KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenturt $>„ b. b.
0 ^TO XXIV / ŠTEVILKA 39
CELOVEC, DNE 28. SEPTEMBRA 1972
CENA 2.50 ŠILINGA
Smo li na poti v Evropo?
Nedavno so na Dunaju praznovali ob-etnico evropskega gibanja.
Kmalu nato so arabski razbojniki na o-lznpiadi v Miinchnu ugrabili enajst izra-ehkih športnikov in jih umorili. Olimpia-I je svetovni znak miru in merjenja te-tjnih zmožnosti in vrlin vseh narodov in * ne smela biti prilika za obračune polipih sovražnosti. Streli v Miinchnu so razburkali duhove in našli tudi odmeve v arabskem svetu.
Kemu zločinu je sledila ugrabitev šved-. Sa letala po hrvaških ustaših,-> ki so pot-nike letala spustili, ko jim je švedska vlada 'Zr°čila sedem na Švedskem zaprtih Hrva-°v> med njimi dva morilca jugoslovanske-veleposlanika Roloviča v Stockholmu,
0	so dobili od švedske vlade popotnico v r^sku pol milijona švedskih kron. Letalo W-io prisilili na let v špansko prestolnico ™Qdrid. španska vlada je vso skupino hrčkih ustašev zaprla, ni pa znano, ali jih
°d° v Španiji sami sodili ali jih bodo vr-Hlli Švedski.
Zadnji teden so se po ei/ropskih prestolni-pojavila pisma, oddana v holandskem . rristerdamu, naslovljena v prvi vrsti na z*aelska predstavništva in osebnosti. V teh Parnih je bilo spravljeno razstrelivo, ki naj
1	pri odpiranju eksplodiralo.
Ko je le par primerov za vzdušje, ki vla-1(1 v Evropi in je slika dejanskega stanja naši celini. Evropske države pa prodaji0 orožje afriškim in azijskim državam, morejo mali narodi nadaljevati medse-°jno morijo.
■ Kake so dejanske prilike, tako je vzduš--e vted narodi in državami, kljub lepim Š°vorom o združeni Evropi in kljub dol-f°letnemu trudu, da bi vsaj omejili oboro-fvanje.
Naš življenjski prostor je majhen in člo-k bi smel pričakovati, da smo vsaj v tem r, °storu pripravljali in pripravili pot v Evropo.
tovorili so o toleranci, o strpnosti, o trnem sožitju dveh narodov v deželi. Go-Tl'i so o enakopravnosti, naglašali so, da Orajo slovenski skupnosti dati vse pra-, Ce> ki so ji zagotovljene po besedilu in u.u členga 7 državne pogodbe. Sedem-?{s} ^t po podpisu državne pogodbe je L*Ce.fo ylada brez sodelovanja prizadete anjšine izvajati le v malenkostnem obse-obveznosti člena sedem.
Zadnji teden je pokazal, kako vzdušje je y tvarilo pisanje koroških listov v deželi. .?Pet in zopet smo brali, da posiljuje manj-$/!a večinski narod, kako vlada in večin-1 narod izpolnjujeta vse obveznosti. S to proti koroškim Slovencem se je na-n . toliko goriva v tankih koroške nestrp-y?stl’ da je začelo goreti ob par več ali n arii posrečenih krajevnih topografičnih ^apisih. V prvi in drugi noči so bili z la-premazani slovenski deli table ali pa $ £able sploh izginile. S temi dejanji je dulno, da je v deželi usidran še vedno Hitlerjevih časov, ki je hotel Slovence ^trebiti,
koroški domovini so plenili in ropali J"*«', del Koroške so zasedli Francozi, Ko-j, sk°je okupiral Hitler z avstrijsko legijo, roško so zasedli Angleži, vse je minilo. r^Uenci smo ostali. Če tudi vojni s tabla-ka ne. k0,710 klonili glave in z delom do-fjZfP da smo, bomo tudi to bitko dobili. v nN'ene table ne morejo dokazati, da Slo-£cey v deželi ni, pač pa dokazujejo foU*ie> da Koroška še ni zrela za svoje £ °oZeme, od združene Evrope pa smo bolj
-jjljeni, kot smo bili v času raznih za-edb.
izPo}iazi nestrpnosti v deželi so ponovno t™*ni, če poskušajo požar sedaj gasiti 1 stranke in razna društva ni odločilno.
60-letnica pevskega zbora SPD »Danice”
Odličja zaslužnim delavcem
Pevski zbor SPD „Danice“ je praznoval zadnjo nedeljo pri Voglu v Št. Primožu 60-letnico svojega obstoja. Danes je ta zbor eden najbolj znanih in kvalitetnih slovenskih društvenih zborov na Koroškem. Upoštevati je seveda treba, da so pevci in pevke izključno amaterji, ki poleg svoje zaposlitve žrtvujejo precej prostega časa kulturnemu in narodnemu delovanju. V svojem šestdesetletnem obstoju je zbor doživel vi-sočine in tudi globine. Komaj so ga ustanovili — duša ustanovitve je bil dolgoletni dirigent, »slepi organist" Andrej Mičej iz Št. Vida — že je leta 1914, tik po ustanovitvi prosvetnega društva »Danica", izbruhnilo prvo svetovno klanje, ki je za več let prekinilo delovanje. Razmere po letu 1920 nikakor niso bile naklonjene slovenstvu. Leta
1937 je zbor obhajal 25-letnico, a že leto na-vrh je zavladal v Avstriji nacizem, ki je kaj kmalu pokazal svoje kremplje in prepovedal vse, kar je bilo slovenskega.
Druga svetovna vojna je zarezala globoke rane med društvenike.
Po osvoboditvi se je znova začelo kulturno delo. Iz malih začetkov se je polagoma razvil zbor, ki je prepričal zlasti s svojo visoko pevsko ravnijo. Že več kot 10 let prireja zbor »Danice" med sezono redne koncerte slovenskih pesmi, namenjene tujim gostom. Ti koncerti so za prenekaterega tujca prvo zavestno srečanje s slovanstvom, s slovensko kulturo na Koroškem. Letos vigredi je zbor gostoval v Nemčiji, v Nurn-bergu, in tam požel sijajen uspeh.
Govor župana Lubasa
V imenu zbora je pozdravil Stanko Wa-kounig vse navzoče, med njimi kapelškega župana, deželnozborskega poslanca Josefa Lubasa, častnega pokrovitelja, bilčovskega župana, deželnega poslanca Hanzija Ogrisa, konzula SFRJ Branka Čopa s soprogo, zastopnika velikovškega okrajnega glavarja Pavla Apovnika, predstavnike slovenskih političnih in kulturnih organizacij, oba slovenska šolska nadzornika, duhovščino ter zastopnike koroških slovenskih prosvetnih društev. Slikar Werner Berg se je oprostil, zboru pa je podaril tisoč šilingov.
Župan Lubas je v svojem nagovoru nakazal najprej oba vzroka, zakaj je prevzel častno pokroviteljstvo. Zbor »Danice" se trudi s svojim delom za mirno sožitje na Koroškem, zahvalil pa se mu je tudi za številne nastope v Železni Kapli, ko so šent-
viški pevci skupno s kapelškimi v zboru »Franc Pasterk-Lenart" olepšali marsikatero prireditev. 60 let pomeni v društvenem življenju veliko, bili so veseli in žalostni trenutki, iz njih pa se je treba učiti. Prizadevati se moramo za politiko miru in svobode. Pevci »Danice" so jasno pokazali svojo pripravljenost in svoj pogum, da izpovejo slovenstvo, da se izrečejo za slovensko pesem. Uspehe so želi tudi zunaj koroške dežele. Za vse to jim velja iskrena zahvala in vsa podpora. Bistvene misli je ponovil tudi v slovenščini.
Počastitev zaslužnih pevcev
Glasbenik Radovan Gobec je izrekel v imenu Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije »Danici" iskrene čestitke. Poudaril je, da so šentviški pevci ohranili slo-
vensko petje tudi takrat, ko je bila močnejša pesem orožja. Pevci »Danice" pojejo danes bolj sveže kot pred 60 leti, njihova pevska raven se da primerjati z dobrimi zbori iz matične domovine. Želeti je, da bi slovensko pesem slišali tudi tisti, ki je ne slišijo radi, da bi segla do vseh ljudi, ki še iščejo svoje pravice. Ustanovitelju in prvemu dirigentu Andreju Mičeju je izrekel Gobec iskrene čestitke in besede zahvale. Zatem je podelil Gallusova odličja.
Bronasta odličja (nad 10 let) so prejeli: Fani Marko, Tinej Hribernik, Vladimir Wa-kounig, Jože Nabernik, Anica Kežar, Mojca Hribernik, Janez VVakounig, Jurij Kues, Mirko Ogris, Valentin Rupic, Helene Sticker, Danica Kežar, Marija VVakounig, Marija Prunč, Marjeta Bučovnik, Ana Polzer, Marija Škof, Anica Kežar, Stanko VVakounig, Fini VVastl.
Srebrna odličja (nad 15 let): Marko Marko, Franc Pegrin, Rok Bučovnik.
Zlata odličja (nad 25 let): Milan Hobel, predsednik SPD »Danica", Anton Rutar, predsednik pevskega zbora, Hanzej Kežar, dirigent, Andrej Mičej, ustanovitelj in prvi dirigent.
Sledile so še čestitke ZKPO občin Slovenske Konjice in Celje ter pevskega zbora iz Zreč, ki je že dalj časa prijateljsko povezan s šentviškimi pevci.
Predsednik KKZ Lovro Kašelj je v svojem nagovoru nanizal nekaj bistvenih dogodkov, ki so odločilno vplivali na zgodovino zbora. (Govor objavljamo na 4. strani.)
Kot zadnji je spregovoril predsednik SPZ Hanzej Weiss. Zgodovina slovenske prosvete je tudi zgodovina slovenskega narodno-
političnega dela. Nekdanji tabori so bili tudi kulturne manifestacije. Pesem je budila narodno zavest. Zatem se je dotaknil trenutnega položaja na Koroškem. Nacionalistična gonja je naperjena proti pravicam koroških Slovencev; usoda dvojezičnih napisov je jasen dokaz. Zakon o dvojezičnih krajevnih napisih ni v skladu z državno pogodbo. Toda še tako malenkostno rešitev hočejo razbliniti v nič. Naše slovenske vasi so znane, ni jih samo 205. Zahtevamo tista krajevna imena, ki jih uporabljamo Slovenci v časopisih itn. Kdor jemlje jezik, zavestno uničuje narod. Ponekod so akcijsko odstranjevali lepake, ki opozarjajo starše, naj prijavijo otroke k dvojezičnemu pouku. Slovenskim otrokom bo tudi treba nuditi primerno gospodarsko-turistično izobrazbo. Upamo, da bo to mogoče, ko bo Slovenska gimnazija imela lastno poslopje. Pri deželni vladi hočejo zdaj namestiti novega manjšinskega referenta. Zahtevamo, da je to človek, ki pozna slovensko kulturo in ki se priznava k slovenstvu. Slovencem tudi pripada lastni kulturni referat. Nemci imajo kar dva. Samo, če bodo oblasti izpolnile vse obveznosti, bo možen enakopraven razvoj.
Spomin mrtvim pevcem
Slavljenec Andrej Mičej je v kratkih besedah orisal nastanek zbora pred 60 leti in njegovo zgodovino. Ko se je leta 1912 vrnil iz šole v Celovcu, je začel zbirati pevce. Leta 1914, ko so ustanovili prosvetno društvo, (Nadaljevanje na 5. strani)
Koroški kulturni tedni
V ponedeljek, dne 25. septembra 1972, je bil svečan začetek koroških kulturnih tednov.
Deželni glavar g. Hans Sima je v svojih uvodnih besedah naglasil dejstvo, da bodo maturanti leta 1973 že lahko na celovški visoki šoli pričeli svoj študij v 14 strokah.
Rektor celovške visoke šole g. dr. VValter S c h o I e r je poudaril, da bodo letošnji visokošolski tedni veljali razglabljanju misli »Visoka šola danes". Visoka šola naj bi bila torišče znanstvenega raziskovanja in študija, prostor dialoga med profesorji in študenti, ne pa kraj razgrajanj in revolt.
KRATKE VESTI
e V Peking je prispel na šestdnevni u-radni obisk japonski ministrski predsednik Tanaka. Kmalu po prihodu se je le-ta pogovarjal s Ču En-lajem. V tem času sta izrazila željo, da bi obe deželi normalizirali svoje odnose. Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da se oba politika pogovarjata tudi o važnih svetovnopolitičnih zadevah. V znamenju največjega optimizma sta bili zdravici, ki sta si jih izmenjala Tanaka in Ču En-laj na svečani večerji. V zdravici je japonski državnik uradno izrazil obžalovanje za gorje, ki ga je Japonska prizadejala kitajskemu ljudstvu v dveh vojnah.
•	Letošnje zasedanje glavne skupščine OZN v New Vorku se je začelo z debato o konkretnih ukrepih proti svetovnemu terorju. Ameriški zunanji minister Rogers je kot prvi predložil načrt konvencije proti terorizmu, ki zahteva izročitev ali kaznovanje teroristov, ki so v kaki drugi državi umorili civiliste, jih ranili ali imeli ujete kot talce za dosego svojih političnih ciljev.
•	Z razočaranjem, obžalovanjem in presenečenjem so v torek po vsej zahodni Evropi vzeli na znanje, da so se Norvežani v referendumu s 54 proti 46 odstotki izrekli proti pristopu Norveške k Evropski gospodarski skupnosti.
Zastopnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Radovan Gobec, podeljuje sedanjemu neutrudnemu pevovodji Hanziju Kežarju Gallusovo zlato odličje.	Foto: Zaletel
Univ. prof. dr. Theodor Veiter:
(1. nadaljevanje)
Večjezičnost koristi vsakomur!
V nacionalitetnih državah (multinacional-nih, plurinacionalnih ali polietničnih državah) si pogosto pomagamo s principom jezikovnega področja (teritorialnim principom), po katerem se enkrat za vedno fiksira čisto-jezikovne teritorije. Kot primer navajamo Švico in Belgijo. Te države so sicer večjezične, to pa ne zadene jezikovno mešano področje, na katerem je hkrati pripu-ščenih na istem teritoriju več jezikov eden poleg drugega, temveč je ta večjezičnost privedla do tega, da je državno področje zgrajeno takorekoč kot mozaik iz delcev ploskev, katerih vsaka posebej označuje enojezično področje. Znani naziv za večali mnogojezično Švico je v toliko zgrešen, v kolikor navadno niso večjezični, temveč je razdeljena Švica na jezikovna področja, v katerih je pripuščen samo en jezik v šoli in javnem življenju, pač pa obstaja v celoti več takih jezikov, ki se imenujejo po zvezni (švicarski) ustavi nacionalni jeziki. Prava večjezičnost obstaja potemtakem samo pri centralnih uradnih mestih zveze in pri ostalih javnih službah, ki presegajo jezikovna področja (npr. železnica). Vsekakor se pri tem ugotavljajo razlike, npr. retoromanšči-na ni omejena le na eno jezikovno področje in tudi precejšnji deli italijanske Švice kažejo sliko istočasnega vzporedja italijanskega in nemškega jezika (alemansko narečje). Temu nasprotno je francoski jezikovni teritorij ostro ločen od nemškega in francosko govoreči Švicar se namenoma ne uči nemškega jezika, vsekakor ne aleman-skega narečja.
