8	25	34	21
11.	Sinča vas 22	5	10	7	17	24	20
12.	Breže 22	7	6	9	38	32	20
13.	KAC 22	6	4	12	28	33	16
14.	Šentpavel 22	5	6	11	21	37	16
15.	Možberk 22	4	6	12	23	39	14
pih akcij jim je uspelo le malo. Spet je SAK imel nekaj „stoodstotnih“, ki pa jih napadalci niso izrabili. Trikrat je rešila Veli-kovčane vratnica. V 80. minuti pa je Babšek s čudovitim prostim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. SAK je zasluženo zmagal 2:1.
Tekmo je vodil odlični sodnik Buser. Po tej zmagi zaseda SAK 7. mesto na lestvici.
Postava: Ahlin, Velik (Gregorič), Kreutz, Lampichler, Wo-schitz, Fera, Luschnig (Perč), Babšek, Drnovšek, Zablatnik, Hobel.
Neodločeno proti prvemu
Bilčovs — Sele 0:0
Zadnjo nedeljo so igrali Selani proti vodečemu na lestvici Bilčovsu. Že položaj na lestvici je obetal dramatično tekmo, kajti Bilčovs je moral zmagati. Obe moštvi sta začeli zelo previdno. Prvo možnost za zadetek so imeli Bilčovščani, oster in lep udarec z glavo pa se je odbil od prečke. Po 15 minutah je zamenjal Zdravka Oraže legionar Mohorčič. Na obeh straneh sta bili najbolj zaposleni
obrambni formaciji, tako, da so bile stoodstotne možnosti za gol redkost. Z rezultatom 0:0 je sodnik Mayer odžvižgal polčas.
Po odmoru se je nadaljevala lepa in dramatična tekma. Borba za vsak meter, lepe šanse, na obeh straneh dobra vratarja. Vsi gledalci so samo še čakali na prvi gol. Tega so dali iz lepega protinapada Selani. Iz kritične situacije v Bilčovški obrambi je prišla žoga na levega napadalca N. Hribernika. Nasprotnikovega branilca ni bilo, vratar je pritekel iz gola, Hribernik pa je premišljeno dal žogo z glavo v nasprotnikov gol. Kar nato „zadoni“ sodnikova piščal — indirektni prosti strel za Bilčovs. Vsi gledalci, kakor tudi bilčovški igralci, so se čudili. Ostalo je pri 0:0.
Najbolj pa so se zgražali seveda igralci Donau iz Celovca, ki so glasno navijali za Selane. To pa seveda v slovenščini.
Zadnjo šanso za selsko zmago pa je zgrešil v zadnji minuti F. Jug.
Slov. gimnazija je deželni prvak
Nogometno moštvo Slovenske gimnazije pod vodstvom prof. Antona Malleja, je minuli torek postalo deželni prvak višjih in srednjih šol Koroške. V finalu je gimnazija naletela na moštvo celovške HTL. Na Koschatovem igrišču

je enajsterica Slovenske gimnazije ob podpori velikega števila navijačev tekmo zmagala zasluženo s 3:1. Za dva gola je poskrbel Nan-ti Travnik, en zadetek pa so si dali gostje sami.
Treba je pohvalit celotno moštvo, kakor tudi trenerja prof. Malleja, ki je svojo enajsterico privedel do tako vidnega rezultata.
Meseca junija se bo tekmovanje nadaljevalo na Gradiščanskem, kjer se bodo moštva iz vseh zveznih dežel borile za naslov Avstrijskega prvaka. Slovenska gimnazija bo zastopala kot najboljše moštvo srednjih šol Koroško.
Igrali so: Jenschatz, F. Wieser, Hribernik, Weber, Zdouc, Gregorič, Kreuz, Sadjak, Travnik, M-Wieser, Grilc.
v soboto, 30. 5., ob 15.45 Trdnja vas 23 — Sele 23 in ob 17.30 uri Trdnja vas I — Sele I
J
---^