Državni narod (ljudstvo) je v tako ustrojenih državah večjezično, je pa teritorialno razdeljeno na enojezična področja; v vsakem od teh je drug jezik državni jezik.
Pogosto pa se zgodi, da je državni narod mešano-večjezičen. Površno gledano, velja to sa državni narod v provinci Ouebec in navajamo primer iz province Bozen/Bolca-no, katere državni narod je dvojezičen. To velja tam predvsem glede uradnega jezika, medtem ko prebivalstvo ne kaže absolutno enotne slike. Južni Tirolci vseskozi dobro obvladajo italijanščino, ker je državni jezik cele Italije, tam naseljeni Italijani pa se šele kratko trudijo za znanje drugega deželnega jezika.
Vsekakor moremo reči, da je državni narod province Božen dvojezičen, v ladinskih dolinah celo trojezičen. Etnično in jezikovno edino prevladujočega državnega naroda v teh predelih ni, medtem ko hoče biti za Italijo v celoti italijanski narod hkrati državno ljudstvo (narod), in državna nacija ter državno-jezikovni narod.
Samo na sebi so le redki primeri, da je državni narod večjezičen. Ker je skoraj nemogoče da širša ljudska plast obvlada razen materinskega jezika še drug jezik, ali pa tretjega in četrtega, če izpustimo posebne primere, kot npr. Bratislavo kot je bila še do leta 1938, na kar je opozoril VVeisgerber, da je le redko posamezni človek večjezičen in še redkeje narodna skupnost. Tudi v primeru južne Koroške ali pa doline Natisone ali province Trst ali občin Capodistria/Ko-per, Isola /Izola, Piran — Portorož/Pirano — Portorose, ne moremo govoriti o dvojezičnosti, ampak samo o mešano-jezičnih področjih. Dvojezičnost tamkajšnjega državnega naroda bi vendar pomenila, da vsi prebivalci obvladajo oba jezika kot materinska jezika. To pa postane že težavno v tem, da pripadniki jezikovnega in kulturnega naroda, ki tvori krajevno večino, sploh ne mislijo na to, da bi se priučili docela manjšinskega jezika. Premiki v družbeni poziciji lahko preprečijo kaj takega. To jasno opazimo v arabskih področjih z izraelsko zasedbo, kjer je moč okupatorja celo takšna, da je številčno močnejšemu, pač pa družbeno realno na stopnjo manjšine potisnjenemu avtohtonemu prebivalstvu vsilila dominantnost svojega jezika. Očividno obstaja v Alzaciji tendenca k perfektni dvojezičnosti, če vidimo trud Rene-Schickele-kroga v StraBburgu v časopisu »Zvveispra-chig — unsere Zukunft; le bilinguisme — notre avenir". Dejansko pa noben Francoz ali pofrancožen Alzačan ne bo hotel biti dvojezičen, predvsem pa ne z alzaško-nem-ščino kot drugim jezikom, tako da se samo Alzačani trudijo za dvojezičnost, da z znanjem francoščine in hkrati popolni ohranitvi svoje lastne jezikovne kulture gospodarsko ne bi utonili.
Večjezični državni narod torej ne obstaja. Ali se določen narod trudi biti brezpogojno državni narod, torej vsekakor diskri-
minira jezikovno manjšino in jo skuša asimilirati, ali pa se vsota državljanov (državni narod = državna nacija) razdeli na pripadnike različnih jezikovnih skupnosti, ki sicer govorijo in razumejo drugi ali celo tretji jezik, kljub temu pa pripadajo samo eni edini jezikovni skupnosti in jezikovni kulturi.
Prav iz tega razloga je problem večjezičnosti glede državnega naroda tako težaven.
III. VEČJEZIČNOST KOT DRŽAVNO-IN NARODNOPOLITIČNA NALOGA
Večjezičnost proti asimilaciji V tem primeru lahko predpostavimo, da je vsako namerno ali prisilno asimiliranje narodnih skupnosti in etničnih ali jezikovnih manjšin usmerjeno prot človekovim pravicam glede na njihov današnji standard in
ALZAŠKA OB ADIŽI ALI:
Zunanji videz vara
Kot pa kaže, le ni vse tako sijajno. Vsaj v takem smislu je treba razumeti komentar, ki ga je objavil svobodnjaški (FPO) državnozborski poslanec Otto Scrinzi, primarij na celovški psihiatriji, v »Karntner Nachrichten", koroškem glasilu svoje stranke (sobota, 9. septembra, stran 2). Svojemu prispevku je dal pomenljiv naslov: „Ein El-saB an der Etsch?“ (Alzaška ob Adiži?). Uvodoma ugotavlja, da je za površnega obiskovalca vse v redu. Dežela je prepolna letoviščarjev, mnogo je novih gostinskih podjetij „v dobrem tirolskem slogu", naselila se je industrija. Stranski zaslužek je prinesel blaginjo v zadnjo gorsko vas. Toda, tako nadaljuje Scrinzi, velika vprašanja še čakajo rešitve, kljub „paketu" in »operacijskemu koledarju". Avstrijsko južnotirolsko politiko, ki jo je izsilila dVP z najmanjško večino, in ki jo nadaljujejo socialisti kljub prejšnjim izjavam, bi lahko označili na kratko: »Operacija uspela, bolnik mrtev". Seveda taka smrt ne bo prišla na hitro. Mesta se bodo dokončno poitalijančila v eni človeški generaciji, vasi in zaselki bodo ohranili še za nekaj rodov svoj »pranemški značaj", čim bolj so oddaljeni od središč, tem dalje. Vprašanje je le, če se ne bo spet pojavil kak Mussolini ali Toiomei, da bi pospešil zgodovinski razvoj.
Južnotirolska „vindišarščina“?
»Za tistega, ki pozna deželo in ljudi že pol stoletja, ne more biti nobenega dvoma: Južni Tirol je na poti k temu, da postane Alzaška ob Adiži. Od petih mest v deželi imata samo še najmanjši dve zanesljivo nemško večino." Tako večino izpodjedajo priseljevanje in mešani zakoni. Kmečki sinovi in hčere ne najdejo primerne zaposlitve doma, tudi stanovanja so predraga. Mnogo se jih izseli v Nemčijo, a le malo se jih vrne.
Narodnostna in jezikovna meja se premika proti severu. Ni več jasnih meja med jezikoma. V nemški pogovorni jezik se vrivajo italijanske besede, italijanske rečenice, vse pogosteje uporabljajo južni Tirolci oba jezika izmenoma. Pogovor, ki ga začnejo v nemščini, nadaljujejo v italijanščini. Scrinzi ugotavlja, da je nekaj podobnega v alzaškem StraBburgu čisto običajno.
ga je treba odklanjati, čeprav se pogosto dogaja. Tako kot predstavljajo narod, narodnost in zato tudi narodne skupnosti vrednote, v katere ne smemo poseči s silo in razdeljevalno (čl. 27 Konvencije o državljanskih in političnih pravicah), tako je tudi jezikovna skupnost vrednota in dostojanstvo v splošnem smislu človekovih pravic in je ne smemo brez pomisleka uničiti. To sicer ne izključuje, da jeziki izumirajo in utonejo. Haarmann navaja v svoji dokumentaciji iz leta 1972, ki šteje med najpomembnejše tozadevne publikacije nasploh več majhnih evropskih jezikov, ki pravkar ugašajo ali pa so v najnovejši preteklosti ugasnili kot manksko, vebsko, karaimsko, livisko i. dr. Ne smemo pa misliti, da morejo izumreti samo manjši jeziki. Tudi zunanje postojanke velikih kulturnih jezikov se lahko izgubijo, ne da bi bilo potrebne namerne asimilacije ali zatiranja. To velja tudi za izrecno svetovne jezike (»langues prioritai-res" v smislu W. F. Mackeya), katerih število je zelo majhno, ki pa obsegajo zdaleč največji del svetovnega prebivalstva.
Napake avstrijske in južnotirolske politike
Zatem žigosa Scrinzi pomanjkljivost avstrijske politike po drugi svetovni vojni, predvsem sporazum Gruber-De Gasperi. Južnotirolske politike same deli v. dve skupini. V tiste, ki so jim bila poglavitna gospo-darskopolitična merila, ki so deloma sodelovali s fašisti proti nacistom in pri katerih je bilo odločilnega vpliva reakcionarni klerikalizem. In v skupino okoli poglavarja SVP in bozenskega deželnega glavarja dr. Silvia Magnaga, ki je prišla na oblast po velikem zborovanju v Sigmundskronu. Toda ta skupina ni dopustila nobenega drugega mnenja, s tem pa je rahljala narodno enotnost, ki je nastala zaradi fašističnega zatiranja in fašistične asimilacijske politike. Taka ozkotirna politika je ob avstrijskem sodelovanju tudi popolnoma zavozila boj za resnično avtonomijo.
Zborovanje v Meranu, kjer se je odločilo vodstvo SVP za paket, je tudi razbilo notranjo enotnost Južnotirolske ljudske stranke, Dieti je glasoval v rimskem parlamentu proti paketu, zaradi tega so ga izključili iz stranke. Toda Dieti si je ohranil med južnimi Tirolci precej pripadnikov.
Možna rešitev: Magnagov odstop
Magnago je izvojeval nad Deitlom Pirovo zmago. Toda opozicija že zahteva, naj Magnago odda eno svojih mest. Če bi se odločil, da ostane predsednik stranke, bi s tem stranko dokončno razcepil. Če pa bi prevzela vodstvo stranke Brugger ali Dalsass, bi postala možna sprava z Dietlom. Seveda bi morala nova politika biti usmerjena zlasti v socialnopolitično smer, tudi klerikalne sile bi se morale umakniti. To pa bi tudi pomenilo konec Jennyjeve stranke napredka, ki se je sama ožigosala s svojim volivnim priporočilom za italijanske socialiste.
Na koncu se Scrinzi priznava k evropskemu duhu, k prijateljstvu in sodelovanju med narodi. Zlasti mu je zoprna jezikovna ba-stardizacija. In ravno tu tiči ptič. Članek je izredno zanimiv. Odpirajo se za enega bolj, za drugega manj — presenetljivi pogledi. Za tistega, ki doživlja iz dneva v dan koroško stvarnost, na žalost ni preveč presenetljiv. Priznati moramo, da so se Italijani naučili marsičesa pri avstrijski raznarodovalni politiki. Zanimiva je za nas Slovence tudi Scrinzijeva ugotovitev, da vdira v pogovorni jezik južnih Tirolcev italijanščina čedalje
Nekaj podobnega smo že skusili na Koroškem
Znano je, da Italijani skušajo spremeniti narodnostni značaj na Južnem Tirolskem s priseljevanjem Italijanov iz vseh krajev države. Industrija potrebuje delovno silo, v južni Italiji primanjkuje delovnih mest, torej se je zadnjih 54 let, odkar je Južni Tirol pod Italijo, preselilo ogromno število iz skrajnega juga na skrajni sever. To politiko je seveda podpirala in še podpira državna oblast z vsemi sredstvi. Fašistična strahovlada je skušala uničiti nemško narodnostno skupnost kar najbolj brutalno. Mussolini se je celo sporazumel s Hitlerjem, za preselitev vseh nemških južnih Tirolcev v Nemčijo, „Heim ins Reich". Precej jih je potem tudi optiralo za Nemčijo. Po vojni so se razmere zboljšale, južni Tirolci so dobili močno zaščito, dvojezičnost v vseh uradih in podobno. Pač stvari, o katerih koroški Slovenci samo sanjamo. Toda Avstrija, ki se je borila z vso ihto za upravičene pravice južnih Tirolcev, kakor da noče uvideti, da bi morala dati tudi koroškim in štajerskim Slovencem ter gradiščanskim Hrvatom vse tisto, za kar se je bojevala v Južnem Tirolu.
Koroška dobila dvojezične napise
Ko je razpadla leta 1918 Avstro-ogrsK* monarhija, so odstranili v južnem deN Koroške tudi dvojezične napise. V mc narhiji nobenega ni motilo, da so bH taki napisi tudi na javnih poslopjih, npf na železniških postajah. Teh napisov k? roškim Slovencem tudi po 10. oktob? 1920 niso vrnili, kljub temu, da jim P deželni zbor pred plebiscitom sloves?* obljubil enakopraven položaj v dežel' Borba za enakopravnost tako spričo d? želnopolitičnih razmer nikoli ni preneh? la. Medtem, ko so koroški Slovenci sk? zi vsa desetletja kazali na krivice in ne rešena narodnostna vprašanja, so Ne?1' ci vedno zanikavali, da so Slovenci z? postavljeni. Šele diskusija o dvojezični napisih je izsilila izjave, ki so bile za k? roško javnost nekaj povsem novega. ^ šoki predstavniki dežele — med nji1" deželni glavar — so priznali tako v d6-želnem zboru kot na javnih zborovanji!1: da gre pri uresničitvi pravic slovenj manjšini za obveznosti, ki segajo naZ*l že 50 let.
V sredo, dne 20. septembra 1972, ie dobila Koroška dvojezične napise. Ce?1' na uprava jih je postavila s kažipoti v vaseh, ki spadajo pod njeno območij ostale dvojezične table pa morajo pusti' ti postaviti župani tistih občin, v kateri so predvideni po zakonu z dne 6. juW8 1972 dvojezični napisi.
Koroški Slovenci smo že večkrat z? vzeli do dvojezičnih napisov svoje stal1' šče. Ponoviti hočemo le, da sedanja f? šitev ni v skladu z določili državne P°j godbe. Tega mnenja so tudi mednargi no priznani strokovnjaki za manjšini vprašanja, kot prof. Veiter in prof. & macora.
Za kakšno rešitev gre pri tem, če Pf med dješko občino na severu in žitral’ sko na jugu — razen nekaj naselij v d? brolski občini — ni predvidenih nobeni11 dvojezičnih napisov, tako tudi ne v 5k? cijanu, Sinči vasi in Dobrli vasi, izvzet j6 tudi Velikovec, ki je za vse prebival?* Podjune upravno oziroma politično sr? dišče. V Ziljski dolini nobeno večje n*' selje nima dvojezičnih napisov. Kažej0 pa vasi v okraju Šmohor, kako daleč s? ga slovenski živelj tudi na zapadu. Vem? da je treba vzroke take rešitve iskati ljudskem štetju 1961, ki je kot podiafl, za uresničitev dvojezičnih napisov nal bolj neprimerno.
Čemu se razburja sedaj nemška iaV! nost, je povsem nerazumljivo. Še m a? pa so razumljivi napadi na slovensK manjšino, ki k pogajanjem in predp? pravam zakona sploh ni bila pritegnjen* Naravnost neodgovorni pa so tisti W mentarji v nemškem časopisju, ki so P° vezani s skritimi grožnjami, češ neifiŠ* javnost se bo znala braniti „z demokf* tičnimi sredstvi". S takimi „demokr*' ličnimi sredstvi" je padla tudi obvez? dvojezična šola. Organizirani šol?* štrajki so nam še dobro v spominu. PfeC tem razvojem svarimo!
Sicer tudi koroški Slovenci nismo z* dovoljni s sedanjo rešitvijo. Vendar sk? šamo videti tudi pozitivne strani rešiti Tako je dobila vrsta narodnostno P° membnih krajev dvojezične napise, ta* v beljaškem okraju: Zahomec, št. U nart, Loga vas, Št. Peter in Št. Jakob Rožu, v celovškem okraju Hodiše, 0' čovs, Radiše, Slovenji Plajberk, št. Ja^ v Rožu in Sele, v velikovškem okraju P Žvabek, Blato, Vogrče, Rinkole, Libu?? Šmarjeta, Bistrica nad Pliberkom, S1” hel, Globasnica, Obirsko, Bela, Št. Vid Podjuni in Žitara vas.
A tudi v vrsti manjših naselij se b°°.e pojavili še slovenski napisi. Koroška I postala tudi na zunaj dežela dveh ?* rodov.	Dr. V. inZ*
močneje. Tudi na Koroškem se je zgod'1 nekaj podobnega. Iz koroške jezikovne »P3, stardizacije" pa so ustvarili razni ljudje, sto nov jezik, dvignili so iz retorte „vi??' šarščino". Med zagovornike tako imeno* ne »vindišarske teorije" — o kaki znana** nosti tu seveda ne more biti ne duha d sluha — spada tudi gospod Scrinzi. A * poreče k podobnemu razvoju v Južnem 1 rolu?
Sicer pa bi bilo treba spremeniti sa?
alfi0
nekaj besed in pred očmi bi imeli pretih Ijivo sliko koroškega položaja.	..
Jože Wakou?lS
Stran 3
i7l
t
Naš tednik 39 — 28. septembra 1972
...........
KULTURNI OBZORNIK
g p0 EVHARISTIČNEM KONGRESU V VIDMU:
Kdo je predstavljal Slovence?
Pred kratkim je bila prestolnica Furlanije v znamenju evharističnega kongresa, ki se ga je udeležil tudi sv. oče Pavel VI. O evharističnem kongresu je napisal v Delu (23. sept. 1972) Josip Zdešar obširen članek pod naslovom „Bo nenaklonjenost popustita?1", v katerem pravi, da smo bili Slovenci doma in v zamejstvu nanj pozorni zaradi tega, ker je bil kongres v škofiji, v kateri je doslej cerkveno vodstvo očitno premalo storilo, da bi bili tamkajšnji verniki slovenskega rodu deležni evangelija ter zakramentov v materinem jeziku. Mi bomo vzeli iz avtorjevega članka le zadnji, za nas najbolj zanimiv del „Kdo je predstavljal Slovence?". Le-tega posredujemo našim bralcem v celoti.	(Op. ured.)
,a. »Že spomladi letos so nekateri slovenski ,||i duhovniki, ki opravljajo svoje poslanstvo ,0, ^ed našimi rojaki v goriški, tržaški in vi-j\, demski škofiji, sprožili vprašanje, ali bo-do na kongresu v Vidmu dobili svoje me-\g st° tudi Slovenci. Vprašanje je bilo več kot umestno. Zadevalo je predvsem videm-•Ki skega škofa. O njem sodijo, da do sedaj ni 'li s*oril nič, da bi desettisoči vernikov v Re-Ztji, ob Nadiži in Teru ter v Kanalski do-
oglejskimi patriarhi, Avstro-Ogrsko in nekdanjo kraljevino. Devetnajst slovenskih župnij je brez domačega duhovnika. V 15 župnijah imajo sicer dušnega pastirja, ki zna po domače a se ne upa javno govoriti, ker so cerkvene in civilne oblasti temu nenaklonjene. Le v šestih župnijah videmske škofije so obredi in verouk lahko tudi v slovenskem narečju. Izgovarjanje škofa, češ da nima dovolj slovenskih duhovnikov,
m fni sprejemali evangelij ter doživljali evharistijo v svojem slovenskem narečju. Prav videmski škof Zaffonato se vseh šestnajst svojega pastirstva še vedno ravna po na-Celih fašističnega dekreta iz leta 1933, ki Prepoveduje v teh krajih javno uporabo si°venskcga narečja. Tako je danes, kar za-eya versko oskrbo v domačem jeziku, v eneški Sloveniji slabše, kot je bilo pod
sploh ne drži, ker domačine, če so preveč narodnostno zavedni in dejavni, enostavno prestavi v župnije globoko nekje v Furlanijo.
Resnici na ljubo naj omenimo, da slovenski škofje v domovini in naši duhovniki na Tržaškem in Goriškem o takšnem prav nič koncilskem ravnanju videmskega škofa niso molčali. Škof iz Kopra msgr.
»■
V ir tl r
S' 11 Ki rfl
J'
D'
fr
V
K
r
i ii-
ii 11 & k <
o
e
r
c
c
I'
I-
k
r
r
e
il
k
t
r
t
Un,|V. DOCENT TRŽAŠKE UNIVERZE DR. ALEŠ LOKAR:	(2. nadaljevanje in konec)
Jezik: Integracija -
do tega ne bi prišlo, o tem sem pre-Prtčan, bi funkcija mostu slej ko prej ostala a ravni spontanosti, kar je sicer simpatič-°> a vendar ne bi smeli pozabiti, da spon-an°st pomeni v mnogih primerih tudi ne-bveznost, diletantizem, opravilo za kratek as> v najboljšem primeru konjiček. To se Qrav'' z drugimi besedami, da bi funkcija I s*a|a na ravni fraze, proklamiranega nače-sa> ki se sicer lepo sliši a ne predstavlja če-va konkretnejšega, za človeka bolj zanimi-e9.a; Takšen most bi se podrl ob vsakem °litičnem zaostrovanju — česar na meji ni-0|> ne moremo izključiti — in se preveznil dialektiko, napetost, konflikt. Iz grenkih '9odovinskih izkušenj vemo, kako razdiralci6 ,unkc'ia manjšine v takšnem pri-
Kako si 2amiš|jam t0 strukturo mostu na mejnem področju? To vprašanje je za-ji ateno in bi zahtevalo študijo zase. Ome-I ®6 bom pač moral na nekaj splošnih lsli. ki naj nakažejo smer, ne morem se a tu, zaradi omejenosti časa, ukvarjati s I drobnejšimi organizacijskimi vprašanji o pm- kako bi se dalo zadevo izpeljati. To rePuščam prihodnosti, v primeru, da bi °la zamisel padla na plodna tla.
■Znano je, da razpolaga večinski narod v mejnem področju s celo vrsto institucij, duh”1 V g,avnem botruje narodno-obrambni
zh-/2em'mo recimo pokrajinske muzeje, ki p:.I*"ajo in ohranjajo gradivo o velikih dejali ljudi, ki so se borili za uveljavitev vedskega naroda in njegovo zmago na ob-ltj6tdem področju. Ali pa turistična društva, )lb večkrat vodi nenapisano načelo, da
asimilacija - most
je treba turiste vabiti predvsem na svoje področje in jim preprečevati potovanja preko meje. Ali se gospodarske zbornice, ki se ukvarjajo s problemi gospodarstva na svojem območju in z njegovo obrambo ter krepitvijo pred vplivi in prodori preko meje. Takšnih primerov bi našli nič koliko, le če bi vzeli v poštev razne institucije, ki delujejo v okviru strukture večinskega naroda.
Seveda, tu mi ne gre toliko za to, da bi se takšno delovanje onemogočilo ali celo preprečevalo. Sodim, da bi takšna zahteva bila povsem nerealna. Zavedati se moramo namreč, da so konkurenca, boj in dialektika normalni elementi v življenju vsake skupnosti in stalni spremljevalci človeškega življenja. Brez teh elementov bi ne bilo napredka. Zdi se mi pa, da bi bilo možno tem tradicionalnim in klasičnim funkcijam dodati še eno, to se pravi funkcijo mostu, ki postaja v današnjem času vsesplošnih stikov zmeraj bolj potrebna.
Za primer naj navedem, da bi pokrajinski muzej razen že obstoječih oddelkov lahko odprl še oddelek za preko-mejno problematiko, čigar naloga bi bila predvsem v iskanju možnosti za premeščanje med dvema nacionalnima ideologijama, kadar bi se to izkazalo za potrebno, v stimuliranju iniciativ, ki bi povezovale interese obeh skupnosti, v podiranju ideje o superiornosti samega sebe in inferiornosti drugega. Seveda, vse to na strokovnem, muzejskem področju. Slutim, ker pač nisem muzejski strokovnjak, da bi takšen oddelek lahko razvil celo vrsto zelo zanimivih dejavnosti v zgoraj navedenem smislu. V nekaterih primerih bi morda nova usmeritev po pomembnosti
Jenko je celo na zadnji svetovni sinodi v Rimu opozoril na to, da imajo tiste krajevne cerkve, kjer živi narodnostna manjšina, posebne dolžnosti. Zal mu je vatikanski »Osservatore Romano« v svojem sicer natančnem poročanju z vseh sej sinode ta del govora kar lepo spregledal.
Spregledovanja in sprenevedanja je bilo precej tudi glede tega, kdo bo predstavljal Slovence na kongresu v Vidmu. Očitno je bilo, da so hoteli nekateri organizatorji predstaviti kot Slovence le romarje, ki so prišli na slovesnost iz Slovenije, pa tiste vernike, ki so jih tja pripeljali slovenski duhovniki iz Trsta in Gorice, vendar ni bila taka pristnost Slovencev omenjena niti v prvem programu kongresa, ki so ga objavili na tiskovni konferenci 12. julija letos v Rimu. Šele z novico, da bo prišel na kongres tudi papež, je bila v prvih dneh septembra objavljena tudi vest o tem, da bo v okviru kongresnega programa tudi posebna slovesnost za Slovence.
Tako se je v petek, 16. t. m., zbralo v neki videmski cerkvi blizu tri tisoč slovenskih vernikov ter duhovnikov iz videmske, goričke in tržaške škofije ter Slovenije in avstrijske Koroške. To slovesnost je v slovenskem jeziku vodil goriški nadškof Cocolin.
Ta manifestacija verjetno ne bi vzbudila
večje pozornosti, če se ne bi naslednjega dne papež v začetku svoje pridige v Vidmu neposredno obrnil na Slovence z besedami in na način, ki je pokazal, da pozdravlja naše rojake iz te škofije ter one, ki so na kongres prišli iz Trsta, Gorice ter iz Slovenije.
Slovenska beseda in petje v videmskih cerkvah pa papežev nagovor sta bila našim ljudem v Videmski pokrajini, predvsem pa takim redkim duhovnikom, ki se med njimi vztrajno prizadevajo, da bi ohranili svoj narodni obraz, v veliko podporo. Hkrati pa zavezujeta tudi tamkajšnjo cerkveno hierarhijo ter vladajočo katoliško stranko, da se več ne sprenevedata glede obstoja in pravic Slovencev.«
JOŽA HORVAT-JAKI RAZSTAVLJA V CHICAGU
Znani slovenski slikar-avtodidakt Joža Horvat-Jaki, ki je z velikim uspehom razstavljal lani v Trstu, je sedaj ponesel svoje pestre, barvite in fantastično figurozne slike čez Atlantik v Združene države Amerike, kjer razstavlja že od 19. septembra v Chicagu v slavni umetnostni galeriji „Jacques Baruch Gallery“. Njegova razstava bo odprta do 21. oktobra.
Celovško mestno gledališče v prihodnji sezoni
Uprava celovškega Mestnega gledališča si je za letošnjo igralno sezono 1972/73 izbralo spet lepo število znanih del iz operne, dramske in operetne literature. Poleg tega bodo uprizorili še musical, balet in pravljico za otroke.
Iz opernega sveta bodo na sporedu dela: »Čarobna piščal" (Die Zauberflote)
—	VVolfganga Amadeusa Mozarta; »Hoffmannove pripovedke" (Hoffmanns Er-zahlung) — Jacguesa Offenbacha; »Vesele žene VVindsorske" (Die lustigen VVeiber von VVindsor) — Otta Nicolaia; »Tosca" — Giacoma Puccinija in »Zaroka v samostanu" (Verlobung im Kloster) — Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Od operetnih stvaritev bodo na sporedu: »Cigan baron" (Zigeunerbaron) — Johanna StrauBa; »Cirkuška princesa" (Die Zirkusprinzessin) — Emmericha Kairčana ter Viktorija in njen huzar — Pavla Abrahama.
V	drami bodo dali: »Tartuffe" — Moliere; »Mož je mož" (Mann ist Mann) —
—	Berta Brechta; »Senca upornika" (Der Schatten eines Rebellen) — 0’Caseyja; »Sovražnik ljudstva" (Volksfeind) — Ibsena; »Klada na nogi" (Klotz am Bein) — Feydeauja; »Deklica v juhi" (Ein Madchen in der Suppe) — Frisbyja.
Na sporedu bo tudi musical: »Mož iz La Mancha" od Leigh/VVassermanna. Mestno gledališče ima v načrtu tudi baletni večer, medtem ko je za otroke predvidena pravljica »Razbojnik Hotzenplotz" (Der Rauber Hotzenplotz) — Otfrie-da PreuBlerja.
V	dramskem studiu bodo verjetno na sporedu: »Veseli dogodek" (Ein freu-diges Ereignis) — Mrožka; »Dnevnik blazneža" (Tagebuch eines VVahnsinnigen)
—	Gogol/Luneau/Cogaio; in »Josef Lang, c. k. rabelj" — Dorfer/Zettel.
Gledališka vrata se bodo odprla 30. septembra z Mozartovo opero »Čarobna
piščal" (Die Zauberflote).
lahko celo prekašala prejšnjo, tradicionalno. Podobno se da sklepati za turistično društvo, da bi lahko tudi to razvilo preko-mejno dejavnost, ki bi prinašala korist obema partnerjema in ne samo enemu. Predstavljam si tudi — upam, da nisem preveč optimističen, da bi takšna dejavnost lahko več kot podvojila izkupiček obeh prejšnjih, tako da bi bil dobiček od funkcije mostu upravičen. Isto bodi rečeno za delovanje gospodarske zbornice in vseh drugih ustanov podobnega značaja. Kreativnost na tem področju bi prav gotovo kaj kmalu lahko obrodila bogate sadove, ter zanimiv in perspektiven obseg. Saj vidimo, da se na gospodarskem področju most že kar sam od sebe postavlja, kaj bi šele bilo, če bi ga vodili in načrtovali! V naši deželi opažamo, da privatna podjetja, ki niso vezana na toge administrativne in birokratske vezi, kar sama od sebe odpirajo takšne oddelke in pri tem v veliki meri zaposlujejo pripadnike narodnostne manjšine, saj so ti edini sposobni obvladati oba jezika, ki se uradno uporabljata na obeh straneh meje.
Na koncu bi omenil, da imamo v naši deželi že nekatere konkretne primere javnih in poljavnih institucij, katerih naloga naj bi bila predvsem v tem, da se ukvarjajo s problematiko mostu in premoščenja. Tu imam v mislih predvsem nekatere znanstvene in polznanstvene institute, ki so bili ustanovljeni z namenom, da bi proučevali problematiko vzhodnih dežel. Realizacija teh Institucij je vsekakor prva in hvalevredni korak k uresničitvi funkcije mostu na obmejnem področju. Sodim pa, da je prav njih dosedanje delovanje pokazalo na nekatere pomanjkljivosti, ki nakazujejo, da takšna sistemska rešitev problematike mostu verjetno ni najboljša. Predvsem je opaziti tu dva problema:
a) zato da bi te institucije resnično odigrale funkcijo mostu, bi njih struktura mora-
la biti takšna, da lahko čim neposredneje vplivajo na življenje kraja, kjer je takšna funkcija zaželena. Zaradi tega bi sodil, da je iz organizacijskega vidika bolj primerno, če so ti oddelki priključeni že obstoječim političnim in javnim institucijam, kjer lahko po hierarhični poti znotraj teh institucij vplivajo na njih odločanje (omenili smo oddelke pokrajinskega muzeja, turističnega društva in gospodarske zbornice, lahko pa bi to bila tudi katerakoli druga javna ustanova). Pri opisanih znanstvenih institutih je žal opaziti, da so preveč izolirani od življenjskega utripa kraja. Znanost se rada zapira v slonokoščen stolp, to pa v tem primeru ni zaželeno. Funkcija mostu bi morala biti nekaj dinamičnega in živega, kar pomaga izboljševati vsakodnevno življenje ob meji.
b) V teh institucijah bi morali vodilne položaje — to se pravi tiste, kjer se resnično sprejemajo odločitve — zavzeti predstavniki manjšine. Tu ne gre za nikakršno diskriminacijo nasproti večini, temveč le, zato da se funkcija mostu dosledno izpelje, kakor smo si jo zamislili. Pravni diskriminaciji bi se lahko izognili, tako da bi se kratko-malo za takšno funkcijo zahtevalo odlično poznavanje obeh jezikov. V primeru, da bi član večinskega naroda razpolagal s to karakteristiko, bi po možnosti tudi ta zavzel opisano funkcijo. Mislim, da to ni nikakršna diskriminacija, temveč nujen predpogoj za takšno delovanje, saj za funkcijo sodnika zahtevamo, da je kandidat opravil juridične študije, ali za funkcijo dopisnika v angleščini, da kandidat razpolaga z znanjem angleškega jezika.
S to mislijo bi prekinil svoje razmišljanje, za katerega upam, da bo prispevalo k reševanju manjšinske problematike v smislu in s težnjo vzpostavljanja mostu med narodi. Upam, da ga bom v prihodnosti lahko nadaljeval in dopolnil.
NAJSTAREJŠI DENARNI ZAVOD AVSTRIJE
Svečana proslava ob 100-lelnici posojilnice
v St. Jakobu v Rožu
Brez posebnega hrupa v javnosti je v nedeljo praznovala Hranilnica in posojilnica v Št. Jakobu v Rožu stoletnico svojega obstoja. S tem je ta denarni zavod najstarejša podeželska kreditna institucija v Avstriji. Na proslavi v farnem domu v Št. Jakobu smo dobili v obliki kulturne prireditve kratek, a nič manj temeljit pogled v nastanek, razvoj in delovanje šentjakobske posojilnice.
V lepo zasedeni dvorani so prepevali šentjakobčani pod vodstvom prof. Janeza Kampuša. V imenu občine je nato spregovoril župan Johann G r e s s e I. V obeh deželnih jezikih je poudaril, da pomeni ta kreditni zavod veliko obogatitev za občino, saj pomeni varčevanje kot setev investicijo za prihodnost. Zahvalil se je posojilnici za svoje dosedanje delovanje in ugotovil, da marsikaj ne bi stalo, če hranilnica ne bi bila pomagala.
Nato so nastopili „Baški fantje" pod vodstvom šimeja T r i e s n i g a. V prvi pesmi „Rož“ so se poklonili šentjakobskemu rojaku Florijanu Rauterju. Program je vodil dr. Jožko B u c h.
Slavnostni govornik dr. Mirt Z w i 11 e r, poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug, se je v svojem govoru sprva spomnil ustanovitelja posojilnice, dr. Valentina Janežiča, ki počiva pozabljen na pokopališču v Trdni vasi. Dr. Valentin Janežič je bil višji vojaški zdravnik cesarsko-kraljevske vojske na Češkem. Tam je spoznal staro izročilo, po katerem so kmetje v letih dobre žetve tisto žito, ki je bilo odveč, dali v posebne kašče, ki so jih imenovali „založne“. V letih slabe žetve pa so potem črpali iz njih. Ko pa je namesto naturalnega kupčevanja stopil denar, so tudi tu o-hranili idejo medsebojne pomoči ter svoje prve kreditne zavode prav tako imenovali „založne“. Ko se je mladi dr. Janežič vrnil v počitnicah na svoj dom v Lešah, je tudi doma videl stisko kmeta. Zbral je nekaj kmetov, ki so verovali v idejo lastnega kreditnega zavoda ter jih navdušil za ustanovitev le-tega v Št. Jakobu.
Tako so se zbrali septembra 1872 šentjakobski kmetje in dr. Janežič, ter še pred avstrijskim zadružnim zakonom ustanovili — sicer še kot društvo — »Hranilnico in posojilnico v Št. Jakobu". Le malokateri od kmetov je znal okorno pisati; vsi ostali so podpisali s prav tako okornimi tremi križci. A vsi so verovali v mlado domačo inteligenco in v prihodnost tega koraka. Dr. Janežič ni vprašal, ali bo postal »Generalarzt", ampak je pomagal, ker je videl, da je potreba. Koliko je še danes take inteligence, ki jo pošlje kmečka družina v mesto, v šole in potem še preko svojih službenih dolžnosti, preko tega, kar se neposredno da vnovčiti, pripravljena pomagati. Koliko učiteljev, profesorjev, zdravnikov in drugih akademi-
ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI:
Matilda Hutter, Globasnica 100.-— šil. N. N., Celovec	30.— šil.
Friderik Arčnik, Kanada 1.— dol. Neimenovana iz iz Kort 10.— šil. ISKRENA HVALA!
Pojasnilo
V zvezi z člankom v rubriki „Ob robu dogodkov" v zadnji številki Našega tednika, z dne 14. 9. 1972, s podpisom „Društvenik“, Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bil-čovsu ugotavlja:
Ob pripravah za proslavo 60-letnice SPD »Bilka" je društveni odbor sklenil, da bo kot častne goste vabil samo ustanovne člane, nekdanje odbornike, župana in občinske odbornike. Splošno vabilo na proslavo pa je društvo potom lepaka in objave v obeh slovenskih listih in radiu smatralo kot zadostno. Zato je sleherni obiskovalec, ki se je širokemu vabilu odzval, bil dobrodošel gost naše jubilejne proslave.
Če je anonimni »Društvenik" smatral za potrebno, da je to našo nadvse uspelo proslavo glede vabil častnih gostov kritiziral, je to njegov problem. Kot društvo pa smo avtonomna organizacija in je zato naša stvar, kako smo proslavo organizacijsko pripravili in koga smo vabili.
Društveni odbor
kov imamo danes: in komu ljudje tako zaupajo, kot so zaupali dr. Janežiču?
Prišli pa so na posojilnico hkrati z uspehom tudi zavist, nasprotstva in sovraštvo. V plebiscitnem času je posojilnica izgubila vse svoje premoženje. Tisočletni rajh pa je pomenil tudi za šentjakobsko posojilnico konec obratovanja. Razpustili so jo ter jo priključili nemški. Odborniki in člani pa so romali v izseljeništvo ter v koncentracijska taborišča. Nekateri se niso več vrnili. Ostali pa so se, kljub temu, da so že enkrat okusili gorje in doživeli največja razočaranja, ponovno lotili dela, še enkrat so tvegali.
In tako se je 14. julija 1946 ponovno začelo. Nihče od tistih, ki so bili zraven, ni vprašal, če se mu bo še enkrat kaj takega pripetilo kot v vojnih letih. Oblast pa je zdaj zelo skrbno in do pičice natančno hotela vedeti, kar je prej delala brez podpisov. In tako so le postopoma dobili svojo imovino in svoje premoženje zopet povrnjeno.
Jubileji so dnevi obujanja spominov. 60-letni jubilej društvenega pevskega zbora Danica nam daje priložnost, da se ozremo nazaj na tista leta pred 1. svetovno vojno, ki jih lahko imenujemo kulturno pomlad koroških Slovencev: pomlad, v kateri so v okviru in pod vodstvom Slovenske krščansko socialne zveze, ustanovljene 1908. leta, kakor cvetje na rodovitni gredi vzbrstela po farah številna slovenska izobraževalna društva, ki so se posvetila skrbi za kulturni podvig našega ljudstva in so načrtno gojila slovensko prosveto na odru, v besedi in pesmi.
Koroški Slovenec je že vedno rad prepeval. Številne stare narodne pesmi so temu zgovorne priče. Bilo pa je do tiste kulturne pomladi njegovo prepevanje preprosto zasebno petje poedincev, vaških fantov in deklet, zgolj nenamerni izliv pevske duše in bujne domišljije ter spontana sprostitev veselja do petja in prirojenega pevskega glasu.
Tista pomlad pa je temu prepevanju dala povsem novo obliko s tem, da je pevce in pevke zbirala in družila v pevske zbore in ga tako dvignila na višjo raven. To pa je bilo mogoče samo tam, kjer je bil na razpolago človek z ustreznimi zmožnostmi in primernim znanjem, pridobljenim bodisi po strokovnem šolanju bodisi po samoučnem prizadevanju, in pa seveda z ljubeznijo in prizadevnostjo za truda polni posel zborovodje. V Št. Vidu je bil ta človek novodošli organist, domačin Andrej Mičej.
On je, po temeljiti glasbeni izobrazbi odlično usposobljen za organista, glasbenega pedagoga in pevovodjo, zbral 1912. leta domače vaške pevce v moški pevski zbor, z njim naštudiral lepo vrsto narodnih in u-metnih pesmi ter uspešno nastopal pri vseh domačih kulturnih prireditvah, dokler ga ni nasledil Hanzej Kežar z zborom mladih pevcev.
Z istim moškim zborom je Andrej Mičej tudi lepšal farno božjo službo na prve nedelje v mesecu ter izvencerkvene farne slovesnosti. Tako je služil s petjem hkrati dvojnemu cilju: ljudem v veselje in razvedrilo in pa Bogu v čast.
Vodila sta ga pri tem delu ljubezen do slovenske pesmi in idealizem, ki je bil značilen za vse tedanje kulturne delavce. Tega idealizma mu ni mogla zlomiti nobena težava, nobeno nasprotovanje, nobeno preganjanje, niti ne zločinski umor prve žene in mlade hčerke po nacističnih krvnikih.
Andreja Mičeja sem prvič videl in slišal 1932. leta. Ostrmel sem in začudenje se je spremenilo v občudovanje, ko sem čul, da je organist, ki je v Voglovem sadovnjaku kar na pamet spremljal na harmoniju koralno novomašno petje, slep. Tedaj seveda
Sledili so novi mejniki. Leta 1955 so dobili spet koncesijo za domačo gostilno, leto navrh pa so uvideli, da bo treba sodobnega poslopja; obratovanje vsako nedeljo po maši ni več zadostovalo. Uredili so tudi skladišče. 15. 3. 1959 so sklenili prezidavo prostorov, 30. 1. 1960 pa so jih že slovesno otvorili. 13. septembra 1962 so se na veličastni proslavi pri Antoniču na Reki oddolžili ustanovitelju posojilnice, dr. Valentinu Janežiču ter odkrili v Narodnem domu spomenik.
Poslovni prostori so kmalu bili premajhni in leta 1967 so sklenili ponovno prezidavo, ki so jo tudi uresničili. Danes so ob posebnih časih še ti prostori premajhni, čeprav delata v posojilnici dve osebi.
Dr. Mirt Zvvitter se je nato še zahvalil vsem odbornikom, ki so pomagali, da je posojilnica danes tako uspešna. K županu o-brnjen pa se je zahvalil za nagovor v obeh deželnih jezikih, hkrati pa je z obžalovanjem ugotovil, da se šentjakobska občina ne poslužuje možnosti konta pri posojilnici. Izrazil pa je prepričanje, da se bo to zgodilo v prihodnje.
Po 2. svetovni vojni so bili predsedniki šentjakobske posojilnice tile: Janko Janežič v Lešah do leta 1961; Mihi P a u m -gartner, pd. Primik do leta 1969; sedaj pa vodi posojilnico Jožef Š t o r n i k.
nisem slutil, da bom trinajst let pozneje imel tega občudovanega organista za svojega sodelavca skozi sedem let. Bila so to leta najlepšega in hkrati najprijetnejšega sodelovanja, čigar najrazveseljivejši uspeh je bila poživitev ljudskega cerkvenega petja, ki
Slepi organist Andrej Mičej
Foto: Zaletel
ga dotlej v Št. Vidu sploh ni bilo. Vsa ta leta nama je bila v dragoceno pomoč njegova žena, ki mu je sproti narekovala vse nove pesmi, da si jih je prepisoval na note za slepce. Naj ji bo za ves njen trud in vso njeno potrpežljivost izrečena danes iskrena zahvala.
Veliki likovni umetnik dr. VVerner Berg je našemu slavljencu, svojemu skoraj-so-sedu, že pred leti postavil lep spomenik z lesorezom »Slepi organist". V to podobo je položil vso tisto zamaknjenost in predanost glasbi, ki daje Mičejevemu orglanju ono plemenito prozornost in božajočo mehkobo, ki je lastna posebno oblagodarjenim glasbenikom.
Naš spomenik priznanja in hvaležnosti Andreju Mičeju pa bodi neomajna zvestoba idealom, za katere se je vse življenje navduševal In žrtvoval, katerim je tudi danes še zvest; idealom, ki jih je Ivan Cankar imenoval: Mati, domovina, Bog.	LKH
M——Hi^^l S
Franc Krištof - umrl ° v Ljubljani
V nedeljo, 20. avgusta, je v Ljubljani v 89. letu starosti umrl naš koroški rojak Franc Krištof. Vedno se je še zanimal za Koroško in jo tudi večkrat obiskal. Zato zasluži, da se ga spomni tudi naš list.
Rojen je bil 11. nov. 1893 v Žvabeku, v pd. Stogartovi družini. Vsa šolska leta je obiskoval domačo enorazrednico, 16 let star pa je odšel v Celovec in se dve leti šolal na takratni kmetijski šoli, imenovani »Acker-bauschule". Pridobljeno znanje je praktično preizkusil na domači kmetiji, eno leto kot upravnik na graščini Preglhof in nato še na par drugih veleposestvih, tudi v nemških krajih.
Februarja leta 1908 se je v Celovcu udeležil zadružnega tečaja ljubljanske Zadružne zveze in se potem na pobudo predavatelja še isto leto šolal na mlekarski šoli na Vrhniki. Tako si je utrdil in razširil znanje v vseh panogah kmetijstva.
Postal je živinorejski inštruktor v Selcih nad Škofjo Loko. Poslanec dr. Janez Evang. Krek, ki je prihajal vsako leto na počitnic® na Prtovč, je kmalu spoznal njegove zmož- . nosti. Poklicali so ga v Ljubljano k Zadružni zvezi kot inštruktorja vseh živinorejskih zadrug. Leta 1911 se je poročil z nečakinje Selškega župnika Tomaža Rožnika in živel si z njo v srečnem zakonu do njene smrti leta o 1940. V Ljubljani je kupil hišo na šentpeter- V\ skem nabrežju. Med prvo vojno mu ni bile Šl treba iti k vojakom, ker je bil zaposlen pr| ir vnovčevalnici dobav za vojaščino. Po vojni & je bil kot dober gospodarstvenik nastavljen si pri deželni vladi.	. &
Kakor že prej je tudi zdaj vodil po deželi (j mnogokje kmetijske tečaje. Udeleženci sjjj ' ga zelo radi poslušali, ker so bila njegoV^U predavanja praktična, preprosta in lahko umljiva. Ko ga je pa vlada hotela v enako vi službo premestiti v Niš v Srbijo, bi se mo- z ral ločiti od družine, od šoloobveznih otrok, ti Očetovska ljubezen je zmagala: rajši se j6 k odpovedal stalni lepi službi, kakor skupne- ri mu družinskemu življenju. Prevzel je služ- p bo pri Gospodarski zvezi, pozneje pa si j6 z služil kruh kot zastopnik tvrdke Alfa-Sepa- » rator, prodajal posnemalnike in drugo mle* z karsko opremo, kot zastopnih Lesce-plU' gov in umetnih gnojil Hrastnik, doma pa j® n vodil malo trgovino z mlekom in mlečnim' ii izdelki.	v
Težo vojnih let 1941—1945 je seveda ob; b čutil tudi on in družina. V novi Jugoslaviji je moral najprej prijeti za kramp in lopate in delati na cesti. Toda kmalu so se merodajni faktorji uverili, da jim v pisarni more več koristiti in so ga poklicali k upravi cest. Končno je kot uslužbenec stavbno-gradbe; | nega podjetja v starosti 67 let mogel stopit' j v zasluženi pokoj.
Franc Krištof je bil mož dela. Še na star® leta si ga je znal poiskati v drvarnici in mS' lem vrtu. Tam je gojil dve trti, obiral grozd' je, stiskal in pridelal vsako leto do 220 litrov pristnega cvička. V starih letih se je nauči' igrati na citre in se je s citrami vsak dah kratkočasil. Bil je tudi globoko veren. Pr| Sv. Petru je bil redno vsako jutro zgodaj Pr' maši in obhajilu. Ko ga je zadnje čase za' puščal vid in je bilo zaradi obilnega cestne-ga prometa nevarno, je hodil v stolnico. Tu* di zadnjo nedeljo je bil tam pri dveh mašah' po kosilu je še citral, legel na divan, zaspal a se ni prebudil več. Pogreba v sredo, 23' avgusta, se je udeležilo tudi več sorodnikov iz Koroške.
Počivaj v miru, naš dragi rojak!
LIPA PRI VRBI
Po enem letu imamo zopet stalnega žuP-nika, g. Stanislava Škrbeta, doma iz Iju^ Ijanske okolice. G. škrbe je bil v Argentih1, zadnjih 10 let pa v fari Pusarnitzu za žuP' nika.
V nedeljo, 10. septembra, je imel v UP prvo nedeljsko sv. mašo z lepim govorom' Zahvaljujemo se našemu škofu, ki nam je poslal. Lipški farani od našega nove9a župnika pričakujemo, da bo tudi nas Sl£ vence upošteval. Kar smo v nedeljski prim' gi slišali, smo ugotovili, da je g. žup^ pravičen in zelo pošten in dober pastir, * bo skrbel za vse duše lipške fare.
Našemu župniku želimo veliko uspeha naši fari. Slovenci mu bomo radi pomaga j Naša dolžnost je, da se zahvaljujemo tu® našemu novomašniku Marku Jerneju iz Vida v Podjuni, ki je avgusta zastopal na= faro, preden smo dobili stalnega župnika-(Nadaljevanje na 5. stran*)
Govor predsednika KKZ Lovra Kašlja
0t) 30. SEPTEMBRA DO 8. OKTOBRA GRAŠKI VELESEJEM:
Največji velesejem v Avstriji
------------------------------------------------------------------------------
c
PRVIČ RAZSTAVLJALO IZ ŠTIRIH JUGOSLOVANSKIH REPUBLIK
V štajerskem glavnem mestu je vsako jesen mednarodni Graški jubgovzhodni vele-\/ sejem. Namene in letošnjo jesensko gospodarsko organizacijo Je v torek, 19. septembra,
3 na tiskovni konferenci v Celovcu orisal reklamni vodja Graškega velesejma, g. dr. Franz r K a g e r, ki ga je spremljal njegov pomočnik g. W o 11.
3	V svojem izčrpnem poročilu je reklamni vodja poudaril poseben pomen Graškega
jesenskega velesejma, kot največje take gospodarske ustanove v Avstriji, ki je usmerjena posebej na jugovzhod, zlasti še v Jugoslavijo, kar se odraža v naraščajočem številu jugo-3 slovanskih razstavljalcev.
Že ob spomladanskem velesejmu, ki je bil v znamenju tedanje avstrijske konjunkture, se bo le-ta še izboljšala, ker se je, kot je znano, s pristopom Avstrije k EGS še povečal priliv razstavljalcev iz Evropskega gospodarskega trga. Toliko bolj lahko upravičeno pričakujemo, da bo prihodnji jesenski velesejem, ki ga bo 30. septembra, ob 10. url slovesno odprl državni poglavar Franz Jonas, ob prisotnosti ministra za gospodarstvo In kmetijstvo dežele Baden-VVurtenberga, postal nadvse atraktivna sejemska prireditev. Dejstvo, da bo na jesenskem velesejmu razstavljalo 2125 podjetij, pomeni, da se je dose-3 danje število razstavljalcev povečalo za celih 6,5 odstotka, ne glede na to, da ta podjetja zastopajo z Avstrijo vred kar 37 evropskih in čezmorskih dežel.
Iz Avstrije bo na velesejmu razstavljalo svoje eksponate 1148, od tega s Koroškega 36, 5 iz tujine pa 977 tvrdk.
Baden-Wiirtenberg razstavlja
Največ bo na letošnjem jesenskem gospodar-razstavišču nemških podjetij, in sicer 395, tega kar 110 tvrdk iz zvezne dežele Baden-j^tittenberga, ki bo tokrat osrednja točka Gra-ke9a velesejma. Saj bosta poleg omenjenega ^inistrstva za gospodarstvo in kmetijstvo navzo-Ca tudi trgovinska zbornica in zbornica za indu-?triio imenovane dežele. Omenjene nemške dr-^avne ustanove bodo priredile v hali narodov 'uaia 10) posebno deželno razstavo, v okviru ka-bo razstavljalo 110 podjetij iz Baden-VViir-!6r>berga.
^eh 110 tvrdk bo razstavilo tele gospodarske v®ie: avtomobilska industrija, radijski in televi-^iski aparati, stroji za izdelovanje orodij, elek-r'6no ročno orodje, izdelki fine mehanike, opti-6 'n urarstva, glasbila in pohištvo itd. V okviru Ustave ..Avtomobilska industrija in avtoservisni priPomočki iz Baden-VVurtenberga", bo svetovno Jtana tvrdka Bosch priredila posebno razstavo “Merilne in preizkusne naprave za motorna vo-
® tem, da je vodstvo sejma določilo halo na-r°d°v za posebno razstavo Baden-VVurtenberga, bilo prisiljeno, da najde bivšim razstavljalcem . N hali nov prostor. To je doseglo z dokončno gradnjo nove velike hale (12). S to halo raz-
Dentistka HELENA GALLE
> Klagenfurt — Celovec, Bahnhofstr. 38b
se je vrnila z dopusta!
KMETIJSKE STROJE VSEH VRST
VAM NUDI PO UGODNIH CENAH
Trgovina
Adolf in Katarina
Krivograd
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 34 1 97
P°bra sadna drevesca in Ugodno grmičevje dobite samo v drevesnici
MARKO POLZER, pd. Lazar Št. Vid v Podjuni
JESENSKI in zimski plašči VSEH VRST
V STROKOVNI TRGOVINI ZA PLAŠČE
v. TARMANN
Klagenfurt — Celovec
Volkermarkter StraBe 16 in Burggasse 8
polaga sejem prvič s strnjenim razstavnim prostorom 20.000 kvadratnih metrov in s kongresnim centrom.
Posebno pažnjo bodo letos posvetili razstavam za turizem in gastronomijo. V okviru razstave za ..gastronomijo" bo še posebna razstava »idealna hotelska kuhinja", ki bo dajala informacije in napotke za miselno in funkcionalno planiranje tako velikih kuhinj.
Jugoslavija drugi največji razstavijalec
Drugi največji razstavljalec na Graškem velesejmu bo, kot že vsa zadnja leta, spet Jugoslavija, ki jo bodo letos prvič zastopala podjetja iz štirih republik. Tako bosta Slovenija in Hrvaška pokazali v posebnem paviljonu prerez industrijske in obrtniške proizvodnje. Bosna In Hercegovina ter prvič tudi Srbija pa bosta v* okviru »Razstave narodov" priredili posebno razstavo; prikazale bodo: električne gospodinjske stroje, kemikalije, gradbene elemente, oblačila, sadje, alkoholne pijače ter eksponate narodne umetnosti.
V	torek, 3. oktobra, bo »Jugoslovanski dan", ki je na tem gospodarskem razstavišču že tradicionalen.
V	jugoslovansko-avstrijskih gospodarskih odnosih je opažati tendenco po povečanju izvoza v Avstrijo in zmanjšanje uvoza tja. Tako se je v prvem polletju 1972 izvoz v Avstrijo povečal za 32 odstotkov, uvoz iz Avstrije pa zmanjšal za okrog 17 odstotkov.
Celoten blagovni promet, ki je leta 1970/71 nekoliko nazadoval, bo po predvidevanjih strokovnjakov v letu 1972 spet narastel.
Na sploh pa se lahko reče, da je zunanjetrgovinska bilanca med obema državama izenačena, ker je Jugoslavija — po podatkih iz leta 1971
Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s 4. strani)
Druga zahvala velja našemu g. Francu Hudlu iz Celovca, ki nas je vse leto tako lepo oskrboval, da smo imeli vsako nedeljo mašo, tudi prvo mašo v materinskem jeziku. Dalje se zahvaljujemo tudi g. župniku Cirilu Demšarju iz Dvora pri Vrbi, ki je vodil eno leto faro in skrbel za naš dušni blagor. Zahvaljujemo se tudi Foltiju Kapusu, ki je prevzel šolo, ter bral enkrat v tednu sv. mašo, ki smo jo olepšali z domačimi pesmimi.
Še enkrat Bog plačaj vsem duhovnikom!
Hvaležni lipški farani
RADIŠE
(Pogreb Rotovnikove mame)
V petek, 15. 9., nas je pretresla žalostna vest, da je v bolnici elizabetink v Celovcu za srčno kapjo umrla 76 let stara Magdalena VVoschitz, pd. Rotovnikova mama. V nedeljo, 17. 9„ smo jo ob ogromnem številu pogrebcev, treh duhovnikov: domačega g. župnika Janka, medgorskega g. župnika Cvetka, ki je imel v srce segajoč govor ter g. Božiča, spremili k zadnjemu počitku.
Rajna zapušča moža, dva sinova in hčer ter deset vnučkov.
Življenjska pot rajne je bila bolj trnjeva kot pa rožnata. V prvi svetovni vojni je padel edini brat na italijanski fronti, leta 1933 ji je v lepi moški dobi umrl oče in ostali sta z materjo sami, brez moškega na gorski kmetiji.
Leta 1928 se je tja priženil sedanji mož in oče. Bila je res pobožna družina. Nikdar niso sedli h kosilu brez molitve, v sobotah
— imela od Avstrije 14 milijonov dolarjev dohodkov za storitve na področju prometa, 30 milijonov dolarjev iz turizma in 57 milijonov dolarjev iz nakazil skoraj 140.000 jugoslovanskih delavcev v tujini.
Med jugoslavijo in Avstrijo obstoja trenutno 21 veljavnih pogodb o medsebojni industrijski kooperaciji in 3 pogodbe o skupnih investicijah v Jugoslovanska podjetja.
V Jugoslaviji je trenutno veljavnih 54 pogodb o gradnji kooperacijskih podjetij, ki so bile sklenjene s pogodbenimi partnerji iz 15 držav. Tri take pogodbe so sklenile tudi avstrijske tvrdke z jugoslovanskimi podjetji, pri čemer sl pričakujejo največje povečanje prometa iz pogodbe med tvrdko SEMPERIT in SAVO-Kranj ter na o-snovi pogodbe med VOEST in Bellste.
Zgoraj omenjene gospodarske smernice, ki jim je glavni smisel pač povečanje jugoslovanskega izvoza in radikalno zmanjšanje jugoslovanskega uvoza, se odražajo v močnem naraščanju jugoslovanske udeležbe pri raznih sejmih v tujini, pri čemer v Avstriji zavzema prav Graški velesejem odlično prvo mesto.
Razstava narodov, lovska razstava, gradbeništvo
Na »razstavi narodov" bodo poleg Jugoslavije zastopane še tele države s svojo ponudbo: Švica, Madžarska, Romunija, Velika Britanija, Pakistan, San Marino, Iran, Francija, Danska, Belgija, švedska, Indija, Albanija, Grčija, Italija, Koreja, Češkoslovaška, Sovjetska zveza in Tunizija.
Velik pomen bodo dali na letošnjem jesenskem velesejmu tudi »lovski razstavi" z lovskim orožjem, lovsko opremo in opremo za lovske sobe. Na tej razstavi bo videti zlasti lovsko orožje iz skoraj vseh evropskih in nekaterih čezmorskih dežel, posebno mikavno jo bodo napravile razstavljene lovske trofeje in zgodovinsko orožje.
Na občutno razširjenem prostoru bodo priredili »razstavo gradbeništva". Že samo dejstvo, da je graški sejem gradbeništva, ki ga prirejajo v okviru jesenskega velesejma, edina strokovna razstava te gospodarske veje v vsej srednji Evropi, je povzročilo, da sta za celih 800 odstotkov narasla tako obseg le-tega kot tudi število razstavljalcev. Na razstavo gradbeništva bodo priredile razstavo 15 evropskih in čezmorskih dežel.
Čeprav so morali v prid gradbeništvu nekoliko skrčiti razstavni prostor »kmetijske razstave", pa bo na preostalem prostoru ostalo slej ko prej nespremenjeno število razstavljalcev, ki bodo v okviru kmetijske razstave predstavili bogato in raznovrstno ponudbo kmetijskih strojev, kmetijskega orodja in kmetijskih pridelkov. V okviru te razstave bo tudi razstava konj: haflinške, noriške, mešanih pasem in razstava ponijev.
Poleg bogate ponudbe investicijskega blaga pa tudi tokrat niso pozabili na potrošniško blago. Obširna ponudba v oddelku za pohištvo bo obsegala pohištvo vseh vrst in stilov, opremo za kuhinje, svetila in tople pode.
Intenzivna reklama v Avstriji, Jugoslaviji, Zahodni Nemčiji, Italiji, Madžarski In Švici je bil osnovni pogoj za to, da seznanijo s prihodnjim Graškim jesenskim velesejmom kar največje število ljudi po svetu.	’	B. L.
in nedeljah, pa tudi med tednom, so molili skupno družinski rožni venec.
Tako je šla rajna, dobro pripravljena, pred večnega Sodnika. Domači pevski zbor se je od rajne poslovil z žalostinkami.
Vsem ostalim izrekamo naše sožalje.
GORENCE (Dogodki s kažipoti)
Srednja vas je dobila ob cesti napis Un-termitterdorf — Sponja ves, torej so hoteli verjetno napisati Spodnja vas in so pri tem izpustili črko d. Šmiklavž pa je dobil ob
državni cesti napis St. Nikola! — St. Mlklauž; tu bi pa moralo biti napisano Šmiklavž. V Šmartlnu, v občini Ruda, fara Št. Peter na Vašinjah je menda ista napaka kot pri Šmi-klavžu.
Dne 21. septembra proti večeru, torej še pred nočjo, so bili slovenski napisi za Srednjo vas in šmiklavž z lakom premazani, da je bilo nečitljivo. 22. septembra zjutraj sta bili menda obe tabli z žakljevino pokriti, da bi se sramota ne videla. Opoldne istega dne pa so bile table zopet čiste. V noči od 22. do 23. septembra je nekdo z nekim strelnim orožjem prestrelil tablo za Srednjo vas, od zahodne strani enkrat, na tabli šmiklavž pa od vzhodne strani trikrat; pri srednjem strelu je naletel na železno rebro, kamor so table pripete, strel ni mogel prav prebiti. Luknje so bile tako velike v premeru, da bi lahko vtaknil noter kovanec za 5 šilingov.
Pri tabli Šmiklavž je bila te dni uradna komisija — orožnik in še nekaj oseb v civilu, verjetno z okrajnega glavarstva. Ko sem rekel: »Tako se godi Slovencem na Koroškem, in pri tem omenil še slučaj plakata v lokalu velikovške slovenske hranilnice, strahovanje z napovedjo, da se nahaja v poslopju slovenske gospodinjske šole v št. Rupertu pri Velikovcu bomba, kar šoli lahko veliko škoduje," je nato orožnik dejal: »Mi tega nismo krivi, bili smo podnevi in ponoči na nogah, in opazovali, pa nič videli!" Povedal sem tudi, da je bilo v naši občini potrganih okoli 20 plakatov z napisom »Tudi jaz bi znal rad dva jezika".
Ko sem se pred tremi leti vozil, v zvezi z mojo obrtjo, po Labotski dolini in tamkajšnjim ljudem pravil, kako hujskajo nekateri krogi po južni Koroški proti poučevanju slovenščine v šoli, mi je več Lofntolarjev reklo: »Auch ich mochte gerne zwei Sprachen reden, oder noch mehr...“ Pri nas pa tako hujskanje proti slovenskemu jeziku. St. M.
60-letnica pevskega zbora SPD »Danice"
(Nadaljevanje s 1. strani)
je zbor štel kakih 25 članov. Leta 1918 je bilo treba začeti znova. Poleg moškega in mešanega zbora so ustanovili tudi ženski tercet. Nastopali so pri domačih prireditvah in v bližnji okolici. Od približno 80 pevcev, ki so prišli takrat k zboru in spet odšli, jih je že 18 mrtvih. V krvavih letih pod nacizmom je bilo prepovedano vse. Nacistična oblast je hotela najbolj kruto uničiti slovenstvo. Sam je doživel v lastni družini krvavo tragedijo (nacistične zverine so mu umorile prvo ženo in hčerko, op. p.). Po letu 1945 je sledil nov začetek. Zbor je prevzel Han-zej Kežar, »sam pa sem ostal v cerkvi". Na koncu je »slepi organist" Andrej Mičej pozval vse navzoče, da so se stoje spomnili v minuti molka vseh rajnih pevcev.
Svečanost je zaokrožil mešani zbor SPD »Danice". V drugem delu je sledil nastop podjunskih zborov. Najprej je nastopila folklorna skupina SPD »Zarja" iz Železne Kaple, nato pa moški zbor iz Zreč v Sloveniji (Vlado Mohorič), mešani zbor KPD iz Globasnice (Janez Petjak), moški zbor iz Ži-tare vasi (Jozej Starc), mešani zbor Obir-sko (Tomaž Holmar), moški zbor ZPD »Zarja" iz Železne Kaple (Jože VVrulich), moški zbor SPD »Edinost" iz Pliberka (Foltej Hartman). Prireditev je zaključil mešani zbor »Franc Pasterk-Lenart (SPD »Zarja" in SPD »Danica") pod vodstvom Hanzeja Kežarja s pesmima »Koroška" (Valentin Polanšek — Radovan Gobec) in »Triglav".
Prireditvi je sledila zabava v Voglovi dvorani. Igrali so »Veseli trgovci" iz Kranja.
VABILO
Zveza absolventk gospodinjskih šol prisrčno vabi nekdanje učenke In tudi vse, ki so dobre volje, na SREČANJE, ki bo v nedeljo, 1. oktobra 1972,
na Brezjah
Naša skupna sveta maša bo ob pol enih (12.30) pri Mariji. Po končani pobožnosti v cerkvi se zberemo zadaj na dvorišču, kjer nam bodo dekleta: zapele in zarajale in še kaj veselega pripravile.
Absolventke ste naprošene, da pridete v dečlah (dimdelnih), ki ste si jih v šolah napravile. Vsaka, ki prejme vabilo, naj povabi še druge absolventke v svoji bližini in znanke ter domače.
V upanju, da se vabilu vse odzovete, na veselo svidenje na Brezjah!
ZAČETEK POUKA
Kmetijsko gospodinjski šoli
V ST. JAKOBU V ROŽU IN ST. RUPERTU PRI VELIKOVCU sporočata, da se pouk na šolah prične 3. oktobra. Na razpolago je še nekaj prostorov, zato se lahko še prijavite dekleta, če bi katera želela obiskati eno ali drugo teh šol.	Vodstvo šol
Avstrijsko nogometno prvenstvo
Avstrijska nacionalna liga
V petem kolu avstrijskega nogometnega prvenstva (v sredo, 20. sept.) so bili dose-
ženi tile rezultati:
Avstrija Celovec — Sturm Gradec 1:0 Admira Wr. Neustadt — Rapid 1:2 Donawitz — SW Innsbruck 0:0 Avstrija Dunaj — Admira/Wacker 0:1 VOEST — Avstrija Salzburg 1:0
vili igralci Wr. Neustadta v Linzu, kjer so favoritu LASK odščipnili točko, obe moštvi sta igrali remi 1:1. Tudi dunajski Športklub, ki je prejšnji dve tekmi proti Rapidu In LASK izgubil z visokima izidoma, je v Salzburgu proti domačinom Avstrijo igral 0:0.
Šesto kolo avstrijske nacionalne lige je prineslo vodstvo Rapidu in Admiri, oba imata po 11 točk; Admira ima samo slabšo razliko goiov. Tretje plasirani LASK je že štiri točke za obema imenovanima. Rapid je odpravil Donawitza z 1:0, Admira/Wacker pa VOEST z 2:0. Veliko presenečenje je pripravila v Gradcu dunajska Avstrija, ki je gostitelja Sturma porazila visoko s 5:0. Prvak innsbruški Wacker je le s težavo pospravil doma dve točki v tekmi z graškim GAK, 1:0 se je glasil rezultat. Tudi Vienna je igrala z Eisenstadtom 1:0. Presenečenje so pripra-
Bregenz — Avstrija Celovec 0:2 (0:0)
V dvoboju obeh novincev avstrijske nacionalne lige med Bregenzom in celovško Avstrijo, so bile moči obeh moštev v prvem polčasu precej izenačene, kar priča tudi rezultat 0:0. Šele v drugi polovici igre, se je pokazala boljša kondicija Celovča-
nov. Iz tega rezultata tudi dva Emmerichova gola, ki jih je zabil z glavo, in sicer v 79. in 81. minuti. Gostitelji so razočarali zlasti v napadu. Celovčani pa so imeli najboljše moči v vratarju Horvatiču, Stembergi, Trotz-miilierju, Emmerichu ter Kovačiču, ki je tudi pripravil prvi gol.
Trener Hohenberger je po igri izjavil, da je bil z igro svojega moštva prav zadovoljen, „Sedaj se je našim šele odprlo. Moji varovanci igrajo sedaj bolj mirno. Zmaga nad Bregenzom je popolnoma zaslužena. Igralcem sem pred igro povedal, da ne smejo tokrat igrati defenzivno, kot zadnjič proti Admiri, ko je šlo zato, da dobimo vsaj točko (0:0),“ je dejal trener vijoličastih.
Franz Hasil igra v evropski reprezentanci
V evropski nogometni reprezentanci, ki bo igrala v torek, 3. oktobra, v Baslu proti južnoameriškim nogometašem, bo igral tudi Avstrijec Franz Hasil, ki igra, kot je znano, pri nizozemskem klubu Feyenoor-du. Njegov sodeželan Peter Pumm, ki je bil
Clay premočan za Pattersona
Cassius Clay (na sliki levo) je 20. septembra premagal s tehničnim k. o. ob koncu sedmega kroga Floyda Pattersona v boksarskem srečanju težke kategorije. Sodnik je srečanje prekinil zaradi rane na Pattersonovem obrazu.
Clay je s to zmago morda zadal končni udarec Pattersonovi karieri. Srečanje je bilo neenako, saj je mlajši C!ay napravil le malo, da je uničil svojega nasprotnika in mu tako odvzel zadnje možnosti za poseg v boj za naslov svetovnega prvaka. Vseeno pa je Patterson edini boksar, ki se je dvakrat kronal z naslovom svetovnega prvaka vseh kategorij. V začetku srečanja je kazalo, da bo stari boksar kljuboval gibčnejšemu Clayu. Ko pa je začel ta s hitrimi napadi, je bila njegova usoda zapečatena. Nekateri že napovedujejo povratno srečanje med obema boksarjema, do katerega pa najbrž ne bo prišlo tako zlepa.
Drugi »zlati čevelj" Gerdu Mullerju
Pretekli teden je dobil v Parizu najboljši strelec v Evropi in rekorder v golih na svetovnem prvenstvu v Mehiki, Gerd Miiller svoj drugi „zlati čevelj". Prvega je dobil leta 1970. Njegov častni naslov „bombsr‘ vara: Ne izredno močan strel, temveč njegov fenomenalni instinkt dati gol, njegovi odlični reakcijski zmogljivosti in njegovim močnim živcem, se ima ta od Boga nadarjeni nogometaš zahvaliti, da zavzema izjemno mesto med nogometaši. Sam pravi tole: „Kako bom zabil gol vidim že vnaprej, pri tem pa reagiram verjetno hitreje kot drugi, pred golom delam drugače, kot so pričakovali branilci, ter sem prav zaradi tega zanje uganka."
Pred nasprotnikovimi vrati je Miiller v svojem elementu. „Proti nogometašu, ki bi se ga najbolj bal, mi hvala Bogu ni treba igrati," občuduje Franz Beckenbauer svojega klubskega kolego, s katerim je prikazoval dovršeno dvojno podajo žoge v poučnih fiimih za Nemško nogometno zvezo.
Gerd Miiller lahko nadomesti cel napad, kompletno tovarno golov; le-ta ne spusti nobene priložnosti, da ne bi poslal žoge tja, kamor po njegovem mnenju spada: v nasprotnikovo mrežo. Njegova lakota po go ih je nenasitna. Do leta 1975 ima pogodbo pri Bayern Miinchnu; potem bo star 30 let. Do tedaj si hoče pridobiti še naslov prvaka golov, s tem bi bila njegova zbirka popolna: 1974 upa, da si bo Nemčija priborila 1. mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu v Miinchnu.
v nedeljo na stadionu v Zagrebu preskočili višino 194 cm in s tem postavila nov sveto* ni rekord v višino. Dosedanji rekord je im* la Avstrijka 11 o n a Gussnbauer 1,92 m; njen rekord je veljal torej samo leto in 20 dni.
prvotno tudi izbran v 15-članskem kadru, ni več v postavi.
Evropska reprezentanca bo sestavljena takole:	•
V vratih: Viktor (Dukla iz Prage), Marič (Velež Mostar).
Obramba in krilci: Schnellinger (AC Milano), Hilario (Sporting Lizbona), Salvatore (Juventus Torino), Franz Hasil (Feye-noord), Haller (Juventus), Velazguez (Real Madrid), Amancio (Real Madrid).
Napad: Džajič (Crvena zvezda iz Beograda), Albert (Ferencvaroš), Bene (Ujpešt), Cruyff (Ajax), Lubanski (Gornik), Van Ha-negem (Feyenoord).
Belgijec Emile P u tt e m a n ima vse nosti,
govalca Finca
mo*
nosti, da premaga slavnega olimpjiskega zrn* :inca L a s s a Virna; kot je znal*
BOLGARKA 194 cm V VIŠINO Bolgarka B I a g o j e v a , ki je dobila srebrno kolajno na oiimpiadi v Miinchnu, je
je Lasse Viren zmaga! na dolgih progah 5000^ 10.000 metrov v Miinchnu. Emile Putteman je P1 svojem svetovnem rekordu na 3000 metrov, P* stavil minuli teden v Bruslju še nov svetovni r* kord na 5000 metrov v času 13:13,0. Najbolj* čas Virna pa je na isti progi 13:16,4.
Gerd Miiller (v sredini) v akciji: pravkar je zabil, na tekmi Bayern Miinchen—Oberhausen, svoj tretji gol. Bayern je zmagal z rezultatom 5:0. Pri Bayernu igra tudi Franz Beckenbauer.
!yiiimimimmiiiiiiiiiWHnnimmmMmMimwiiMiiiiMiimiNiiiiiimiiiiiiimiiimiimiMiimiiuiimimiiiiiimiiimmiHH«g
(Zadnja pravdal
| Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek 20 1
fiiiiiiiiniiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMHtiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiitiNiniimiiiiiiiiiNiiiifi
Takoj za moškimi so na vrsti žene. Tudi njihov dan je že oznanjen, Manca in Dodla gresta; vsaka stoji pri drugi spovednici in se trese strahu, da ji duhovnik ne bo dal Odveze. Niti pogledata se ne, vračata se domov in neseta morda še večje sovraštvo v svojih srcih. In tako jeza izpod-kopuje in uničuje v njih dušah nravni temelj preprostega človeka in njegovo globoko pobožnost, vodi jih v hinavščino, kvari in kakor rja razjeda nekdaj čisto in mirno naravo ... In nikjer ni konca! Zli ogenj gori v dušah, raste, više in više švigajo plameni, niti Martin niti Adam ne mislita več na to, da bi ga gasila, ampak dragevolje mu odpirata duri svoje duše, da more zajeti še nedotaknjene dele.
Zima ugaša bolj in bolj. Gozdi so že očrneli, nebo se je zjasnilo, veter se je obrnil in piha že več dni od Donave. Južno vreme je. Sneg je mehak kakor maslo, pod snegom in ledom prodira potoček, izpodjeda zamete, teče po tiru na cestah v jarke na ledine in travnike. Z lopatami in rovnico prihajajo gospodarji, da odkopljejo pomladnim vodam neškodljive odtoke in pogledajo, kako je žito prezimilo ...
„Kaj bo z našim studencem?" je pripomnila Dodlička Adamu.
Takoj, ko se je sonce prikazalo, je mislila na vrtec. Bilo ji je že dolgčas v sobi in veselila se je, da bo že mogla prekopati grede, jih lepo ogrebsti, posejati repico in zasaditi cvetlice.
Adam se je popraskal za ušesom. Studenec na vrtu, travnik v gozdu in ribnik v Dobri — to imajo Porazilovi še vedno skupaj. Zaradi travnika sta se zmenila brata takoj, ko ni mogel Adam dohajati Martinu pri delu. Uživala ga bosta izmenoma celega, eno leto Spodnji, drugo Zgornji. Tudi ribe iz ribnika bo to leto dobil Martin, ki bo tudi steljo v njem kosil; potem bo ribnik tri leta Adamov. Toda kaj z vodnjakom? Stal je na Adamovi polovici, na dvorišču, ki ga je Adam lepo uredil Dodlički na ljubo; kamenje je pobral, vodnjak ogradil in naredil vrtec. Doslej so hodili in hodijo Spodnji brez ovire po vodo. Včasih pozabijo zapreti vrata pri vrtcu; vanj pridejo kure — slabe vrtnarice —, ali celo prašič — najslabši vrtnar, zaide sem in pomaga Dodli grabiti in riti. Zaradi ljubega miru so Zgornji doslej molčali, toda sedaj ne bodo več. Vodnjak je njihov, stoji na njihovem, rajni oče jim ga je dal in niti z besedico ga ni omenil v pogodbi. Dokler je nosila vodo stara Ga-šperica, je vselej lepo obesila vrata za seboj na kljukico. A Manca je divjak, taka, da se ji vedno mudi; pograbi vedra, obesi jih na prečnico, vrže na rame, steče in se kaj malo briga, kdo bo zanjo zapiral.
Dodlička jo je enkrat zlepa prosila, naj zapira za seboj. Toda Manca se ji je rogala v obraz: „Ce hočem; kdo pa ima čas za take reči! Hotela si imeti vrtec, pa stoj tam in zapiraj sama!" je vpila, da se je slišalo po vsem Klenči. Gašperica je mrtva, Manca bo sedaj vedno nosila vodo sama in zapirala gotovo ne bo, nalašč ne bo, samo da bo
jezila svakinjo. Saj že celo zimo ni niti enkrat zaprla. ? pozimi četudi ne zapira, drugače pa bo sedaj spomladi-„Kaj boš storil?" sili Dodlička v moža, ko z vsaki’1' dnevom bolj in bolj pogleduje izpod snega črna zemlja zelena travica.
„ Nekaj bom že ukrenil," pravi slednjič Adam, p rine56 iz drvarnice žagico, sekirco, dleto, košček vrvi, in do če ra je tako popravil vratiča, da so se za vsakim, ki P je odprl, sama zaprla; malo da mu niso peta odbH5' Bil je gotov. Kakor da je komaj čakala, da odide, gl6*' pridirja Manca z vedri po vodo.
„Ta bo pogledala," se smeje Dodlička na tihem in opazuje skozi okno, kako odpira, kako mora pri držav5 vrata z roko, da more s praznimi vedri skozi, in komaj 510 ri korak, vrata „bum“, da je kar odskočila in siknila. tovo si je oprasnila nogo. Jeza je pograbila Manco. ?°
stavila je vedra na tla, zagrabila vratiča, dvignila jih
tečajev, polomila samogibno zapornico in jo vrgla str51] „Voda je naša kakor vaša! Če se predrznete zap’ra ' razbijem vrata na drobne kosce."
Adam se je vračal iz drvarnice, kamor je nesel o rodi6' Slišal je, da Manca vpije kot divja, videl je uničeno svol delo — in tu, na njegovem dvorišču, se predrzne ta ž5f1 ska ukazovati in razgrajati.
»Poberi se!" je zavpil na njo od daleč, kakor bi J hotel posvariti, naj zbeži, dokler je še čas, in že je nam6 korak proti njej.
Manca mirno vleče vodo, kakor bi se ne tikal nje ukaz.	■
»Poberi se, pravim!" je velel še enkrat Adam, in se® že prav pri vrtcu.
t5
it
4
ski čistilec vagonov je nekoč po pomoti ostal v vagonu-hladilniku. Sprevodnik je mislil, da je voz prazen, in je možaka zaprl vanj. Čistilec se je v ’ Sadniku vozil samo 30 kilometrov. Ko so va-9°n odprli, so ga našli mrtvega v njem. Koli-duševnih in telesnih muk je moral siromak na tej vožnji prestati, pričajo besede, ^ jih je s kredo napisal na tla vagona: »Hlad-n®je postaja, bojim se, da me ne bo nihče r®šil iz te ledenice ... Počasi zmrzujem, ^lalu me ne bo več...“ In na skrajnem *°hcu vagona, kamor se je v smrtnem strahu splazil, je napisal: „Že na pol spim, mor-da so to moje poslednje besede!"
Ta človek je umrl za domišljijo, domišlja-
mijasto cev, po kateri je tekla voda, topla približno tako kakor človeška kri. Ta voda je lila prav čez rano, tako da je imel obtoženec občutek, da bo izkrvavel.
Znanstveniki so opazovali utrip in so ugotovili, da deluje srce vse in vse počasneje. Naposled je čisto obstalo. Mož je bil mrtev.
Domišljija pa lahko učinkuje tudi v nasprotnem smislu in je torej za nas lahko prav koristna moč, ki nam pomaga do dosega te ali one želje. V svetovni vojni so ljudje — zaradi strahotnih doživljajev — pogosto oboleli za raznimi živčnimi motnjami, ki so posebno prizadele čute ali pa gibalne organe. Pokazale so se bodisi v ohromitvah ali v neumirljivem trepetu posameznih mi-
°R. LUDOVIK JAHN:
Moč domišljije in trdne volje
J°č si, da je zmrznil. V resnici namreč hla-d|lna naprava sploh ni delovala in v hladil-n'ku je bila temperatura nad ničlo!
Prav tako strahotna po svojem učinku je Udi naslednja dogodbica: Ameriški štu-deatje neke srednje šole so se hoteli neko-,t '* *0 maščevati nad šolskim slugo, ker je i* drevestno beležil njihove zamude. Neki ve-4 par so prišli ponj, zakrinkani in našemljeni, 'a so šče“
ga odpeljali pred skrivnostno »sodi-kjer so ga — kajpak za šalo — ob-s°dili na smrt. Pripravljena sta bila sekira 'n tnalo, tako da ju je obtoženec videl. Ko mu zavezali oči in ga privezali k tnalu, j je nekdo nalahno z mokro brisačo udaril i» vtl vratu. Prešerni smeh navzočih je pa ne-nadno utihnil, ko so ubogega slugo res Mrtvega dvignili s tal. Pričakovani fiziološki ucinek — v tem primeru smrt — je nasto-| ^1’ ne da bi bil zanj dan telesni vzrok!
Spominjam se popisa nekega poskusa, ki s° 9a tuji znanstveniki naredili s privolitvijo ekega na smrt obsojenega zločinca. Spo-,°pili so mu, da ga lahko usmrtš, ne da bi aJ čutil. Možak je privolil in tako so znari-tveniki naredili z njim poskus, ki je dokaj :riPomogel do razjasnitve izrednega učinka c °veške domišljije.
Obsojencu so zavezali oči in mu nato za-e2ali čisto nenavaren urez v bližini ožilja a zapestju. Nato so napeljali čez roko gu-
SLOMŠKOVI BISERI
k * Kjerkoli je največja sila, tam je božja Toka mila.
♦
® Mladine najlepša lepota je ta: nedolž-°st> Ponižnost pa žlahtnost srca.
*
( 6 človek ima štiri visoke šole, po ka-I r'b se šola in obravna: občevaje z ljudmi, s*na izkušnja, knjige in pa božja beseda.
šic. Ob teh obolenjih so bili zdravniki spočetka brez moči, posebno ko so spoznali, da se ne dajo lokalno zdraviti. Poskušali so to in ono, dokler naposled niso ugotovili, da je mogoče bolnike po novem postopku zdraviti, da, celo v trenutku ozdraviti. Pričeli so uporabljati elektriko. Pravi vzrok teh nenadnih ozdravljenj, ki so se zdela podobna čudežem, pa ni bila elektrika — ta je bila tu le sredstvo v dosego namena, temveč moč domišljije!
S pomočjo električnega toka so tresoče se mišice za hipec ustavili ali pa ohromele mišice spet oživili. Ob tem občutku je bolnik prišel do spoznanja, da se njegova bolezen da pozdraviti ali celo, da je že ozdravel. Posledica tega je bila, da se je bolezen kmalu popravila in čisto izginila. Zgodilo se je tudi, da je hromi bolnik po nekaj minutah zdravljenja z električnim tokom sam odšel domov. Te izredne uspehe je že pred leti dosegel zdravniški svetnik dr. VVittgenstein, vodja Specialnega oddelka bolnišnice za živčno bolne v Kasslu.
#
Vsak človek je bolj ali manj suženj svoje domišljije, posebno tedaj, če jo podkrepi zagotavljanje nekoga drugega ali pa moč tiskane besede. Pri tem se pa fantazija in čut kritičnosti ne pojavljata povsod enako. Poleg tega je uspeh takšnega zdravljenja odvisen tudi od okoliščin, od vpliva, ki ga ima zdravnik na pacienta, in od bolnikovega zaupanja v zdravnika.
Posebno koristno in uspešno je takšno sugestivno zdravljenje pri bolečinah. Tako naprimer zanimiv in napet roman lahko na človeka tako učinkuje, da celo pozabi na zobobol, ki je vendar huda bolečina. Prav zato se nam zdi ponoči, ko duh ni zaposlen, vsaka bolečina hujša kakor podnevi, ko nas toliko drugih stvari zmoti, da ne mislimo samo nanjo.
Posebno lep dokaz za izredno moč domišljije, podkrepljene s trdno voljo, je izpo-
ved nekega avstrijskega kemika, ki je s svojo voljo lahko dosegel, da ga prav nobena bolečina ne boli. V tem stanju so mu lahko po mili volji prebadali roke ali noge z iglami. Na vprašanje, kako je vendar to mogoče, je odgovoril takole:
„Med vojno sem bil ranjen od krogle. Poškodba mi je prizadejala silne bolečine. Ko nobeno mamilo, ki naj bi mi bolečine omililo, ni prav nič zaleglo in sem naposled jel odklanjati vse, od najmilejšega do najmočnejšega, sem se domislil, ali ne bi bilo mogoče bolečino premagati z mislijo. Vztrajnost me je pripeljala do cilja. Naposled se mi je le posrečilo postati gospodar bolečine. Zdaj celo uživam v zavesti, da bolečino lahko z voljo prikličem, ali sem ji pa kos. Zdaj mi nobena bolečina ne more več do živega! V resnici ne občutim nobene bolečine več. Ne smete misliti, da jo zatajim, kar bi sicer bilo z voljo tudi mogoče. Postal sem res neobčutljiv."
Ob spominu na vojaško bolnišnico, kjer si je zdravil rano, se je domislil tudi nespečnosti, zaradi katere je po operaciji dolgo in hudo trpel.
„Pri nespečnosti," je dejal, „sem uporabil isti postopek kakor pri premagovanju bolečin. Zapovedal sem si, da moram zaspati, brž ko bodo ob desetih utrnili luč."
„Nekako po Coueju, torej," sem pripomnil.
„Da, podobno, vendar ne čisto tako. Nisem namreč zaporedno ponavljal: ,Zaspal bom, zaspal bom ...’, temveč sem ravnal s seboj, kakor bi bil drug človek in kakor bi
CVETKO GOLAR:
Jesen v goricah
Zdaj blešče se naši grički zlato, rdeče in rumeno, zdaj pojo pod trsi črički pesem, grozdju posvečeno.
Polne jagode zorijo, sladka kri jim v žilah teče, prek goric, ki v soncu spijo, vetri sopejo šumeče.
Kar nadihalo poletje sanj opojnih je in vročih, vse izpremenijo v petje v srcih se plapolajočih.
*
nekomu drugemu zapovedal: ,Zdaj boš zaspal!’ In res sem zaspal. Prav tako sem si zapovedal: .Nobene bolečine ne boš več čutil!’ In res je nisem več občutil."
#
Učinek in moč domišljije sta tako silna, da ju ne uporabljamo samo pri takšnem zdravljenju, temveč sta izredna sila tudi v rokah staršev in vzgojiteljev, ker z njo lahko neopazno in mimogrede vplivajo ugodno na vzgojo otrok.
(Reclams „Universum“)
Zakaj smrčimo?
Smrčimo zaradi motenj v dihanju. Kadar koli med spanjem zaradi vnetja ali kakšne druge manjše motnje v nosni votlini ne moremo dihati skozi nos in vdihavamo zrak skozi usta, pričnemo smrčati.
Mali jeziček loči pri požiranju nosno votlino od grla, in tvori pri normalnem dihanju skupaj z nebom pregrado med ustno votlino in grlom. Mali jeziček in nebo opravljata torej delo za-tvornice, ki — po potrebi — lahko eno pot, skozi katero prihaja v naše telo znak, zapre, drugo pa odpre.
To naravno delovanje preneha, če speč človek leži na hrbtu in diha skozi usta. V tem položaju se namreč (zaradi ohlapnosti mišic v spanju) spodnja čeljust in z njo vred jezik nekoliko povesita, tako da izgubita stik z „zatvornico“, in visi mali jeziček ohlapno nad žrelom. Če speč človek diha skozi usta in prehaja zrak mimo ohlapno ležečega jezička, se prične organ tresti in nihati in nastajajo tako čudni, nič kaj prijetni glasovi, ki se še povečujejo zaradi odmeva med ustno in nosno votlino ter goltancem.
Kako se odvadimo smrčanja? Če samo zaradi slabe razvade tudi čez dan dihate skozi usta namesto skozi nos, tedaj se da z vztrajnimi dihalnimi vajami kmalu pregnati ta nedostatek. Ce pa dihate skozi usta zaradi vnetja ali kakšnega drugega nedostatka v nosni votlini, moramo neprejet-nost odpraviti samo zdravnik z operacijo.
Ljudje, ki mnogo kad6, dobe navadno kro-
nično vnetje nosne in goltančne sluznice. Zato morajo dihati skozi usta in smrčš. Zdravniki so že poskušali ljudi, ki se niso mogli odvaditi dihanja skozi usta, prisiliti k dihanju skoz nos tako, da so jim kratko in malo zamašili usta. To pa navadno ni pomagalo, ker je smrčavec kmalu občutil pomanjkanje zraka in so mu hočeš nočeš morali odstraniti z ust obvezo.
Sicer pa smrčanje ni tako smešno, kakor se človeku zdi. Celo pravcate zakonske drame so se že odigrale na njegov rovaš! Zato je bolje, da ljudje, ki smrčč, ne vržejo takoj »puške v koruzo", temveč iščejo za novimi sredstvi, če jim prvi pripomočki ne pomagajo.
Zdi se mi, da je pripomoček, ki ga je pred leti predpisal smrčavcem znani zdravnik dr. Ker-sting, precej dober. Zanimivo je, da je zdravnik prišel do tega pripomočka tedaj, ko je v Aache-nu na neki slikarski razstavi občudoval sliko Sikstinske Madone. Da je ravno pri občudovanju lepe slike prišel do tega pripomočka ni nič čudnega, saj je dr. Kersting zdravnik, poleg tega sam neozdravljiv smrčavec.
Najbolje je, ljubi bralci — smrčavci, če si Raf-faelovo sliko Sikstinske Madone o priložnosti ogledate! Na tej sliki sta zbudila Kerstingovo pozornost dva angela, ki ležita na trebuhu in si z rokama podpirata brado. Kersting je ta dva angela primerjal s spečim človekom, seveda smrčavcem, in dognal, da v položaju, v kakršnem
(Nadaljevanje na 8. strani)
-.Kadar bom jaz hotela," se je odrezala Manca. Kot p | °divian bik je skočil sedaj Adam. Zagrabil je eno vedro, „ je letelo čez vrtec — čez dvorišče in ograjo z vodo red k Spodnjim, zamahnil je, in drugo je letelo za prvim, } a9rabil je prečnico in se ozrl po Manci. Zagledal je še r Jen® pete med vrati. Dvignil je prečnico, da so verižice 1 bnr°Žljale’ in zakričal za njo: »Skrajni čas — razbil bi jo t 1 na tebi!" Nato je vrgel še prečnico za vedri.
Dodlička se je v hiši vsa tresla od strahu.
..Sedaj bom pa ključavnico napravil, in kdor mi stopi > 6rn' temu razbijem noge! Na svojem sem in ostanem go-i |]?odar jaz,“ je razsajal Adam in pritrjeval na stebričku - Ščavnico, veliko kakor dlan.
, »Bomo videli,” se je čudovito mirno, skoraj škodoželj-■ j 0 °9lasilo od nasprotne strani. Bil je Martin, ki je prišel ; hišnih vrat v nedeljskem suknjiču in se napotil narav-, n°st k županu.
-Tožit gre, gotovo gre,” je ugibala Dodlička, nekoliko
a^na, sicer pa ponosna na odločni nastop možev.
Hj. ”hlaj gre, še cesar mi ne more ukazovati na mojem! Isem nevoščljiv človek, voda je dar božji, ne kupujem k’ P^voščim jo tudi največjemu sovražniku, tembolj pa s atu> četudi smo v sovraštvu, toda ne pustim, da bi kdo e9al po moji lastnini.”
r "Škodo trpeti pa še molčati, tega bi ne delal nihče —“ ^motriva pravniško tudi Dodla; »kaj pa se nam more 9°diti, pa naj toži, kjer hoče. Kolikrat sem se ustrašila, 0 sem se vrnila z njive in videla, da so vse kokoši v vrtu,
*alje

okavsano, čebuljček izkavsan, da ga niti spoznati ni-
mogia."
proti večeru je pritekla Dodličina mati. »Kaj pa se je
zgodilo že zopet?" je vprašala še med vrati. »Po Klenči pripovedujejo, da je Martin vzdignil na vas .komisjon’. Ali ste se menda zopet zaradi vode? Otroci, otroci, da nimate pameti!"
„,Komisjon’,” je pritrdil Adam, »stražnik je že bil pri nas, mestna ,pravica’ pride ob devetih." — Nato je razložil z Dodlo materi, kaj in kako se je zgodilo.
»Angel varuh naj vama stoji na strani, da ne bodeta napačno govorila in da se bo vse dobro končalo," je voščila Krejčeva Adamu, ko jo je spremil in zaprl za njo vrata. Pogledal je tudi ključavnico, ki je visela na vrtu. Nedotaknjena je visela na stebriču tako, kakor jo je bil tam obesil.
»Pokažem jim, po čem je maslo," se je postavljal Adam še v pernicah in skoro veselil se je drugega dne. Čisto resnico bo povedal komisiji, in ni mogoče, da bi mu ne pritrdili in ne kaznovali Mance.
S to veselo zavestjo je zaspal mirno, se prebudil; prva njegova misel je veljala zopet komisiji, ki ga čaka. Skrbno se je obril in čakal, ali pridejo od Spodnjih po vodo. Niso prišli. Iz mestnega vodnjaka jo je nosila Manca, in ni bila malenkost, napojiti toliko živine. Trikrat je morala iti z vedri in trikrat tako daleč je imela, kakor je imela k Zgornjim. Noge so ji na ledu drsele, prečnica je tiščala v ramo, voda iz veder se je izlivala po potu, da je imela nogavice vse mokre.
»To je prvič in zadnjič," se je tolažila, — »opoldne bo že drugače, kakor je bilo včasih, komisija bo že oprala Adamu glavo, vzela Dodli vrtec, ukazala, da se mora ograja podreti, da bo prost pristop do vode, kakor je bilo že od. davnih časov."
Pozlačeni kazalci na stolpni uri so že kazali skoraj devet, ko se je v razmočenem snegu majal od mestne hiše k Porazilovim občinski stražnik, v uradnem plašču, z uradno čepico na glavi. Načrt je nesel pod pazduho zvit v okroglem zavoju kakor bojno trobento. Takoj za njim sta šla kot strokovnjaka in izvedenca oba »predsednika" — kakor pravijo v Klenči še po starem občinskim svetovalcem — Konrad in Bolf, oba v govorici in noši še vedno bolj kmeta nego meščana. Zagledala sta župana Šepla in počakala nanj. Martin in Adam sta pozdravila »pravico", stala sta vsak pri svojih vratih s hudim, trdim izrazom v licih. Nekaj časa se je govorilo samo splošno o vremenu, da pomlad sicer ni več daleč, a da bo treba še čakati, preden se vreme ustali; sneg mora še pasti, kar ga je gori, in imeli bomo še v sušcu sanenec in metelice... Po tem uvodu so šele prešli k uradnemu opravilu.
»Tak, fanta, kaj pa imata pravzaprav med seboj?" je prijazno nagovoril oba brata s svojo modro glavo trški predstojnik; takoj nato pa je strogo nadaljeval: »Ne pozabita, da sta brata in da je sramotno, ker kličeta drug na drugega .pravico’. Sedaj pa nam povejta, kaj in kako imata med seboj, poravnali vaju bomo in potem mora biti mir. Govori torej, Martin, zakaj si nas klical?"
»Adam mi brani svobodno nositi vodo iz vodnjaka —“ »Kaj pa delaš, Adam?" je karal očetovsko župan. »Voda je dar božji, ki ga ne odrekamo niti najhujšemu sovražniku; žejne napajati je delo usmiljenja!"
»Ne odrekam je Martinu," se je branil Adam, »vem, da je voda v vodnjaku za vse, toda vrtec je moj in tega branim. Naj zapira za seboj, naj ne pušča perutnine na vrt, pa ne bom niti zinil."	(Dalje prihodnjič)
ITVI tedenski program
21.30 Športni pregled — 22.00 Poro-
pesem čila.
PONEDELJEK, 2. 10.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 TV v šoli — 10.30 Nemščina — 10.45 Angle-
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 1. 10.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji! — PONEDELJEK, 2. 10.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 3. 10.: 9.30 Slovenske narodne v raznih priredbah In izvedbah. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam
—	Otroci, poslušajte! — SREDA, 4. 10.: 13.45 Informacije — Lev Detela: Dve pomembni knjigi v nemškem jeziku — Za našo knjižno polico. — ČETRTEK, 5. 10.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 6. 10.: 13.45 Informacije
—	Jaka Spicar: St. Jur je pomagal. — SOBOTA, 7. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
nik, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 šport — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Luč na trgu — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Ike in Tina Turner v Olimpiji.
PETEK, 6. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Dunajska univerza — 10.30 5000 let egipčanske u-metnosti — 11.00 Program za delavce: Bandit Di-no — 18.00 Orientacija — 18.25 Klovn glasbenik, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Raji živali — 19.20 ORF danes zvečer — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: „Potl ubega" — 21.00 Prerezi — 22.20 Čas v sliki — 22.30 Gora kliče. Film.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 1. oktobra: 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: Pes na verigi — 16.10 Daktarl —
17.00	Za družino — 17.25 Operni vodič: Evgenij Onjegln, opera od Čajkovskega — 17.55 Klovn glasbenik, lahko noč za najmlajše — 18.00 Za mladino od 14. leta naprej: Kdo zna več? —
19.00	Čas v sliki z vprašanjem tedna — 19.30 Šport — 20.10 Beweda v nedeljo zvečer — 20.15 Pariški potepuh, veseli film — 21.50 Čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, 2. oktobra: 18.00 Preskus na daljavo — 18.25 Klovn glasbenik, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Prašiček Debeli — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 šport — 20.15 Ljudje s Shllo-Rancha — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.35 Svet Leopolda Figla — 22.20 Čas v sliki.
TOREK, 3. oktobra: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Klovn glasbenik, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 To je moj svet — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki In kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.10 Nič kot samo človek, film k temi o rasnem konfliktu v ZDA — 22.35 Čas v sliki in šport.
SREDA, 4. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Rembrandt — njegova grafična stvaritev — 10.30 Uporabna fizika — 11.00 Program za delavce: Pariški potepuh — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Gozdni škrat — 17.15 Za otroke od 11. leta naprej: Mali športni ABC — 17.40 Antena, mednarodni mladinski magazin — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.55 Klovn glasbenik, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Kuhinja v televiziji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja — 21.05 80-letnlca Luisa Trenkerja; portret — 22.00 Čas v sliki.
ČETRTEK, 5. oktobra: 10.00 Televizija v šoli: Zgodovina živih bitij — 10.30 Mostovi k človeku — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Komentar k poteku časovnih dogodkov — 12.00 Formalna logika — 18.00 Italijanščina — 18.25 Klovn glabe
SOBOTA, 7. oktobra: 15.00 Hišica — 16.05 Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.30 Jazbec Dominik in mačji gusarji — 16.55 Čarobni vrtiljak — 17.00 Za mladino od 14. leta dalje: Klub Beatlov — 17.30 Za družino: Nekoč in sedaj Je pojutrišnjem — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Revija Fritza Muliarja — 21.20 Šport — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Kriva prisega.
ščina — 11.00 Osnove spošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Nemščina — ponovitev — 15.55 Angleščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 17.40 TV obzornik — 17.55 Prostor na papirju — 18.20 Ritmi Roberta Ratonyja
—	zabavno glasbena oddaja — 19.00 Sprehod po matlkovinl — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Bo-jazljivka — 22.00 Gajane — balet — 22.20 Večerni koncert — 22.50 Poročila.
TOREK, 3. 10.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Nemščina — 11.00 Osnove spolšne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev — 15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina
—	17.50 Dve poljski pravljici — 18.05 Risanka
—	18.15 Obzornik — 18.30 Moški zbor »Slava Klavora" iz Maribora — 19.05 Moški zbor »Slava nja — 19.25 Oblikovanje odnosov do starih ljudi — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Človek z rikšo
—	22.10 Glasbeni nokturno: Komorni zbor RTV Ljubljana — 22.30 Poročila.
SREDA, 4. 10.: 8.20 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Vitez Vihar — 18.15 Obzornik — 18.35 Olimpijski pregled — barvna
oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.35 W. Zola: Nana — 21.20 Mi med seboj: Krško — 22$ Poročila.	c
ČETRTEK, 5. 10.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francošfl"1 na — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 An-gleščina — 15.55 Nemščina — 16.10 Osnov« splošne izobrazbe — 17.50 Tudi to so počitnic«
—	otroška oddaja — 18.15 Obzornik — 18.30 Vsi vlaki sveta — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi: Cerkn«
—	21.25 M. Krleža: Leda — 22.30 Poročila. PETEK, 6. 10.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angle- ,
ščina — 14.40 TV v šoli — 16.10 Osnove sploš- . ne izobrazbe — 17.35 L. Suhodolčan: Kavboj I 18.15 Obzornik — 18.30 Gospodinjski priporno* < ki: Zaloge hrane v gospodinjstvu — 18.40 Ekonomsko izrazoslovje — 18.45 Naši operni pevci: Zdravko Kovač — 19.10 Sodobniki: Mimi Malenšek — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Sojenje * NOrnbergu — 23.05 Poročila.
SOBOTA, 7. 10.: 9.35 TV v šoli — 17.45 Ptujski festival — lil. oddaja — 18.10 Obzornik 18.25 V deželi klobukov — 18.50 Gospod pipe*
—	19.25 Izziv — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Štajerska jesen — 21.35 Pribočnik njegove ekscelence — 22.50 TV Kažipot — 23.10 Poročila.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 1. 10.: 9.40 Po domače s Fanti na vasi — 10.12 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja — 11.50 Poročila — 11,55 Mestece Pey-ton — 12.45 TV kažipot — ... Nedeljsko popoldne — ... Poročila — ... Celovečerni film — 20.30 Smeh na odrskih deskah — 21.15 Stih In
POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE
Rutar-Center
A 9141 Dobrla vas — Ebemdorf
Telefon 0 42 36 — 281
I
STIHL 050AV
eine Universalsage fiir dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg Ieicht,au6erdem hatsie dan vihrati* onsdampfen-den STIHL-
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Ebemdorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodno!
< t
Jesenska damska moda
Scfvcl6e£
v veliki izbiri v strokovni trgovini
Klagenfurt-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95

6tS»ewee
6ia'6sw>s'^ei'-sCwettfc^n ^fc®ttaSC
Betonske izdelke in gotove gradbene dele,
Katzenberger-
strope,
Purator
čistilne naprave, Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike

ugodno nudi tvrdka
Ing. Alois Leeb
VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf - Kotmara ves,
telefon 0 42 22 — 7911 17
Zakaj
smrčimo ?
(Nadaljevanje s 7. strani) ležita angela, še tako neozdravljiv smrčavec 1,6
bi mogel smrčati, ker pač z rokama podpira ^ do, da se mu ne morejo odpreti usta. V zv0*
s tem dognanjem priporoča dr. Kersting smrč9* cem naslednjo metodo:
Uporabljajte ne preveč nizko in mehko b1* zino in skušajte vtisniti v njeno sredo za 9^ široko udrtino. Potem lezite v posteljo na de0* stran tako, da ramen ne boste imeli na blaZ*^ Za tiste, ki navadno zmerom na hrbtu ležč, bo to pomagalo. Zaradi nekoliko skrčene lege vrfl
p*
se namreč usta teže odpro. Tisti, ki bi jih’ ■, tudi to ne bi pomagalo, naj pri zgoraj opi5^.
legi položš svojo desno roko podse čez P1
id**
koš in si z njo narahlo podpro brado s podi0* tijo, z roko pa naj se primejo za nasprotno ** mo in tako zaspš.
Prof. dr. J. G. SleesWlJK
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Na§ tednik", Celovec, Vfktringer Ring 26, 9020 KlagenfurL — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega odd*1*!
RA—Mar/\Anlna vnaže* macaAnn	__ £11 latna 1AA_ &2I 7n Itnllln OJAA	II.	O A	nil	CmmaIU on <l»	— n — ■ —: i —. ono	i_z-_A. .•_r%r-	X4f.. k
84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.—ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr-,^ IWtW41> Anglijo 3.— f. steri., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado In lužnnamarisica država 7— ura dniariav na loto  i aotniv in i-rdaiaioii- Mamini imros*
Slovencev.
_	_	južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koro»
Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radlše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Vlktrlnger Ring 26.